Kadar mu\u010di otroka obi\u010dajen prehlad ali to\u017ei zaradi bole\u010din, potrebuje \u0161e ve\u010d ljube\u010de nege, pozornosti
\nin naklonjenosti star\u0161ev. Bolezen je potrebno tako prepre\u010devati kot zdraviti, zato je potrebno otroku
\nzagotoviti okolje, v katerem se bo lahko zdravil ter telesno, du\u0161evno in socialno razvijal. Predvsem pa
\npotrebuje otrok veliko ljubezni, zdravo prehrano, dovolj spanja, veliko gibanja na sve\u017eem zraku in
\ntelesno utrjevanje, v tolik\u0161ni meri, kolikor zmore in mu je dovoljeno (1). Definicija svetovne
\nzdravstvene organizacije (WHO) namre\u010d pravi, da je zdravje vsestransko telesno, du\u0161evno in socialno
\ndobro po\u010dutje ne samo odsotnost bolezni (2). Vsaka zaposljena mati ali vsak zaposljen o\u010de dobi za
\nnego bolnega otroka, \u010de se le ta zdravi ali okreva doma bolni\u0161ki stale\u017e, ki ga odobri otroku izbrani
\npediater. <\/p>\n
Po pravilniku zdravstvenega zavarovanja je mogo\u010de za posamezno bolezen odobriti do 15
\ndelovnih dni stale\u017ea za nego otroka. \u010ce je otrok bolan ve\u010dkrat, se lahko star\u0161u vsaki\u010d znova odobri
\nstale\u017e za nego. V primeru te\u017eje bolezni, lahko posebna komisija odobri tudi dalj\u0161i bolni\u0161ki stale\u017e za
\nnego otroka. Temelj skrbi za bolnega otroka doma je, da z njim \u010dutimo a da z njim nismo \u017ealostni, kajti \u017ealost nas lahko ovira pri kvaliteti zdravstvene nege. Star\u0161i ne smejo biti prestra\u0161eni ampak
\nmorajo svoj pozitiven odnos prena\u0161ati na otroka, kar mu je ta v veliko pomo\u010d (3).
\nMETODE DELA
\nUporabljena metoda dela je pregled in \u0161tudija literature. Uporabljena je literatura z obravnavanega
\npodro\u010dja, predstavljena v poglavju literatura.
\nNAMEN
\nNamen seminarske naloge je predstaviti, kaj je pediatri\u010dna zdravstvena nega na domu, kdo jo izvaja,
\nkaj vklju\u010duje to vrstna nega in kak\u0161na je vloga star\u0161ev oziroma skrbnikov, ki skrbijo za bolnega otroka
\nna domu.
\nKaj je pediatri\u010dna zdravstvena nega na domu?
\nLjubezen, pozornost in skrbna nega v doma\u010dem okolju velikokrat laj\u0161ajo te\u017eave, bolj kot nekatera
\nzdravila, ki jih predpi\u0161e zdravnik. Zato se marsikdo, ki ima obolelega otroka odlo\u010di za tovrstno nego,
\n\u010de je le ta mogo\u010da. Otroci se doma po\u010dutijo varnej\u0161e, kar vpliva na njihovo hitrej\u0161e okrevanje (4). Pri
\npediatri\u010dni zdravstveni negi na domu, je najbolj pomembna prosvetljenost star\u0161ev. Vloga medicinske
\nsestre je tukaj zelo pomembna, saj star\u0161e pripravi na pomo\u010d bolnemu otroku in njegovo nego.
\nMedicinska sestra mora skrbnike nau\u010diti, kako otroku apliciramo dolo\u010dena zdravila, kako
\nodreagiramo ob dolo\u010denih situacijah, kako otroka negovati. Predvsem pa pomaga star\u0161ema
\npremagati strah, saj je le ta zelo pogosto prisoten (2).<\/p>\n
Najve\u010dji iziv zdravstvene oskrbe na domu je, da
\nkar na enkrat preidemo iz 24 urne oskrbe, 7 dni na teden popolne nadzorovane zdravstvene nege pri
\nkateri nam pomaga zdravstveno osebje, v doma\u010de okolje, kjer se znajdemo sami. V bolni\u0161nici imamo
\npri roki vse nujno potrebne aparature in isku\u0161eno osebje, ki nam pomaga \u010de se stvari zapletejo. Doma
\ntega ni, zato star\u0161e pogosto zajame strah pred tem, da otroku ne bodo mogli pomagati v dolo\u010denih
\nsituacijah.<\/p>\n
Tukaj nastopijo patrona\u017ene medicinske sestre, ki prihajajo na redne obiske k obolelim
\notrokom v zdravstveni oskrbi na domu. Le te negujejo otroka, aplicirajo zdravila, pomagajo, u\u010dijo in
\nsvetujejo star\u0161em. Pripravijo jih na dolo\u010dene mo\u017ene \u017eivljenjsko ogro\u017eujo\u010de situacije. Pri zdravstveni
\nnegi na domu je zelo pomembna organizacija. \u010ce so star\u0161i rastreseni, otroku ne morejo nuditi
\nkvalitetne pomo\u010di in se lahko stvari hitro zapletejo. \u010ce se odlo\u010dimo za zdravstveno nego otroka na
\ndomu, moramo biti skoncentrirani in mirni ter v 24 urni pripravljenosti (3,4).
\nKdo izvaja pediatri\u010dno zdravstveno nego na domu?
\nPediatri\u010dno zdravstveno nego lahko izvajajo star\u0161i s pomo\u010djo ter tesnim sodelovanjem zdravstvenega
\nin medicinskega osebja, saj star\u0161i po ve\u010dini nimajo dolo\u010denega strokovnega znanja ob rizikih in
\ndolo\u010denih intervencijah, kot za to usposobljeno osebje (2). Ker doma\u010da zdravstvena nega nima
\ndostopnih vseh naprednih medicinskih aparatur, je zelo pomembna odgovornost star\u0161ev za skrb za
\nzdravje njihovega otroka doma, in da ob hudih zapletih hitro odreagirajo, ter poskrbijo za \u010dimprej\u0161en
\ntransport otroka v bolni\u0161nico (1).
\nKaj vklju\u010duje zdravstvena nega na domu
\nPediatri\u010dna zdravstvena nega se za\u010denja \u017ee ob sami nose\u010dnosti, saj nose\u010da \u017eenska spremeni svoj
\n\u017eivljenski slog, jemlje dolo\u010dena zdravila in predranska dopolnila, ter obiskuje redne ginekolo\u0161ke
\npreglede in s tem skrbi za svoj fetus.<\/p>\n
Pomo\u010d pri porodu je tudi oblika zdravstvene pomo\u010di, ki se je v\u010dasih izvajala na domu. Selitev porodov
\niz doma v bolni\u0161nico je prinesla mnogo pozitivnih lastnosti, saj s tem omogo\u010dajo kvalitetnej\u0161o
\nmedicinsko oskrbo mater in otrokov. Kljub temu se nekateri \u0161e vedno odlo\u010dajo za porod doma. Star\u0161i
\ndan danes zagotavljajo zdravstveno nego doma za rutinske otro\u0161ke bolezni, kot so prehlad, gripa,
\no\u0161pice, norice, diareja, viroze… Po drugi strani pa se od star\u0161ev pri\u010dakuje oziroma zahteva, da morajo
\notroka pripeljati k zbranemu pediatru, v nasprotnem primeru pa, \u010de je bila bolezen huda in
\nzdravstvena nega ni bila priskrblena, se to lahko smatra, kot malomarnost (1,5). Od star\u0161ev
\npri\u010dakujemo, da poka\u017eejo dobro presojo pri odlo\u010danju izbire medicinske pomo\u010di. Od njih pri\u010dakujemo
\ntudi, da zaupajo zdravnikovi presoji in izpopolnjujejo njegova priporo\u010dila (3).<\/p>\n
Dan danes pa se je nega
\nna domu raz\u0161irila v tej meri, da doma skrbimo tudi za otroke z astmo, fibrozo, diabetesom
\nmenitusom in drugimi kroni\u010dnimi boleznimi. Otroci lahko na domu dobivajo intavenske antibiotike,
\nkisikovo terapijo, dializo, mehani\u010dno ventilacijo (4)… Bolni\u0161ni\u010dno programi omogo\u010dajo tudi pomo\u010d pri
\nnegi sar\u0161em, ki \u017eelijo otroka imeti doma v \u010dasu umiranja (2).
\nDoma\u010da oskrba otroka z umetno ventilacijo
\nUmetna ventilacije je najvrjetneje najbolj reskantna in naj dra\u017eja oblika terapije na domu. Je zelo
\nintenzivna in zahteva posebne sposobnosti, \u010de le to ni omogo\u010deno lahko hitro pride do zapletov in
\nnemudne smrti. Zato pri tem sodeluje najve\u010dkrat patrona\u017ena medicinska sestra (1).
\nStar\u0161evska in zdravni\u0161ka vloga v doma\u010di oskrbi
\nPreden je otrok s tehnologi\u010dno odvisno boleznijo poslan domov, morajo biti star\u0161i odlo\u010dni, da bodo
\nskrbeli zanj. S tem prevzamejo zelo veliko odgovornost. Saj imajo velik riziko, da jim ne bo uspelo, da
\npove\u010damo uspeh zdravstvene nege na domu, moramo star\u0161e zelo kvalitetno in ob\u0161irno pou\u010diti o
\nbolezni, saj je to izjemno velik izziv, ki spremeni tudi kvaliteto do sedanjega \u017eivljenja (5). Preden
\notroka spustimo v zdravstveno nego v doma\u010dem okolju, moramo biti prepri\u010dani, da so star\u0161i osvojili
\ndolo\u010dena znanja in da so sto odstotno pripravljeni na zdravstveno nego obolelega otoka. Skupaj s
\nstar\u0161i dolo\u010dimo cilje, ki jih \u017eelimo dose\u010di. S star\u0161i, ki se odlo\u010dijo, da bodo za svojega bolnega otroka
\nskrbeli doma, moramo dobro pretehtati razloge za to odlo\u010ditev. Z dnem, ko spustimo pacienta
\ndomov, medicinsko osebje ne sodeluje ve\u010d direktno, ampak je zanj \u0161e vedno odgovorno (3,4).
\nPREHRANA
\nPravilna rast, ugoden telesni in du\u0161evni razvoj otroka sta odvisna predvsem od dobre nege in pravilne
\nprehrane. Za vsakega novorojen\u010dka ali otroka je torej izrednega pomena, da je \u017ee v najne\u017enej\u0161ih
\nrazvojnih obdobjih prehranjen kakovostno pravilno in koli\u010dinsko zadostno. Skrb za zdrav zarod je
\ninteres in dol\u017enost vse dru\u017ebe, \u0161e posebej pa je to naloga zdravstvene slu\u017ebe. Skrb za pravilno
\nprehrano dojen\u010dka imajo v svojem programu vse zdravstvene ustanove, ki so namenjene dojen\u010dkom,
\ntorej porodni\u0161nice, otro\u0161ke bolni\u0161nice, otro\u0161ke jasli, otro\u0161ki dispanzerji, dispanzerji za \u017eene in
\npatrona\u017ena slu\u017eba. V vseh na\u0161tetih slu\u017ebah so medicinske sestre zastopane kot pomembni dejavniki v
\nvlogi dojen\u010dkove prehrane. Najuspe\u0161neje pa se medicinske sestre lahko izka\u017eejo v patrona\u017eni
\ndejavnosti. Njihovo glavno podro\u010dje je zdravstvena vzgoja, ki je vse skozi stalen, nepretrgan delovni
\nproces. Patrona\u017ena medicinska sestra je po naravi dela svojim varovancem najbli\u017eja in ima najve\u010d
\nmo\u017enosti za uspe\u0161no individualno zdravstveno izobra\u017eevanje.
\nPrenatalna doba
\nZajema \u017eeno v nose\u010dnosti. Nose\u010dnica dobi navodilo za zdravo prehrano od babice ali medicinske
\nsestre v dispanzerju za \u017eene ob zdravni\u0161kem pregledu in obisku na domu, bodisi da ta obisk opravi
\npatrona\u017ena medicinska sestra ali terenska babica. Svetovanje se nana\u0161a na morebitne \u0161kodljivosti iz
\nokolja, na higienski re\u017eim in poleg drugega predvsem na zdravo prehrano, od katere je odvisen razvoj ploda. Pomembno je, da nose\u010dnica dobi dovolj
\nvitaminov in mineralov iz sadja in zelenjave, da je \u017eivila, ki so polna \u017eeleza ter velik povdarek
\nposve\u010damo tudi pitju nose\u010dnice. Zelo pomembna informacija za nose\u010dnostjo je tudi, da naj se izogiba
\ndodatnemu soljenju hrane, saj obstaja ve\u010dja mo\u017enost prekomernega zastajanja vode v telesu. Ves \u010das
\nnose\u010dnosti pripravljamo mater na dojenje in jo seznanjamo tudi z umetno prehrano dojen\u010dka. Ob
\nmorebitnem patolo\u0161kem pojavu v nose\u010dnosti pa pou\u010dimo \u017eeno tudi o dietni prehrani.
\nPostnatalna doba
\nPrvi meseci
\nPrehrana novorojen\u010dka se za\u010dne v porodni\u0161nici. Zelo pomembno je, da se laktacija vzpostavi kar se da
\nhitro po porodu, \u010de je mo\u017eno \u017ee v porodni sobi. Na samem oddelku v porodni\u0161nici je otro\u010dnica
\npou\u010dena in delna pomo\u010di pri pravilnem pristavljanju k prsim in dojenju, pou\u010dena pa je tudi o
\nprehrani, s \u010dimer je pogojena kakovost mleka.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
\u010ce dojenje zaradi raznih razlogov ni omogo\u010deno ali
\nnovorojen\u010dku ne zado\u0161\u010da po koli\u010dini, tedaj medicinska sestra pomaga materi z dodatkom industrijsko
\npripravljenega mleka oziroma mle\u010dno formulo po stekleni\u010dki. \u010ce mati ne more dojiti, jo sestre iz
\nporodni\u0161nice povabijo v mle\u010dno kuhinjo, kjer ji poka\u017eejo, kako pripravlja hrano za dojen\u010dka, ter ji dajo
\nnavodila za nadaljnje ravnanje z otrokom. Po prihodu matere z novorojen\u010dkom domov prevzame skrb
\nza prehrano dojen\u010dka patrona\u017ena medicinska sestra. Le\u2010ta ji pomaga pri dojenju, kontrolira otrokov
\nnapredek, njegovo prebavo in po potrebi svetuje dodatek ali uvede umetno prehrano, \u010de dojenje iz
\nkateregakoli razloga
\nni ve\u010d mogo\u010de.<\/p>\n
Najpomembnej\u0161e kar se ti\u010de prehrane je, da patrona\u017ena sestra zagovarja dojenje in
\notro\u010dnico tudi k temu spodbuja. Z mamico se tudi pogovori o mo\u017enih zapletih dojenja kot so ragade
\nna bradavicah, mastitis, pogovori se tudi o praznenju dojk \u010de le te novorojen\u010dek ne sprazni v celoti.
\nOtro\u010dnici svetuje in demonstrira polo\u017eaje, ki so najbolj preprosti za u\u010dinkovito dojenje.<\/p>\n
Velik povdarek da tudi na higijeno rok in dojk pred in po hranjenju. Patrona\u017ena medicinska sestra je
\nzainteresirana za dosledno izvajanje njenih oziroma pediatrovih navodil, ki si morajo biti enaka, zato
\nje pozorna na vse spremembe. Mater z dojen\u010dkom usmerja tudi v otro\u0161ko posvetovalnico, kamor naj
\nhodi po enkrat na mesec na redne preglede k pediatru in na kontrolo te\u017ee z meseca v mesec. Za
\nzalivan\u010dke obstaja tako imenovana demonstracijska mle\u010dna kuhinja pri ZD, ki je zelo koristna zaradi
\nuvajanja vedno novih in bolj\u0161ih preparatov, ki prihajajo na trg iz na\u0161ih industrijskih obratov. Zdravnik
\npediater in patrona\u017ena medicinska sestra skrbno spremljata otrokovo prehrano skozi vso dobo
\ndojen\u010dka, in morata \u010dim prej opaziti kakr\u0161ne koli motnje hranjenja in priporo\u010dati temu primerno
\ndieto.
\nDohranjevanje \u2013 dopolnilna prehrana
\nUvajanje dopolnilne (me\u0161ane, \u010dvrste) prehrane dojen\u010dku imenujemo tudi dohranjevanje, s \u010dimer je
\nmi\u0161ljena vsa hrana, ki jo otroku ponudimo ob mleku. Z dohranjevanjem za\u010dnemo med dopolnjenim 4.
\nIn 6. Mesecem starosti. V tej starosti dojen\u010dek postane razvojno pripravljen na to, da za\u010dne osvajati
\nve\u0161\u010dine hranjenja. V tem starostnem obdobju je dojen\u010dek tudi pripravljen za za\u010detek odstavljanja od
\nprsi.
\nMed 5. In 7. Mesecem izgubi refleks metanja goste hrane iz ust, zorijo \u010drevesni encimi, sama mle\u010dna
\nprehrana pa po 6. Mesecu starosti po\u010dasi ne zado\u0161\u010da ve\u010d za pokritje energijskih potreb otroka.
\nDOPOLNILNA HRANA NAJ VSEBUJE VSE ZVRSTI HRANE: ZELENJAVO, SADJE, \u017dITARICE, RUMENJAK,
\nMESO IN RIBE.
\nOtroku ponudimo prvo zelenjavne ka\u0161ice, ki jim kasneje dodajemo krompir in meso. V naslednjem
\nmesecu pa za\u010dnemo \u0161e z uvajanjem \u017eitaric in sadnih ka\u0161ic.
\nZa\u010deti moramo z nizkoalergenimi stvarmi kot so korenje, krompir, bu\u010dke, cveta\u010da, koleraba, ri\u017e, nato
\n\u0161ele s sadjem kot so jabolko hru\u0161ka in banana.<\/p>\n
Vsako novo \u017eivilo dojen\u010dku ponujamo enkrat na dan, v majhnih koli\u010dinah. Uvajamo pa jih v razmaku
\nenega tedna, da se dojen\u010dek okusu privadi in da v primeru alergije na hrano la\u017eje ugotovimo katero
\n\u017eivilo jo je povzro\u010dilo.
\nPrehrana dojen\u010dka z alergijo na hrano
\nDojen\u010dek lahko preboleva vrsto otro\u0161kih in drugih bolezni, ki so za njegov organizem te\u017eje kot za
\nodraslega. Zaradi bolezni so njegove psihofizi\u010dne in predvsem emocionalne posebnosti bistveno
\ndruga\u010dne in mnogo ve\u010dje kot pri odraslem. Najpogostej\u0161i prehranski alergeni v otro\u0161kem obdobju so
\nbeljakovine kravjega mleka, jajc, soje, ara\u0161idov, ore\u0161kov, rib.
\nZnaki alergije na hrano se lahko razvijejo na ko\u017ei, prebavilih, dihalih, lahko pa pride tudi do \u017eivljenje
\nogro\u017eujo\u010dega stanja \u2013 sistemske reakcije ali celo do anafilakti\u010dnega \u0161oka.
\nPri pediatru alergologu star\u0161i dobijo ustrezna navodila v zvezi z dietno prehrano otroka. Najbolj
\npogosti alergiji kot sta alergija na kravje mleko in jajca, na sre\u010do pri ve\u010d kot treh \u010detrtinah otrok
\nizzvenita do 3. Leta starosti. Ker pa je tudi pri alergijah pravilo bolje prepre\u010diti kot zdraviti. Poznamo
\npar priporo\u010dil, ki jih kot patrona\u017ena sestra lahko delimo in svetujemo star\u0161em na domu kot so:
\n\u2022 Nobene posebne diete za matere med nose\u010dnostjo in med samim dojenjem.
\n\u2022 Izklju\u010dno dojenje najmanj 6 mesecev, najmanj pa 4 mesece. Ob potrebi po dodatnem mleku
\nse priporo\u010da mle\u010dna formula na osnovi kravjega mleka.
\n\u2022 Neizpostavljanje otroka cigaretnemu dimu tako v prenatalni kot v postnatalni hrani.
\nZmanj\u0161amo izpostavljenost inhalacijskim alergenom v prvih mesecih \u017eivljenja.
\nPrehrana dojen\u010dka s celiakijo
\nCeliakija predstavlja eno od pogostej\u0161ih kroni\u010dnih bolezni prebavil. To je neprena\u0161anje glutena oz
\nnjegovega sestavnega dela gliadina. Zato dojen\u010dku pediater predpi\u0161e strogo dieto brez p\u0161enice,
\novesa, r\u017ea in je\u010dmena. Ob upo\u0161tevanjem celiakalne diete otrok raste in se razvija povsem normalno.
\nZAKLJU\u010cEK
\nV tej seminarski nalogi sva pri\u0161li do ugotovitev, da zdravstvena nega na domu otrokom pomaga k
\nhitrej\u0161em okrevanju, od star\u0161ev pa zahteva velik napor in dodatno skrb. Vsekakor sva mnenja, da naj
\nse obolenja, ki niso huda in kroni\u010dne bolezni brez zapletov oziroma urejene kroni\u010dne bolezeni, ki jih
\nstar\u0161i lahko nadzorujejo v ve\u010dji meri sami, zdravijo v doma\u010dem okolju. Hude in rizi\u010dne bolezni, pri
\nkaterih se pri\u010dakujejo \u017eivljenjsko ogro\u017eujo\u010de situacije in pri katerih otrok potrebuje monitoring,
\nintravenozno terapijo in podobno, pa naj se zdravijo v bolni\u0161nici. Kajti danes nam zakonodaja
\nomogo\u010da, da je v bolni\u0161nici lahko 24h prisoten tudi nekdo od star\u0161ev in to je otroku v veliko podporo.<\/p>\n
LITERATURA
\n\uf0a7 Ball J., Mcgillis B. R., (2005). Clinical handbook for pediatric nursing. Zalo\u017eba Pearson
\nPrentice Hall
\n\uf0a7 Dr. Keudel H., (2001). Veliki priro\u010dnik \u2010 otro\u0161ke bolezni. Ljubljana: Zalo\u017eba IN OBS Medicus
\n\uf0a7 Na\u010delo varstva najve\u010dje koristi za otroka \u2010 Medicinska fakulteta Maribor:
\nhttp:\/\/www.mf.unimb.si\/gradiva\/l4\/pediatrija\/Doc%20Grosek\/Nacelo%20varstva%20_najve
\ncje%20koristi_%20za%20otroka%20v%20pediatricni%20intenzivni%20enoti%20%20GROSEK
\n%20%C5%A0TEFAN.pdf. < 2.11.2012 >
\n\uf0a7 Pediatri\u010dna nega: http:\/\/www.sunshinecares.com\/pediatric\u2010home\u2010care <2.11.2012>
\n\uf0a7 Zdrav \u017eivljenjski slog mladih dru\u017ein: http:\/\/www.zbornicazveza.
\nsi\/dokumenti\/kongres_zbn\/pdf\/123B.pdf. <2.11.2012>
\n\uf0a7 Vloga medicinske sestre v prehrani dojen\u010dka:
\nhttp:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID=df0450ec\u20102643\u20104244\u2010bf35\u2010
\n28a53edca6ca. <17.11.2012>
\n\uf0a7 Dr. Plevnik Vodu\u0161ek V, Bencik D, prim. Dr. Sedmak M, mag. Ple\u010dnik Z; Prehrana dojen\u010dka;
\nzalo\u017enik: Merit International d.o.o.; zdru\u017eenje za pediatrijo SZD; Ljubljana, maj 2012<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kadar mu\u010di otroka obi\u010dajen prehlad ali to\u017ei zaradi bole\u010din, potrebuje \u0161e ve\u010d ljube\u010de nege, pozornosti in naklonjenosti star\u0161ev. Bolezen je potrebno tako prepre\u010devati kot zdraviti, zato je potrebno otroku zagotoviti okolje, v katerem se bo lahko zdravil ter telesno, du\u0161evno in socialno razvijal. Predvsem pa potrebuje otrok veliko ljubezni, zdravo prehrano, dovolj spanja, veliko gibanja … Preberi ve\u010d o Pediatri\u010dna zdravstvena nega v doma\u010dem okolju<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[783,1990,942,963,1989,1936],"class_list":["post-2506","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-pediatrija","tag-zdravstvena-nega-dojencka","tag-zdravstvena-nega-novorojencka","tag-zdravstvena-nega-otroka","tag-zdravstvena-nega-pediatrija","tag-zn-otroka"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2506","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2506"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2506\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2506"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2506"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2506"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}