Starostniki so skupina prebivalstva, ki potrebujejo posebno obravnavo, saj so zaradi biolo\u0161kih lastnosti in spremenjenih pogojev \u017eivljenja tako zdravstveno kot socialno ogro\u017eeni.<\/p>\n
Omogo\u010diti jim moramo kvalitetno \u017eivljenje in la\u017eje sobivanje z bli\u017enjimi. V 10. mednarodni
\nklasifikaciji bolezni (MKB-10) je demenca opredeljena kot sindrom, ki ga povzro\u010da mo\u017eganska bolezen, obi\u010dajno kroni\u010dne narave ali napredujo\u010de narave.
\n
\nVklju\u010duje motnje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti: spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje, ra\u010dunanje, sposobnost
\nu\u010denja, sposobnost besednega izra\u017eanja, presojanja. Demenco spremljajo zmanj\u0161ane
\nsposobnosti za obvladovanje \u010dustev, socialnega vedenja in dnevnih aktivnosti.<\/p>\n
Navadno se za\u010dne neopazno in postopoma napreduje.
\nStrokovna zdravstvena nega lahko uspe\u0161no izbolj\u0161a kvaliteto \u017eivljenja dementnega pacienta.
\nPomembna je tudi podpora, ki jo izvajalci zdravstvene nege nudijo svojcem pacientov in
\ndrugim bli\u017enjim, posebno vlogo pa imajo pri izobra\u017eevanju in svetovanju glede obvladovanja
\n\u017eivljenjskih aktivnosti ter razbremenjevanju stisk bli\u017enjih.<\/p>\n
DEMENCA
\nOpredelitev demence
\nDemenca je sindrom, ki ga povzro\u010da mo\u017eganska bolezen, navadno kroni\u010dna ali progresivna,
\nkjer gre za motnjo ve\u010d spoznavnih sposobnosti (kognitivnih funkcij). Ta motnja je zadostna,
\nda prizadene dnevne aktivnosti. Upad ni posledica motenj zavesti in obi\u010dajno spremlja ali
\nzmanj\u0161uje sposobnosti za obvladovanje \u010dustev, socialnega vedenja ali motivacije (1).<\/p>\n
Upad kognitivnih motenj se na za\u010detku nana\u0161a le na pomnjenje in priklic novih informacij, z
\nnapredovanjem bolezni pa je prizadet tui priklic davnih dogodkov. Poleg motenj spomina je
\nvidno zmanj\u0161ano mi\u0161ljenje, sposobnost orientacije in razumevanja, ra\u010dunskih in u\u010dnih
\nsposobnosti. Osiroma\u0161eno je tudi govorno izra\u017eanje in presoja ter sposobnosti za izra\u017eanje
\n\u010dustev, socialnega vedenja in motivacije (2).<\/p>\n
Za\u010detek demence je prikrit in postopno napreduje. S starostjo se ve\u010da \u0161tevilo obolelih in je
\neden od glavnih vzrokov prizadetosti starostnikov. Pove\u010dalo se je zanimanje strokovnjakov za
\nnastanek demence, saj je v zadnjih letih pri\u0161lo do pomembnega prepoznavanja razli\u010dnih
\nvzrokov demence, do novih spoznanj na podro\u010dju patofiziologije, genetike, dejavnikov
\ntveganja in zdravljenja.<\/p>\n
Za demenco zboli 3 do 11% oseb, starej\u0161ih od 65 let, vsakih pet let pa
\nse \u0161tevilo podvoji, tako da za demenco zboli 20-30% starej\u0161ih od 85 let in 60-90% stoletnikov<\/p>\n
Razvrstitev demenc<\/p>\n
Glede na pogostost delimo demence na:
\n1. Demenca kot poglavitni vzrok bolezni:
\n\u2022 Degenerativne oblike (Alzheimerjeva bolezen, demenca z Lewyjevimi telesci)
\n\u2022 Demence kot posledica \u017eilne bolezni (multiinfarktna demenca, amiloidna
\nangiopatija)<\/p>\n
\u2022 Prionske in infekcijske bolezni kot vzrok demence (kroni\u010dni
\nmeningoencefalitis, demenca kot posledica AIDS-a)<\/p>\n
2. Demenca kot spremljajo\u010d simptom bolezni (Huntingtonova bolezen, demenca pri
\nParkinsonovi bolezni, metaboli\u010dne motnje \u2013 pomanjkanje vitamin B12)<\/p>\n
3. Demenca kot redek simptom pogostih bolezni (multiple skleroze)<\/p>\n
4. Demenca kot simptom redkih bolezni
\nDemence lahko razdelimo \u0161e na primarne (80-90%) in sekundarne (10-20%). Med primarne
\ndemence pri\u0161tevamo degenerativne, \u017eilno povzro\u010dene in me\u0161ane.<\/p>\n
Med dejavniki tveganja so pomembni predvsem spol (\u017eenske), stopnja izobrazbe (manj
\nizobra\u017eene osebe), kajenje, po\u0161kodbe glave, zvi\u0161an krvni tlak in dlje \u010dasa trajajo\u010da depresija<\/p>\n
Simptomi demence
\nZa\u010detni simptomi so podobni nekaterim telesnim ali drugim du\u0161evnim boleznim in se
\nrazlikujejo od stadija demence. Dementni bolnik v prvem obdobju potrebuje vzpodbujanje in
\nvodenje za opravljanje razli\u010dnih aktivnosti saj s raznimi dejavnostmi ohranjajo miselne poti in
\njih utrjujejo. Pojavijo se motnje vedenja in tako spremenjeni bolnik potrebuje tolerantno
\nokolje.<\/p>\n
V drugem obdobju pacient potrebuje veliko pomo\u010di, saj kljub svojim zmo\u017enostim se
\nobotavljajo in ne vejo kako naprej. Manj se zaveda lastnih sprememb na intelektualnem in
\n\u010dustvenem podro\u010dju, opa\u017ea pa \u0161tevilne spremembe v okolju. Potrebuje veliko mero
\nrazumevanja in podpore. Pri hudi obliki demence (tretji stadij) se uga\u0161ajo bolnikove funkcije
\nin potrebuje predvsem nego. Komuniciranje z okolico je omejeno in po\u010dasi se zapirajo vase<\/p>\n
Etiologija demence
\nVzroki za nastanek \u0161e niso povsem pojasnjeni. \u0160tevilni dejavniki tveganja se med seboj
\nprepletajo. Z leti se razvije atrofija mo\u017eganske skorje in globljih struktur, kar povzro\u010di
\npomanjkanje razli\u010dnih nevrotransmiterjev, ki so odgovorni za spomin in spominske dejavnosti<\/p>\n
Zdravljenje demence
\nZdravljenje in pomo\u010d dementnim bolnikom je usmerjeno v zdravljenje z zdravili. Za\u010dne z
\nodpravljanjem osnovnega vzroka demence, kadar je to mogo\u010de in prepre\u010devanje okvare
\nnevronov.<\/p>\n
Naravnano je k izbolj\u0161anju spoznavnih sposobnosti, laj\u0161anju vedenjskih in
\npsihi\u010dnih sprememb. Vklju\u010duje tudi dodatne ukrepe, kjer se vzdr\u017eujejo preostale sposobnosti
\nbolnika z umsko, telesno in socialno aktivnostjo, laj\u0161ajo stiske bolnika ter nudenje pomo\u010di
\ndru\u017eini in skrbnikom (6).<\/p>\n
DEMENCA IN SVOJCI
\nDemenca in njeni zapleti prizadenejo tako bolnika kot njegove svojce. Svojci so ponavadi
\ntisti, ki prvi opazijo vedenjske in psihi\u010dne spremembe obolelega in pri oskrbi je vloga dru\u017eine
\nneprecenljiva. Kljub \u0161tevilnim spremembam, ki nastopajo postopoma, jih svojci ostarelih
\npogosto spregledajo. Zato \u017ee prva preizku\u0161nja nastane ob soo\u010denju z boleznijo in z njenimi
\nposledicami. Z napredovanjem bolezni pa postne skrb vedno bolj obremenjujo\u010da, naporna in
\nveliko \u010dustveno breme, kar lahko ogrozi normalen \u017eivljenjski slog dru\u017eine. Pomembno vlogo
\npa imajo tudi strokovni delavci, saj na njih se najprej obrnejo po pomo\u010d. Zelo pomembno je,
\nda se svojci seznanijo z naravo bolezni in z vsemi spremembami, ki jih bolezen prina\u0161a ter da si skrb med seboj porazdelijo. Bolnik postaja vedno bolj odvisen od pomo\u010di \u017ee pri osnovnih
\n\u017eivljenjskih aktivnostih, s\u010dasoma potrebuje stalen nadzor tako podnevi kot tudi pono\u010di.
\nDru\u017einski \u010dlani se morajo zavedati, da so vse te spremembe le posledica bolezni. Tudi okolica
\ndementnega pacienta druga\u010de gleda in svojci naj posku\u0161ajo bolezen predstaviti, saj se kaj hitro
\nzna zgoditi da bodo potrebovali pomo\u010d iz bli\u017enje okolice, sosedov.<\/p>\n
Svojci, ki se odlo\u010dijo da bodo dementno osebo oskrbovali doma, imajo pravico do dodatka
\npomo\u010di in postre\u017ebo, do pridobitve tehni\u010dnih pripomo\u010dkov in pridobitve statusa dru\u017einskega
\npomo\u010dnika. Kadar bolna oseba ni zmo\u017ena ve\u010d skrbeti za svoje koristi in pravice, se vodi
\npostopek za odvzem poslovne sposobnosti in na ta na\u010din postane svojec skrbnik osebe z
\ndemenco.<\/p>\n
Dru\u017eina \u017ee s preprostimi ukrepi lahko pomaga obolelemu. Na primer z odstranitvijo slik in
\nogledala in ureditev okolja bistveno zmanj\u0161a zmedenost. Prostor naj bo preprosto opremljen
\nin nevarne predmete je potrebno zavarovati oziroma odstraniti. Preveriti je treba ali je bolnik
\nsposoben uporabljati plinski \u0161tedilnik in druge potencialne nevarne naprave, sicer pa je ve\u010dino
\nteh najbolje izklju\u010diti ali razglasiti, da so pokvarjeni. Svojci morajo biti pozorni na morebitne
\nizbruhe nasilja in prepre\u010diti neprijetne situacije s preusmeritvijo bolnikove pozornosti drugam.
\nSkrb za dementnega starostnika z psihi\u010dnimi in vedenjskimi je za svojce psihi\u010dno in fizi\u010dno
\nnaporno, zato morajo tudi zase poskrbeti in se o svojem zdravju posvetovati z dru\u017einskim
\nzdravnikom.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
PATRONA\u017dNA OSKRBA BOLNIKA Z DEMENCO
\nZa varovance z demenco se v skrb vklju\u010dujejo patrona\u017ene sestre, skupaj z ostalimi
\nzdravstvenimi delavci ter dru\u017einskimi \u010dlani. Patrona\u017ena medicinska sestra si s sodelavci
\nprizadeva ve\u010dati pozitivno zdravje posameznika, dru\u017eine in skupnosti ter zmanj\u0161evati
\nnegativno zdravje. Cilj patrona\u017ene oskrbe je prizadevanje k kakovostnemu staranju.
\nPatrona\u017ena medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi dementnega bolnika, saj
\nmora vrednotiti bolnikove kognitivne in funkcionalne te\u017eave. Oceniti mora stopnjo
\nsamooskrbe, stanje dru\u017eine in socialne razmere v dru\u017eini. Od samega za\u010detka spodbuja k ve\u010dji
\nsamostojnosti bolnika pri vsakodnevnih dejavnostih in motivira k sodelovanju pri razli\u010dnih
\nterapevtskih na\u010drtih ter k sodelovanju pridobi tudi svojce in ostale iz bli\u017enje okolice (npr.
\nsosede). Njena funkcija je tudi vzgoja posameznika, dru\u017eine in okolice s katero prihaja
\ndementni bolnik v stik. Patrona\u017ena medicinska sestra v procesu zdravstvene nege varovanca
\nobravnava individualno glede njegovih potreb na telesnem, du\u0161evnem in socialnem nivoju.
\nNajpogostej\u0161e te\u017eave dementnega starostnika, pri zadovoljevanju potreb po Virginii
\nHenderson, so: osebna higiena, prehranjevanje in pitje, izlo\u010danje in odvajanje, obla\u010denje in
\nsla\u010denje, komunikacija in orientacija, gibanje in ustrezna lega ter spanje in po\u010ditek (10).
\nPatrona\u017ena medicinska sestra pomaga svojcem dementnega varovanca v razli\u010dnih obdobjih
\nbolezni. Tako je v drugem stadiju bolezni svojcem potrebna pomo\u010d pri zdravstveni negi in s
\nprakti\u010dnimi nasveti na bolnikovem domu. V tretjem obdobju pa postane vloga patrona\u017ene
\nmedicinske sestre ve\u010dja zaradi pove\u010dane potrebe po negi (11).
\nPatrona\u017ena medicinska sestra je lahko tudi odli\u010dna svetovalka, saj poleg znanja zdravstvene
\nnege pozna bolnikovo dru\u017eino in okolico ter pogoje za oskrbo na domu. Lahko izvaja
\nzdravstveno vzgojo bolnika in svojcev in jih nau\u010di ustreznih postopkov, lahko predlaga
\npreureditev bolnikovega bivalnega okolja za pove\u010danje varnosti in oceni potrebo po tehni\u010dnih
\npripomo\u010dkih. O svojih postopkih zdravstvene nege obve\u0161\u010da zdravnika, pri zdravstvenosocialni
\nobravnavi pa je samostojna in lahko svetuje vklju\u010ditev \u0161e drugih strokovnjakov in
\nslu\u017eb, ki se ukvarjajo z nudenjem pomo\u010di in nege na domu (12).<\/p>\n
ZAKLJU\u010cEK
\nPri dementnih osebah se ne vpra\u0161amo, \u010desa vsega ti ljudje ve\u010d ne zmorejo, ampak se
\nvpra\u0161amo, kaj \u0161e vedno zmorejo in kaj lahko storimo mi za razvoj \u0161e preostalih funkcij, da bi
\nbila kakovost \u017eivljenja teh ljudi \u010dim bolj\u0161a. Star \u010dlovek ima za seboj ve\u010dino svojega \u017eivljenja,
\nzato je potrebno, da mu nudimo pomo\u010d pri obvladovanju vsakodnevnih situacij z
\nrazumevanjem in nudenjem ob\u010dutka varnosti. Z vzpodbujanjem in pohvalo omogo\u010damo, da
\ndo\u017eivijo ob\u010dutek, da niso so odpovedali na vseh podro\u010djih. Spremljanje je osnova vsake
\npomo\u010di. Ne moremo re\u0161iti vsega, ne vemo vseh odgovorov, vendar moramo narediti to, kar je
\nv na\u0161i mo\u010di.<\/p>\n
VIRI
\n1 World Health Organization. International statistical classification of diseases and related
\nhealth problems. Tenth revision. Geneva: World Health Organization, 19992: 316-320.
\n2 Kogoj, A. Demenca. V: Pregelj, P, Kobentar, R, (ur.). Zdravstvena nega in zdravljenje
\nmotenj v du\u0161evnem zdravju. Psihiatri\u010dna klinika Ljubljana. Ljubljana: Rokus Klett, 2009:
\n85- 89.
\n3 Deni\u0161li\u010d, M. Demenca \u2013 vzroki, klini\u010dna slika. V: Marinko, P, (ur.). Zbornik prispevkov.
\nStrokovno izpopolnjevanje za magistre farmacije. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za
\npreizku\u0161anje zdravil, 2002: 9-18.
\n4 Pentek, M. Dementni bolnik, njegova dru\u017eina in zdravnik splo\u0161ne medicine. V: Kogoj,
\nA, (ur.). Celostna obravnava bolnika z demenco. Zbornik prispevkov. 2. Psihogeriatri\u010dno
\nsre\u010danje, Radenci, 17. in 18. November 2000. Ljubljanja: Spomin\u010dica \u2013 Zdru\u017eenje za
\npomo\u010d pri demenci, 2001: 23-33.
\n5 Mu\u0161ec, M. zna\u010dilnosti du\u0161evnih motenj v starosti. V: Plesni\u010dar Kores, B, (ur.). Du\u0161evno
\nzdravje. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2011.
\n6 Kogoj, A. Ko spomini bledijo. V: Wirth, K, (ur.). Celostna obravnava starostnika z
\ndemenco. Zbornik predavanj. 28. strokovno sre\u010danje, La\u0161ko, 29. in 30. Marec 2011.
\nLjubljana: Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije \u2013 Zveza strokovnih dru\u0161tev
\nmedicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija
\nmedicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, 2011.
\n7 Pfajfar-Kri\u017eni\u010d, N, \u0160e\u010der-Dolenc, N. Dementni bolnik v skupnosti. V: Ilja\u017e, R, Kersnik J,
\nTurk, H, (ur.). Dru\u017einska medicina v skupnosti. U\u010dno gradivo za 23. U\u010dne delavnice za
\nzdravnike dru\u017einske medicine, Ljubljana, oktober 2006. Ljubljana: Zavod za dru\u017einske
\nmedicine, 2006.
\n8 Ljubej, S, Verdinek, N. Do\u017eivljanje svojcev oseb z demenco. Kakovostna starost, let. 9,
\n\u0161t. 3, 2006: (12-18).
\n9 Velikonja, I, et al. Naj ostanejo tak\u0161ni, kot jih poznamo: vodi\u010d za svojce in negovalce
\nstarostnikov z vedenjskimi in psihi\u010dnimi spremembami pri demenci. Ljubljana: Janssen-
\nCilag, Podru\u017enica, 2005.
\n10 Ber\u010dan, M. Patrona\u017ena zdravstvena nega bolnika z demenco. V: Wirth, K, (ur.).
\nCelostna obravnava starostnika z demenco. Zbornik predavanj. 28. strokovno sre\u010danje,
\nLa\u0161ko, 29. in 30. Marec 2011. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije
\n\u2013 Zveza strokovnih dru\u0161tev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
\nStrokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, 2011.
\n11 Pentek, M. Dementni bolnik v doma\u010dem okolju in v obravnavi zdravnika splo\u0161ne
\nmedicine. V: Marinko, P, (ur.). Zbornik prispevkov. Strokovno izpopolnjevanje za
\nmagistre farmacije. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizku\u0161anje zdravil, 2002: 105-
\n116.
\n12 Petek-\u0160ter, M. Skrb za ostarele znotraj skupnosti. V: Ilja\u017e, R, Kersnik J, Turk, H, (ur.).
\nDru\u017einska medicina v skupnosti. U\u010dno gradivo za 23. U\u010dne delavnice za zdravnike
\ndru\u017einske medicine, Ljubljana, oktober 2006. Ljubljana: Zavod za dru\u017einske medicine,
\n2006.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Starostniki so skupina prebivalstva, ki potrebujejo posebno obravnavo, saj so zaradi biolo\u0161kih lastnosti in spremenjenih pogojev \u017eivljenja tako zdravstveno kot socialno ogro\u017eeni. Omogo\u010diti jim moramo kvalitetno \u017eivljenje in la\u017eje sobivanje z bli\u017enjimi. V 10. mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10) je demenca opredeljena kot sindrom, ki ga povzro\u010da mo\u017eganska bolezen, obi\u010dajno kroni\u010dne narave ali napredujo\u010de narave.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1497],"tags":[529,1993,1958,394,1992,1991],"class_list":["post-2508","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-demenca","tag-patronazna-oskrba","tag-patronazna-zdravstvena-nega","tag-patronazno-varstvo","tag-svojci","tag-svojci-in-patronazna-oskrba"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2508","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2508"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2508\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2508"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2508"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2508"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}