Natan\u010dno definirati kaj to nasilje je te\u017eko in obstaja veliko definiciji. Zavedati se moramo, da smo si ljudje
\nrazli\u010dni in vsak od nas si druga\u010de razlaga pojave. Ker pa \u017eivimo skupaj v skupnostih, moramo dolo\u010diti pravila
\nkak\u0161no medsebojno vedenje je sprejemljivo in kak\u0161no ne. Kot se spreminja dru\u017eba in na\u010dini \u017eivljenja, se
\nspreminjajo tudi pravila skupnega bivanja.<\/p>\n
Kvaliteto \u017eivljenja in odnosov navadno povezujemo s tem, kako v skupnosti lahko uresni\u010dujemo svoje potenciale, \u017eivimo polno \u017eivljenje v pristnem stiku z drugimi.
\n
\n\u00bbO dobrih med\u010dlove\u0161kih odnosih se lahko pogovarjamo le, kadar vsi ki smo vklju\u010deni, spo\u0161tujemo
\n\u010dlovekove pravice drugih, ki pa so \u017ee dolo\u010dene s razli\u010dnimi konvencijami in zakoni. Drugi enako
\npomemben pogoj pa je spo\u0161tovanje osebnih mej posameznikov ali posameznic, ki niso zapisane v nekih splo\u0161nih dokumentih, ampak smo jih dol\u017eni spo\u0161tovati, ko nas posameznik oziroma
\nposameznica na njih opozori. Pravice in meje se kon\u010dajo tam, kjer se za\u010dnejo pravice in meje drugih. Vsak \u010dlovek ima pravico \u017eiveti varno in brez nasilja. Prav tako ima vsak \u010dlovek pravico, da
\nv okviru dru\u017ebeno sprejemljivih vedenj s pomo\u010djo pravil nenasilne komunikacije in pravnih pomo\u010di
\n\u0161\u010dititi svoje osebno postavljene meje in svoje interese.\u00ab (1)<\/p>\n
V nasilnem odnosu gre za to da si posku\u0161a povzro\u010ditelj\/ica zagotoviti nadzor in mo\u010d nad \u017ertvijo in uresni\u010diti
\nsvoje interese. O zlorabi mo\u010di govorimo, ko ima nekdo \u017ee v osnovi ve\u010d mo\u010di kot drugi zaradi fizi\u010dnih ali
\numskih sposobnosti, starosti, dru\u017ebenega polo\u017eaja.<\/p>\n
2 NAMEN
\nZa analizo tega podro\u010dja sva se odlo\u010dili, ker se bomo kot zdravstveni delavci s to problematiko ve\u010dkrat
\nsre\u010dali tako na terene kot v bolni\u0161nici.
\nTema najine seminarske naloge je v na\u0161i dru\u017ebi zelo prisotna in vedno bolj dajemo v ospredje, kako nasilje
\nprepoznati in \u017ertvi ponuditi pomo\u010d. Cilj seminarske naloge je zato s pomo\u010djo pregleda literature raziskati
\nkak\u0161ne vrste nasilja v dru\u017eini poznamo, kako je to pogosto in kak\u0161ni zakoni veljajo na tem podro\u010dju.<\/p>\n
3 KAJ JE NASILJE V DRU\u017dINI
\nV pravno \u2013 informacijskem centru nevladnih organizaciji so za nasilje v dru\u017eini dali tak\u0161no
\ndefinicijo: \u00bbNasilje v dru\u017eini je vsaka uporaba fizi\u010dnega, spolnega, psihi\u010dnega ali ekonomskega
\nnasilja enega dru\u017einskega \u010dlana proti drugemu dru\u017einskemu \u010dlanu oziroma zanemarjanje
\ndru\u017einskega \u010dlana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoli\u0161\u010dino \u017ertve ali
\npovzro\u010diteljice oziroma povzro\u010ditelja nasilja.\u00ab (2)<\/p>\n
\u00bbNasilje in zloraba se lahko dejansko dogajata ali pa obstajata “zgolj” kot gro\u017enja. Nasilni dogodki
\nse lahko zgodijo ob\u010dasno ali pa se dogajajo redno. V\u010dasih v nasilnem dejanju nista navzo\u010da fizi\u010dno
\nnasilje in pretepanje. Subtilni verbalni napadi in ru\u0161enje dostojanstva so dovolj za doseganje
\nkon\u010dnega cilja: ustrahovanja in nadzora. Podalj\u0161ana obdobja molka ali nevklju\u010denosti, \u017ealjenje ali
\npretirano kritiziranje so dovolj za dominacijo nad partnerjem. V najresnej\u0161ih primerih je navzo\u010da
\nkombinacija \u010dustvene in fizi\u010dne zlorabe. Zlorabljanje ima ve\u010d stopenj.<\/p>\n
V vseh partnerskih odnosih pride vsaj do subtilne oblike nadzirajo\u010dega obna\u0161anja, vendar ga ve\u010dina ljudi, ko dose\u017ee pretirano stopnjo, ne prena\u0161a in tak\u0161no vedenje zavrne.\u00ab (3)
\n\u00bbV svetu se dela na podro\u010dju nasilja veliko raziskav in podatki nam povejo, da:
\n\u2010 v slabih 50 % vseh zakonov pride vsaj enkrat do vsaj dru\u017einskega nasilja,
\n\u2010 v 20 % vseh zakonov je nasilje nenehno prisotno,
\n\u2010 ve\u010d kot 90 odstotkov \u017ertev je \u017eenskega spola in pogosto so huje po\u0161kodovane,
\n\u2010 mo\u0161ke, ki so \u017ertve nasilja ve\u010dinoma po\u0161kodujejo tuje osebe, medtem ko pa \u017eenske \u017ertve
\nve\u010dinoma po\u0161kodujejo njihovi intimni partnerji,
\n\u2010 ve\u010d kot 50% mo\u0161kih, ki vr\u0161ijo zlorabo nad \u017eenskami, zlorablja tudi otroke,
\n\u2010 pri \u017eenski obstaja do petkrat ve\u010dja verjetnost, da bo do\u017eivela napad doma kot pa da jo
\nnapade nekdo na cesti,
\n\u2010 nasilje nad \u017eenskami je najve\u010dji povzro\u010ditelj smrti in invalidnosti med 16. in 44. letom
\nstarosti, postavlja se pred raka in prometne nesre\u010de,
\n\u2010 \u017eenske tudi pogosteje kot mo\u0161ke umori njihov intimni partner,
\n\u2010 v Evropi vsak teden mo\u017e oz. partner ubije svojo \u017eeno oz. partnerico,
\n\u2010 opozarjajo, da je nasilje nad \u017eenskami v svetu postaja politi\u010dni problem \u0161tevilka ena,
\n\u2010 po podatkih Sveta Evrope bo v \u010dasu \u017eivljenja ena od \u0161tirih \u017eensk in eden od \u0161estih mo\u0161kih
\nob\u010dutil nasilje v dru\u017eini,
\n\u2010 le manj kot ena tretjina dejanskega nasilja v dru\u017eini je prijavljenega policiji, po nekaterih
\nocenah celo ne ve\u010d kot 11%,
\n\u2010 pribli\u017eno 50% \u017ertev bo o tem, kaj se ji dogaja, spregovorila z bli\u017enjim dru\u017einskim \u010dlanom ali
\nprijateljem.
\n\u2010 v povpre\u010dju \u017eenske, preden poi\u0161\u010dejo pomo\u010d in prijavijo nasilne\u017ea \u010dakajo 5 let,
\n\u2010 v polovici partnerskih skupnosti, kjer je navzo\u010de nasilje v dru\u017eini, so prisotni otroci, mlaj\u0161i
\nod 16 let.\u00ab (4)<\/p>\n
Dejstvo je, da se nasilje lahko zgodi prav vsem in je mit o tem, da se najve\u010dkrat dogaja med
\nrevnej\u0161im slojem prebivalcev razbit. Ne glede na finan\u010dno stanje ali izobrazbo smo mu lahko pri\u010da.<\/p>\n
Neko\u010d je tudi veljalo, da so \u017ertve nasilja \u017eenske in otroci, mo\u0161ki pa povzro\u010ditelji vendar se je tudi to
\nspremenilo. Organiziranost na\u0161e dru\u017ebe nasilje v dru\u017eini \u0161e vedno preve\u010dkrat ne jemlje dovolj
\nresno, kot da je podrejenost \u017eensk sprejemljiva, saj je mo\u0161kost povezana z izkazovanjem mo\u010di.<\/p>\n
Veliko \u017eensk zato ne spregovori o nasilju, ki ga trpi saj je njihova naloga, da ohranjajo videz
\npopolne dru\u017eine zato se mo\u017eu podredijo in so prepri\u010dane, da so za izbruh nasilja krive same. Mo\u0161ki,
\nki so tudi \u017ertve nasilja pa so o temu tiho saj je z napadom na njih prizadeta njihova mo\u0161kost in
\npriznanje, da je bil on podrejen velja v dru\u017ebi za sramotno.
\n4 za\u010darani krog nasilja in zlorabe
\nStrokovnjaki poudarjajo, da se nasilje v dru\u017eini nikdar ne zgodi naklju\u010dno, ampak se dogaja v to\u010dno
\nopredeljenem krogu, ki ima tri jasno prepoznavne faze.<\/p>\n
Obstajajo dolo\u010dene razli\u010dice tega kroga, vendar pa
\nse pri veliko nasilnih odnosih ves \u010das ponavlja ta vzorec. Nasilje v dru\u017eini obsega tri med seboj povezane
\nstopnje: nastajanje napetosti, nasilni dogodek in pomiritev \u2010 “medeni mesec”, le \u2013te se v tem vrstnem redu
\ntudi redno ponavljajo.<\/p>\n
4.1 Nastajanje napetosti
\n\u00bbMed fazo nastajanja napetosti, ki lahko traja dlje \u010dasa, postavlja nasilne\u017e nerazumne zahteve, \u017ertev pa ga
\nposku\u0161a pomiriti na kakr\u0161enkoli na\u010din, ki je bil v preteklosti u\u010dinkovit. Lahko posku\u0161a uganiti njegove \u017eelje,
\nse mu sku\u0161a izogibati, trudi se ga ne vznemirjati in ohranjati njegovo razpolo\u017eenje. To dela zato, da ne bi
\npri\u0161lo do novega nasilnega izbruha. Tako nasilne\u017e kot \u017ertev vesta, kaj se dogaja, vendar \u017ertev tega pogosto
\nne \u017eeleli priznati, saj tako la\u017eje to pre\u017eivlja. V\u010dasih pride do manj\u0161ih spopadov, vendar takrat \u017ertev potla\u010di
\njezo \u2013 lahko tako, da okrivi sebe, nasilne\u017eevo okolje ali pa se tola\u017ei, da bi se lahko \u0161e slab\u0161e kon\u010dalo.<\/p>\n
Vsak manj\u0161i nasilni dogodek napetost v odnosu pove\u010da. V \u017ertvi nara\u0161\u010data prizadetost in jeza, vendar ni nujno, da
\nto opazi ali izrazi. Potla\u010dena jeza, ki se kopi\u010di je eden od razlogov, zakaj so \u017ertve doma\u010dega nasilja tako
\npogosto depresivne. Napetost v odnosu se pove\u010duje, nasilne\u017e postaja vse bolj zahteven in posesiven, \u017ertev
\npa se \u010dedalje bol zapira vase, v njen je vedno mo\u010dnej\u0161i ob\u010dutek nemo\u010di.<\/p>\n
4.2 Nasilna faza
\nNasilna faza je zaznamovana s pove\u010dano resnostjo nasilja. V prvi fazi je prihajalo da manj\u0161ih zlorabljajo\u010dih
\ndogodkov, v tej fazi pa so ti dogodki vse mo\u010dnej\u0161i. Izbruh nasilja je nepredvidljiv, lahko ga spro\u017ei kak\u0161en
\nposeben dogodek ali splet okoli\u0161\u010din, le redko se zgodi da enakih. Ob\u010dutek imamo, kot da bi pri\u0161el fizi\u010dni
\nnapad ali besedna zloraba tako reko\u010d iz ni\u010d \u2013 spro\u017eilec\/ \u2010ka je lahko nezadovoljen z obrokom ali zavrnitvijo
\nseksa, to razburi nasilne\u017ea. Po \u010demer se pravi nasilni dogodek razlikuje od nara\u0161\u010dajo\u010de napetosti, je izguba
\nnadzora. Nasilne\u017e \u010duti, da je njegov bes na vrhuncu, in mu da prosto pot. Nasilni dogodek traja kraj\u0161i \u010das \u2010
\nnavadno traja od 2 uri pa do 24 ur, \u010deprav se lahko, ko se krog ponavlja, njegov obseg pove\u010duje. V redkih primerih, ko \u017ertev ve, da je le \u0161e vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj bo pri\u0161lo do naslednje eksplozije, bo nasilni dogodek
\nnamerno izzvala \u2010 in ga \u010dasovno usmerila v \u010das, ko v bli\u017eini recimo ni otrok. Nasilni dogodek se bo kon\u010dal
\nsamo tedaj, ko to dolo\u010di nasilne\u017e. Ni najbolj jasno, kaj ga pripelje k temu, da ga kon\u010da \u2010 morda zato, ker je
\nfizi\u010dno ali \u010dustveno iz\u010drpan. Edini na\u010din, da se \u017ertev za\u0161\u010diti med nasilnim dogodkom je, da se pred
\npovzro\u010diteljem\/\u2010ico skrije.<\/p>\n
\u017drtev se sprva znajde v stanju \u0161oka. Ne more verjeti, da se ji je zgodilo kaj tak\u0161nega. \u010ce je nasilni krog \u017ertev
\ndo\u017eivela \u017ee ve\u010dkrat, ob\u010duti me\u0161anico ob\u010dutkov in sicer olaj\u0161anja in besa \u2010 olaj\u0161anja zato, ker je najhuj\u0161e \u017ee za
\nnjo, in besa zaradi praznih obljub povzro\u010ditelja, da se bo to prenehalo. Lahko \u017ertev za\u010duti potrebo po
\nzdravni\u0161ki pomo\u010di, lahko nasilne\u017ea prijavi ali o nasilju spregovori z drugimi. Ponavadi pa \u017ertev mol\u010di in ne
\nizpostavlja nasilne\u017ea. V notranjosti \u017ertev \u010duti da se ob\u010dutek nemo\u010di le stopnjuje in goji do sebe sovra\u0161tvo ker
\nob nasilnem dogodku ni ukrepala.<\/p>\n
4.3 Obdobje \u00bbmedenega meseca\u00ab
\nNasilnemu dogodku oziroma po izbruhu nasilja sledi tako imenovani “medeni mesec”, katerega prihod sta
\nvesela tako nasilne\u017e kot \u017ertev. Fazo pomiritve zaznamujejo nasilne\u017eeva ljube\u010da opravi\u010dila pospremljena z
\nobljubami, da tega ne bo nikoli ve\u010d naredil. \u017drtvi posve\u010da pozornost, jo razvaja, prosi odpu\u0161\u010danja… Nasilne\u017e
\npogosto prepri\u010da samega sebe, da je \u017ertev nau\u010dil lekcije in da se nikoli ve\u010d ne bo obna\u0161ala na na\u010din, ki ga je
\ntako razjezil. Medeni mesec je obdobje miru, do napetosti ne prihaja ve\u010d. Med medenim mesecem tako
\nnasilne\u017e kot \u017ertev verjameta, da se nasilje ne bo ve\u010d ponovilo. Prav zaradi tega medenega meseca se \u017ertev
\nvra\u010da \u2010 in to jo dela \u017ertev. \u017drtev to navadno sprejme in u\u017eiva posebno pozornost, ki ji jo namenja nasilne\u017e.
\nKer si brezupno \u017eeli verjeti, da se je nasilje kon\u010dalo, precenjuje njegovo ob\u017ealovanje. V tej fazi morda \u017ertev
\nopusti kazensko prijavo ali prekli\u010de zahtevo za lo\u010ditev. V\u010dasih celo oblikuje “racionalno” razlago, zakaj je do
\nnasilja pri\u0161lo.<\/p>\n
Ta faza lahko traja en dan ali nekaj mesecev in s\u010dasoma postaja vse manj obi\u010dajna. Naposled se napetost spet za\u010dne kopi\u010diti in krog se ponovi. V\u010dasih to fazo nadomesti nenadna vrnitev
\n“normalne”faze. V tej fazi je pogosto dalj\u0161e obdobje ti\u0161ine. \u017drtev upa, da se ji bo nasilne\u017e opravi\u010dil, vendar
\nse navadno zgodi zgolj to, da se ta obna\u0161a, kot da se ni zgodilo prav ni\u010d. Nasilnega dogodka ne omenja in
\n\u017eivljenje preprosto ste\u010de v “normalne” tirnice. Ker problem ni bil osvetljen in tudi ne predelan, se napetost
\npove\u010duje, to pa vodi v nov nasilni dogodek.<\/p>\n
\u00bbPartnerski ali zakonski odnosi niso nekaj, kar bi bilo nad pravnim redom. Tako kot vsako drugo
\nnasilje mora biti tudi nasilje v dru\u017eini podvr\u017eeno pravnim sankcijam in prijavljeno, storilec pa mora
\nbiti ustrezno obravnavan, predvsem pa odstranjen iz bli\u017eine \u017ertve. Toda v praksi \u0161e zdale\u010d ni tako.<\/p>\n
Zdi se, kot da bi se temu pere\u010demu problemu \u017eeleli izogniti oziroma ga sploh ne zaznati. \u0160tevilne
\ndr\u017eave, med njimi tudi Slovenija, nasilja v dru\u017eini \u0161e niso jasno opredelile kot kaznivo dejanje.
\nIzpade nasilja zato pogosto evidentirajo kot “kr\u0161itev javnega reda in miru”. Zaradi tak\u0161nega odnosa
\ndo nasilja v dru\u017eini tudi ni to\u010dnih podatkov o obsegu tovrstnega nasilja. Nasilje v dru\u017eini se namre\u010d ve\u010dinoma izvaja na zasebnih mestih, \u017ertve nasilja pogosto ne prijavijo nasilnih dejanj ter zaradi strahu pred odzivom in sramu raje mol\u010dijo. Samo upamo lahko, da se bo tak odnos do nasilja v dru\u017eini spremenil in da bo tudi dr\u017eava s svojimi ustanovami spoznala, da je dol\u017ena svojim
\ndr\u017eavljanom – in zlasti dr\u017eavljankam – zagotoviti spo\u0161tovanje \u010dlovekovih pravic, ki so mno\u017ei\u010dno kr\u0161ene prav v primeru nasilja v dru\u017eini.<\/p>\n
Zavedati se moramo, da je nasilje zlo, ki ga \u010dlovek namerno prizadene drugemu \u010dloveku, zato je povsem nesprejemljivo. Nih\u010de nima pravice drugemu \u010dloveku odrekati pravice do varnosti, do \u017eivljenja in do dostojanstva. In naj k temu dodam \u0161e tole: nih\u010de naj ne mol\u010di, \u010de v svojem okolju
\nopazi sledi nasilja. Kajti prav molk je najmo\u010dnej\u0161e oro\u017eje nasilne\u017eev. Zato je treba ukrepati takoj, ko smo izpostavljeni kakr\u0161nikoli obliki nasilnega obna\u0161anja, ali pomagati drugemu, ko potrebuje na\u0161o pomo\u010d. Tudi \u010de nas \u017ertev zaradi peklenskega strahu zanjo sploh ne zmore zaprositi.\u00ab (3)<\/p>\n
5.1 Fizi\u010dno nasilje
\n\u00bbFizi\u010dno nasilje je vsaka uporaba fizi\u010dne sile, ki pri dru\u017einskem \u010dlanu povzro\u010di bole\u010dino, strah ali
\nponi\u017eanje, ne glede na to, ali so nastale po\u0161kodbe. Dejanja fizi\u010dnega nasilje so klofutanje, metanje
\npredmetov proti osebi ali v osebo, odrivanje, dotikanje, zvijanje rok, omejevanje gibanja, odrekanje
\nali siljenje s hrano…<\/p>\n
5.2 Spolno nasilje
\nSpolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim dru\u017einski \u010dlan nasprotuje, je vanje prisiljen ali
\nzaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. Spolno nasilje je dejanje sla\u010denja,
\nopazovanja, komentiranja, nagovarjanja, poljubljanja, otipavanja, siljenja h gledanju pornografskih
\nvsebin drugega, brez njegove privolitve oz. s privolitvijo pod prisilo.<\/p>\n
5.3 Psihi\u010dno nasilje
\nPsihi\u010dno nasilje so ravnanja, s katerimi povzro\u010ditelj nasilja pri dru\u017einskem \u010dlanu povzro\u010di strah,
\nponi\u017eanje, ob\u010dutek manjvrednosti, ogro\u017eenosti in druge du\u0161evne stiske. Sem sodi kritiziranje
\n\u010dlovekove osebnosti, \u017ealjenje, zmerjanje, poni\u017eevanje, ustrahovanje in gro\u017enje z besedami,
\nkri\u010danjem, telesno dr\u017eo, ignoriranje, mol\u010danje, da bi dosegli svoj cilj.<\/p>\n
5.4 Ekonomsko nasilje
\nEkonomsko nasilje je neupravi\u010deno nadzorovanje ali omejevanje dru\u017einskega \u010dlana pri
\nrazpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premo\u017eenjem, s katerim dru\u017einski \u010dlan samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravi\u010deno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premo\u017eenjem dru\u017einskih \u010dlanov. Na primer omejevanje pravice do zaposlitve,
\nprepre\u010devanje osebi, da razpolaga s svojim ali skupnim denarjem, siljenje druge osebe v finan\u010dno
\nodvisnost, zahteva po pokor\u0161\u010dini, ker so finan\u010dna sredstva osebe ni\u017eja.<\/p>\n
5.5 Zanemarjanje
\nZanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opu\u0161\u010da dol\u017eno skrb za dru\u017einskega \u010dlana, ki jo
\npotrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoli\u0161\u010din.\u00ab (2)<\/p>\n
6 oblike nasilja v dru\u017eini<\/p>\n
6.1 Nasilje med sorojenci
\nJe v dru\u017eini najpogostej\u0161a oblika dru\u017einskega nasilja. \u00bb Ve\u010dina ljudi ga dojema kot normalen in neizogiben
\ndel odra\u0161\u010danja. Poleg tega prevladuje prepri\u010danje, da to nasilje ne zajema te\u017ejih oblik in ne \u0161koduje
\notrokovemu osebnostnemu razvoju.\u00ab (5) Vendar tudi pri nasilju med otroki, lahko govorimo o vseh oblikah
\nnasilja, tako fizi\u010dnemu, psiholo\u0161kemu, spolnemu.<\/p>\n
6.2 Nasilje star\u0161ev nad otroki
\n\u00bbVeliko nasilja, ki ga odrasli povzro\u010dijo nad otroki, je podkrepljenega z vzgojnimi argumenti. Odrasli \u017eelijo z
\nuporabo nasilja otroka nekaj nau\u010diti, ga vzgajati. \u010ceprav star\u0161i in drugi odrasli otroku povzro\u010dajo trpljenje z
\ndobrimi nameni, to otroku povzro\u010di bole\u010dino, strah, \u017ealost in jezo. Cilj odraslega, ki uporabi nasilje, je da na
\nhiter na\u010din dose\u017ee disciplino, ubogljivost, ustrezno vedenje.\u00ab (6)<\/p>\n
6.3 Nasilje otrok nad star\u0161i
\nO tej obliki nasilja se do nedavnega ni govorilo, vendar v medijih vse pogosteje odmevajo posami\u010dni
\nprimeri, ko otrok ubije roditelja. \u00bbVendar pa so umori star\u0161ev redka oblika nasilja otrok, mnogo pogostej\u0161e
\nso druge, la\u017eje oblike. Nedvomno je najpogostej\u0161e psihi\u010dno nasilje, ko otroci izsiljujejo svoje star\u0161e za
\ndosego razli\u010dnih ugodnosti ali da bi se ognili vzgojnim oz. disciplinskim ukrepom. Telesni napadi na star\u0161e ali
\ngro\u017enje z njimi pa ostanejo javnosti skrbno prikriti, saj sami star\u0161i svojega strahu pred lastnim otrokom
\nno\u010dejo razkriti.\u00ab (5)<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
6.4 Nasilje mo\u0161kega nad \u017eensko
\n\u00bbNasilje nad \u017eenskami je skrajna oblika nadzora mo\u0161kih nad \u017eenskami. Z nasiljem mo\u0161ki potiskajo \u017eenske v
\npodrejen polo\u017eaj v primerjavi z mo\u0161kimi. Dom je najpogostej\u0161e prizori\u0161\u010de dolgotrajnega nasilja. Kar v 95%
\nso mo\u0161ki nasilni do \u017eensk in ve\u010dino nasilja nad \u017eenskami povzro\u010dijo mo\u0161ki, ki jih \u017eenske dobro poznajo. Gre
\nza dru\u017einske \u010dlane, sodelavce, sorodnike, prijatelje. Nasilje ostane najdlje skrito v zasebnih odnosih, saj se
\n\u017ertev zaradi tesnih osebnih vezi s povzro\u010diteljem te\u017eko odlo\u010di, da bo nasilni odnos zapustila. Tudi ko se odlo\u010di, povzro\u010ditelj ponavadi nasilje stopnjuje, da bi prepre\u010dili konec odnosa. Nadaljnjo te\u017eavo pri odhodu pogosto predstavlja neodobravanje okolice, kadar se \u017eenska odlo\u010di oditi od povzro\u010ditelja ali proti njemu spro\u017eiti postopke.\u00ab (7)<\/p>\n
6.5 Nasilje \u017eenske nad mo\u0161kim
\nV svetu velja prepri\u010danje, da so v dru\u017eini nasilni mo\u0161ki, \u017eenske pa so pasivne \u017ertve. Ameri\u0161ka raziskava
\nNational Family Violence Survey je leta 1985 potrdila: \u00bb Da so \u017eenske v partnerski zvezi le nekoliko manj
\nnasilne kot njihovi partnerji. \u017denske so telesno \u0161ibkej\u0161e, zato so tudi po\u0161kodbe, ki jih s svojimi nasilnimi
\ndejanji povzro\u010dijo mo\u0161kim le redko huj\u0161e. Pri partnerjih nasilnih \u017eensk je nedvomno prisoten mo\u010dan konflikt med pri\u010dakovano ma\u010do vlogo in dejansko podrejenostjo \u017eenski. Ta konflikt pri mo\u0161kih povzro\u010da hude
\ntravme. \u017denske pogosteje od mo\u0161kih uporabijo verbalno nasilje in druge oblike psihi\u010dnega nasilja.<\/p>\n
Pomembna zna\u010dilnost pojava pretepenih mo\u0161kih je izredno nizka stopnja prijav. Vzroki so podobni kot ne
\nprijavljanju \u017eensk, vendar so nekateri \u0161e izrazitej\u0161i ali pomembnej\u0161i. Mednje sodi ob\u010dutek sramu
\ntrpin\u010denega mo\u0161kega. S prijavo partnerice bi razkril svojo nesposobnost izpolniti pri\u010dakovanja okolice, kar bi
\nga zelo negativno stigmatiziralo.\u00ab (5)<\/p>\n
6.6 Zlorabe starej\u0161ih
\nZloraba starej\u0161ih in nasilje nad njimi, se lahko ka\u017ee v razli\u010dnih oblikah in je definirano na ve\u010d na\u010dinov: \u00bb
\nZloraba in nasilje nad starimi je vsako njim \u0161kodljivo dejanje, ki mu ga stori oseba, kateri starostnik zaupa.
\nNajpogosteje opa\u017eeno je zanemarjanje, nato psihi\u010dno nasilje, materialno izkori\u0161\u010danje in fizi\u010dno nasilje.
\nPrijavitelji zlorabe in nasilja nad starimi ljudmi so predvsem dru\u017einski \u010dlani, nato bolni\u0161nica, policija in servisi
\npomo\u010di na domu. Le v slabih 9% primerov so zlorabo in nasilje prijavile \u017ertve same.\u00ab (8)<\/p>\n
7 vpliv na \u017ertev
\nNasilje v vsakem primeru negativno vpliva na \u017ertev. \u017drtev nasilja je oseba, ki jo druga oseba nadzoruje,
\nkaznuje, izolira, zastra\u0161uje. To lahko po\u010dne pod krinko ljubezni \u00bbker ti ho\u010dem dobro\u00ab, ali iz prepri\u010danja, da
\nima to pravico, ker je oseba manj vredna ali sploh ni\u010dvredna. Povzro\u010ditelj\/ica s svojim vedenjem osebi
\nsporo\u010da, da je manj vredna kot on\/a. Ena od posledic nasilja je, da \u017ertev za\u010dne verjeti tem sporo\u010dilom.
\nPovzro\u010ditelj\/ica z nasiljem ru\u0161i osebne meje posameznika ali posameznice. \u010clovek, ki ima poru\u0161ene meje,
\noblikuje svoj \u017eivljenjski prostor tako, da bi prepre\u010dil ali zmanj\u0161al nasilje. Govorimo o kr\u010denju \u017eivljenjskega
\nprostora, ko \u017ertev \u017eivi svoje \u017eivljenje bistveno bolj omejeno, kot bi \u017eivela, \u010de ne bi bila v strahu pred
\nnadaljnjim nasiljem. Nasilje v marsi\u010dem spremeni \u010dlovekovo zaznavanje sebe, drugih in sveta.<\/p>\n
8 zakon o prepre\u010devanju nasilja v dru\u017eini
\nNamen zakona o prepre\u010devanju nasilja v dru\u017eini po 1. \u010dlenu je: \u00bbTa zakon dolo\u010da pojem nasilja v dru\u017eini,
\ndolo\u010da vlogo in naloge dr\u017eavnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih slu\u017eb, organov
\nsamoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) in nevladnih organizacij pri
\nobravnavanju nasilja v dru\u017eini ter dolo\u010da ukrepe za varstvo \u017ertev nasilja v dru\u017eini. Za prepre\u010devanje nasilja v
\ndru\u017eini in za varstvo ter pomo\u010d \u017ertvi se poleg ukrepov, ki jih dolo\u010da ta zakon, uporabljajo tudi ukrepi,
\ndolo\u010deni z drugimi zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi.\u00ab<\/p>\n
V 5. \u010dlenu je navedeno o dol\u017enosti ravnanja: \u00bbOrgani in organizacije so dol\u017eni izvesti vse postopke
\nin ukrepe, ki so potrebni za za\u0161\u010dito \u017ertve glede na stopnjo njene ogro\u017eenosti in za\u0161\u010dito njenih koristi
\nin pri tem zagotoviti spo\u0161tovanje integritete \u017ertve. \u010ce je \u017ertev nasilja otrok, imajo koristi in pravice
\notroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udele\u017eenk oziroma udele\u017eencev postopka.\u00ab<\/p>\n
V 6. \u010dlenu pa o dol\u017enosti prijave in sicer: \u00bbOrgani in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri
\nsvojem delu izvedo za okoli\u0161\u010dine, na podlagi katerih je mogo\u010de sklepati, da se izvaja nasilje, so
\ndol\u017eni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, \u010de \u017ertev temu izrecno
\nnasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol\u017enosti.
\nVsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in
\nvzgojno-izobra\u017eevalnih zavodov, mora ne glede na dolo\u010dbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj
\nobvestiti center za socialno delo, policijo ali dr\u017eavno to\u017eilstvo, kadar sumi, da je otrok \u017ertev
\nnasilja.\u00ab<\/p>\n
9. \u010dlen govori o varstvi \u017ertvine identitete: \u00bbO \u017ertvah ali povzro\u010diteljih nasilja ne smejo biti javnosti
\nposredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogo\u010de prepoznati \u017ertev ali njeno dru\u017eino.
\nPosredovanje podatkov je dopustno le, \u010de polnoletna \u017ertev s tem izrecno sogla\u0161a.
\nStar\u0161i ali otrokov skrbnik, rejnik, posvojitelj so dol\u017eni v okviru izvajanja skrbi za otroka tega
\nvarovati pred izpostavljanjem javnosti.\u00ab<\/p>\n
V 10. \u010dlenu je zapisana vloga organov in organizacij ter nevladnih organizacij: \u00bbOrgani in
\norganizacije ter nevladne organizacije so dol\u017ene v okviru z zakoni in drugimi predpisi dolo\u010denimi
\nnalogami in pooblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obve\u0161\u010danje
\nin pomo\u010d z namenom prepre\u010devanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomo\u010di
\n\u017ertvi pri vzpostavitvi pogojev za varno \u017eivljenje.<\/p>\n
Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za delo, dru\u017eino in socialne
\nzadeve, natan\u010dneje dolo\u010di postopke medsebojnega obve\u0161\u010danja in nudenja pomo\u010di iz prej\u0161njega
\nodstavka.<\/p>\n
Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojnoizobra\u017eevalnih
\nzavodov, dolo\u010dijo v soglasju z ministrom pristojnim za delo, dru\u017eino in socialne
\nzadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih
\nmorajo organi in organizacije z navedenih podro\u010dij upo\u0161tevati pri obravnavanju primerov nasilja.
\nStrokovne delavke oziroma delavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) v organih in
\norganizacijah, ki so v okviru pravil in postopkov iz prej\u0161njega odstavka zadol\u017eeni za opravljanje
\nnalog na podro\u010dju nasilja, se morajo v okviru stalnega izobra\u017eevanja, izpopolnjevanja in
\nusposabljanja obvezno redno izobra\u017eevati s podro\u010dja nasilja v obsegu, ki ga dolo\u010dijo pristojni
\nministri iz prej\u0161njega odstavka. Odgovorne osebe v organih in organizacijah ter nevladne
\norganizacije so dol\u017ene zagotoviti usposabljanje vseh strokovnih delavcev, ki se v okviru svojega
\ndela sre\u010dujejo z \u017ertvami oziroma povzro\u010ditelji nasilja.<\/p>\n
Center za izobra\u017eevanje v pravosodju med izobra\u017eevalne vsebine uvrsti podro\u010dje nasilja v dru\u017eini.\u00ab
\nNaloge centrov za socialno delo so zapisane v 14. \u010dlenu. \u00bbCenter za socialno delo nudi \u017ertvi in
\npovzro\u010ditelju nasilja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pri \u010demer je cilj obravnavanja
\nodprava neposredne ogro\u017eenosti in skrb za \u017ertvino dolgoro\u010dno varnost, z odpravo vzrokov oziroma
\nokoli\u0161\u010din, v katerih prihaja do nasilja, prek re\u0161evanja njenih socialnih in materialnih pogojev
\nbivanja.<\/p>\n
Center za socialno delo lahko napoti povzro\u010ditelja nasilja v ustrezne izobra\u017eevalne, psihosocialne in
\nzdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije.\u00ab
\n15. \u010dlen govori o na\u010drtu pomo\u010di \u017ertvi. \u00bbCenter za socialno delo je po prou\u010ditvi okoli\u0161\u010din primera
\ndol\u017ean nuditi \u017ertvi oblike pomo\u010di po zakonu, ki ureja socialno varstvo in oceniti, ali je potrebno
\noblikovati na\u010drt pomo\u010di \u017ertvi, ki ga oblikuje skupaj z \u017ertvijo.<\/p>\n
Na\u010drt pomo\u010di oblikuje, \u010de je za
\nvzpostavitev varnega okolja \u017ertve potrebno dlje \u010dasa trajajo\u010de ukrepanje oziroma je potrebnih ve\u010d
\nukrepov pomo\u010di in v drugih primerih, \u010de oceni, da je to potrebno.
\nNa\u010drt pomo\u010di se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima iz tretjega odstavka 14. \u010dlena tega
\nzakona. Center za socialno delo pozove k sodelovanju v timu tudi druge organe in organizacije, ki
\nso ali bodo v okviru podro\u010dja svojega delovanja obravnavali \u017ertev oziroma povzro\u010ditelja nasilja ter
\nnevladne organizacije. Odgovorne osebe organov in organizacij, ki so pozvane k pripravi na\u010drta
\npomo\u010di, so dol\u017ene zagotoviti sodelovanje predstavnikov organov in organizacij.<\/p>\n
\u010ce je \u017ertev nasilja otrok, se v na\u010drtu pomo\u010di predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka po predpisih,
\nki urejajo dru\u017einska razmerja.\u00ab<\/p>\n
V 16. \u010clenu je zapisana vloga religijske slu\u017ebe za koordinacijo in pomo\u010d \u017ertvam: \u00bbZ namenom
\nzagotavljanja pomo\u010di \u017ertvam nasilja, izvajanja interventne slu\u017ebe, povezovanja dejavnosti organov in organizacij, spremljanja in analiziranja pojavov nasilja v regiji, se oblikuje regijska slu\u017eba za
\nkoordinacijo in pomo\u010d \u017ertvam (v nadaljnjem besedilu: regijska slu\u017eba). Regijska slu\u017eba izvaja
\nstoritve po zakonu, ki ureja socialno varstvo in nujne ukrepe za varovanje otrokovih koristi po
\nzakonu, ki ureja dru\u017einska razmerja.
\nRegijska slu\u017eba vklju\u010duje interventno slu\u017ebo, krizne centre in regijskega koordinatorja za
\nprepre\u010devanje nasilja.<\/p>\n
Regijska slu\u017eba se oblikuje pri centru za socialno delo, ki ga dolo\u010di njegov ustanovitelj in deluje na
\nobmo\u010dju posameznega centra za socialno delo ali ve\u010d centrov za socialno delo. Obmo\u010dje delovanja
\nregijske slu\u017ebe dolo\u010di ustanovitelj.\u00ab
\n17. \u010dlenu pa je opisana vloga nevladnih organizacij pri pomo\u010di \u017ertvam nasilja. \u00bbNevladne organizacije s podro\u010dja obravnave in za\u0161\u010dite proti nasilju v okviru svojih programov nudijo za\u0161\u010dito
\nin psihosocialno pomo\u010d \u017ertvam, organizirajo programe za obravnavo povzro\u010diteljev nasilja in sodelujejo z organi in organizacijami z razli\u010dnih podro\u010dij (policija, to\u017eilstvo, sodi\u0161\u010de, center za socialno delo, zdravstvene organizacije, vzgojno-izobra\u017eevalni zavodi).<\/p>\n
Nevladne organizacije sodelujejo z organi in organizacijami pri obravnavanju posameznih primerov
\n\u017ertev in povzro\u010diteljev nasilja. Nevladne organizacije se v okviru programov, ki jih izvajajo,
\nvklju\u010dujejo tudi v neposredno izvedbo ukrepov za za\u0161\u010dito \u017ertve.\u00ab (9)<\/p>\n
9 razprava
\nNasilje ni nikomur neznano in tuje. Vsi smo ga \u017ee kdaj do\u017eiveli in vsi smo ga \u017ee kdaj povzro\u010dili. Za vsako
\nsvoje vedenje in tudi za nasilje, ki ga povzro\u010dimo, smo odgovorni sami. Nevarno je, \u010de nasilja ne
\nprepoznamo, \u010de ga opravi\u010dujemo, minimaliziramo, predvsem pa je nevarno, \u010de se ne odlo\u010dimo, da bomo
\nspremenili svoje nasilno vedenje.<\/p>\n
\u010ce nadaljujemo z uporabo nasilja, lahko pri\u010dakujemo, da bo se bo nasilje stopnjevalo in dobivalo nove razse\u017enosti. Dlje \u010dasa trajajo\u010de nasilje nosi posledice za vse udele\u017eene: \u017ertev,
\nopazovalce, opazovalke ter povzro\u010ditelja ali povzro\u010diteljico.
\nPovzro\u010ditelju\/ici uporaba nasilja daje la\u017een ob\u010dutek pomembnosti in sprejetosti v odnosu, ker \u017ertev in
\npogosto tudi opazovalci ravnajo v skladu z njegovimi\/njenimi zahtevami. \u010ce povzro\u010ditelju uspe z nasiljem
\ndobiti, kar \u017eeli, mu to uspe, ker se ga drugi bojijo.<\/p>\n
Nikakor pa od okolice ne more pri\u010dakovati spo\u0161tovanja,
\niskrenosti, zaupanja, prijateljstva, kar si pogosto napa\u010dno domi\u0161lja. Ko \u017ertev zbere mo\u010d in povzro\u010ditelju\/ici
\npostavi meje, ko ji uspe ustaviti nasilje, se mora povzro\u010ditelj\u2010ica soo\u010diti z ob\u010dutki krivde, obto\u017ebami, velikimi
\nspremembami v svojem \u017eivljenju, primanjkljajem pri re\u0161evanju konfliktov, komuniciranju in uresni\u010devanju
\ninteresov, sankcijami in pogosto tudi ob\u010dutkom osamljenosti in nevrednosti.<\/p>\n
10 Zaklju\u010dek
\nNasilje se dogaja za zaprtimi vrati vse ve\u010d dru\u017ein in moramo ga znati prepoznati, saj postaja eden ve\u010djih
\ndru\u017ebenih problemov v svetu. Nasilje v dru\u017eini prizadene vsakega \u010dlana in vedno ima nasilen odnos
\nnegativne posledice na \u017ertev in njene bli\u017eje. Zakonov na tem podro\u010dju je veliko, upo\u0161tevani pa niso tako
\nveliko. Kot dru\u017eba moramo spremeniti svoje mi\u0161ljenje in delati v dobro sebi in bli\u017enjim, le tako bomo
\npre\u017eiveli.<\/p>\n
11 LITERATURA
\n1. Dru\u0161tvo za nenasilno komunikacijo. http:\/\/www.drustvo-dnk.si\/.
\n2. Pravno informacijski center. http:\/\/www.pic.si\/index.php.
\n3. Viva. Nasilje v dru\u017eini. http:\/\/www.viva.si\/Psihologija\u2010in\u2010odnosi\/355\/Nasilje\u2010v\u2010dru%C5%BEini
\n4. Kuhar R, Guzelj P, Drolc A, Zabukovec K. O nasilju priro\u010dnik za usposabljanje. Ljubljana:
\ndru\u0161tvo za nenasilno komunikacijo, 1999; 33 \u2013 34.
\n5. Filipi\u010d K. Nasilje v dru\u017eini. Ljubljana: Bonex, 2002.
\n6. Helmut H.
\n7. Erb. Otroci in nasilje. Ljubljana: Kres, 1997.
\n8. Dru\u0161tvo za nenasilno komunikacijo. http:\/\/www.drustvo\u2010dnk.si\/o\u2010nasilju\/nasilje\u2010nadenskami.
\nhtml#gor
\n9. The National Center on Elder Abuse. The national elder abuse incidence study.
\nhttp:\/\/aoa.gov\/AoARoot\/AoA_Programs\/Elder_Rights\/Elder_Abuse\/docs\/ABuseReport_Full.pdf
\n10. Uradni list. Zakon o prepre\u010devanju nasilja v dru\u017eini. http:\/\/www.uradnilist.
\nsi\/1\/objava.jsp?urlid=200816&stevilka=487<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Natan\u010dno definirati kaj to nasilje je te\u017eko in obstaja veliko definiciji. Zavedati se moramo, da smo si ljudje razli\u010dni in vsak od nas si druga\u010de razlaga pojave. Ker pa \u017eivimo skupaj v skupnostih, moramo dolo\u010diti pravila kak\u0161no medsebojno vedenje je sprejemljivo in kak\u0161no ne. Kot se spreminja dru\u017eba in na\u010dini \u017eivljenja, se spreminjajo tudi pravila … Preberi ve\u010d o Nasilje v dru\u017eini<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1497],"tags":[1985,1986,396,1958,1980],"class_list":["post-2502","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-nasilje-v-druzini","tag-o-nasilju-v-druzini","tag-patronaza","tag-patronazna-zdravstvena-nega","tag-patronazno-zdravstveno-varstvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2502","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2502"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2502\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2502"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2502"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2502"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}