Dojka je parna \u017eleza in je zgrajena iz \u017eleznega,ma\u0161\u010dobnega ter vezivnega tkiva. Pri deklicah se razvije v
\npuberteti. Dojka ima pribli\u017eno 15 do 25 \u017eleznih enot (lobusov),vsaka enota pa ima svoje izvodilo
\n(laktiferni duktus). V dojki so epitelne celice,ki proizvajajo mleko,katero se shrani v alveole , ti pa tvorijo
\nmajhne skupke. Vsako alveolo posebej obdajajo mioepitelne celice, ki ob kr\u010denju iztisnejo mleko iz
\nalveol. Okrog bradavice so razvr\u0161\u010deni duktusi, skozi katere prite\u010de mleko (4).<\/p>\n
KAKO DELUJE DOJENJE?
\nZa uspe\u0161no za\u010detno in nadaljevano dojenje so refleksna dogajanja pri novorojen\u010dku,ter pri materi
\nizredno pomembna.<\/p>\n
\nREFLEKSI PRI NOVOROJEN\u010cKU
\nPri vsakem zdravem novorojen\u010dku,so z dojenjem neposredno povezani naslednji refleksi (vir):
\n\u2010iskalni refleks. Ko se otrok doji,je z obrazom obrnjen proti dojki,li\u010dka in njegova usta mati podrgne ob
\nbradavico. Ta dra\u017eljaj pri otroku spodbudi iskalni refleks,posledi\u010dno otrok \u0161iroko odpre usta. Bolj ko bo
\notrok odprl usta,la\u017eje bo mati u\u010dinkovito pristavila otroka k dojki. Ob dojenju se\u017ee otrokova spodnja
\n\u010deljust dale\u010d preko bradavice in zagotavlja pravilen spoj ust in dojke. Sesalni refleks spodbudi,ko pride
\nmaterina bradavica do otrokovega mehkega neba.
\n\u2010Sesalni refleks . Da mleko izstopi iz bradavice v usta,mora nastati negativni tlak,ki nastaja s pomo\u010djo
\nustnih in \u017erelnih mi\u0161ic v otrokovih ustih. Dokler je prisoten gradient tlaka med dojko in usti,toliko \u010dasa
\nlahko otrok izsesava mleko.
\n\u2010po\u017eiralni refleks. Ko med sesanjem jezik zadane ob mehko nebo,mi\u0161ica levator dvigne mehko nebo in ta
\nzapre nosno votlino. Tako mleko pride v ustni del \u017erela (orfarinks),in ko se ga dovolj zbere,ga otrok
\npogoltne (4).<\/p>\n
REFLEKSI PRI MATERI
\nMaterini refleksi, ki so pomembni za dojenje:
\n\u2010reflektorno nabrekanje bradavic. Ob dotiku bradavice nabreknejo
\n\u2010prolaktinski refleks. Izlo\u010danje prolaktina, spro\u017ei sesanje dojk. Koli\u010dina prolaktina je odvisna od
\npogostnosti,mo\u010di in trajanja sesanja. Ta refleks omogo\u010da da se dojka po dojenju (2\u20103ure) ponovno
\nnapolni z mlekom (mo\u010dnej\u0161i je bil sesalni dre\u017eljaj,bolj se bo dojka napolnila z mlekom). Hudo stradanje
\nmatere in mo\u010dni psihosocialni stresi,lahko zavirajo ta refleks.
\n\u2010refleks praznenja dojke (spro\u017ei sesanje). Pri tem refleksu se spro\u0161\u010da hormon zadaj\u0161njega re\u017enja hipofize
\n(oksitocin),ta povzro\u010di da se miopitelne celice kr\u010dijo in iztisnejo mleko iz alveol v kon\u010dne duktuse. Ta
\nrefleks je izredno pomemben,ker \u017eenske v dojkah nimajo raz\u0161irjenih votlin za shrambo mleka v kon\u010dnih
\nlaktifernih duktusih. Da se nabere dovolj mleka za otrokove potrebe,je potreben refleks praznenja
\ndojke,saj so v \u017eenskih izvodilih dojk le majhne koli\u010dine mleka. Na ta refleks zelo vplivajo psihi\u010dni
\ndejavniki,saj ga lahko olaj\u0161ajo ali zavro. Negativni psihi\u010dni faktorji lahko prepre\u010dijo ali zmanj\u0161ajo izlo\u010danje
\noksitocina,kar pomeni da je mleka dovolj,vendar se le ta ne iztisne iz alveol ter posledi\u010dno zastaja v
\nnjih,zato dojke nabreknejo. \u017dile v dojkah se ne raz\u0161irijo,zato prite\u010de manj prolaktina s krvjo v dojke in
\ntvorba mleka se zmanj\u0161uje (\u010deprav otrok sesa bradavice) (4).<\/p>\n
DVA HORMONA, KI SODELUJETA PRI DOJENJU
\n3. PROLAKTIN
\nKo otrok za\u010dne sesati, gredo pri mami dra\u017eljaji iz bradavice v mo\u017egane, natan\u010dneje v hipofizo. Ta za\u010dne
\nizlo\u010dati prolaktin, ki deluje na mle\u010dne celice in vzpodbuja nastajanje mleka za naslednji podoj. Ena od
\nzna\u010dilnosti prolaktina je, da vpliva na hormone ki zavrejo ovulacijo, zato dojenje lahko prepre\u010di naslednjo
\nnose\u010dnost, \u010de \u017eenska v tem \u010dasu nima menstuacije (6).
\n4. OKSITOCINSKI REFLEKS
\nIz hipofize se med dojenjem izlo\u010da tudi hormon oksitocin. Izlo\u010da se \u017ee samo ob materini misli na dojenje
\nali na otroka, spodbudi pa ga tudi otrokov jok. Stalno izlo\u010danje pa spro\u017ei dra\u017eenje bradavic in sesanje.
\nOksitocin povzro\u010di, da kr\u010denje mi\u0161i\u010d ob m\u0161i\u010dkih in s tem stekanje mleka v cevke v smeri proti bradavici.
\nOksitocin vpliva tudi na kr\u010denje maternice po porodu in s tem je izguba krvi manj\u0161a (6).
\nPREDNOSTI DOJENJA
\nMaterino mleko je ve\u010d kot le hrana, je \u017eiva, imunolo\u0161ko delujo\u010da snov,saj varuje otroka pred mnogimi
\nboleznimi. Dojenje vzdr\u017euje tudi psihi\u010dno in fizi\u010dno povezanost matere in otroka. Tri najpomembnej\u0161e
\nprednosti dojenja so:
\n\u2010dojenje je najenostavnej\u0161i in najpreprostej\u0161i na\u010din prehranjevanja,
\n\u2010za otroka najbolj zdrav,
\n\u2010najcenej\u0161i na\u010din.
\nPrednosti \u017eenskega mleka in dojenja:
\n\u2010specifi\u010dna biokemijska sestava (sestava \u017eenskega mleka se prilagaja potrebam rasti in razvoja otroka ter
\nnezrelemu organizmu),
\n\u2010la\u017eja prebavljivost,
\n.prepre\u010devanje alergij,
\n\u2010za\u0161\u010dita pred oku\u017ebami,
\n\u2010psihosocialni vidik (psihofizi\u010dni vpliv na povezavo med otrokom in materjo) (9).
\nPREDNOSTI DOJENJA ZA ZDRAVJE OTROKA
\n\u2010manj\u0161a obolevnost otrok,
\n\u2010manj alergi\u010dnih bolezni,
\n\u2010manj\u0161a mo\u017enost za avtoimune bolezni,
\n\u2010z dojenjem se spodbuja razvoj lastne imunske za\u0161\u010dite otroka,
\n\u2010otroci ki so bili dojeni ka\u017eejo bolj kvaliteten razvoj in vi\u0161jo stopnjo inteligence,
\n\u2010med dojenimi otroci je manj nenadne nepri\u010dakovane smrti dojen\u010dkov (NNSD),
\n\u2010dojen otrok ima od rojstva naprej prilo\u017enost spoznavati svojo mater (7).<\/p>\n
PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER
\n\u2010zaradi delovanja hormonov ob dojenju,se maternica hitreje kr\u010di ( s tem je zmanj\u0161ana nevarnost
\npoporodne krvavitve),
\n\u2010dojenje pomaga materi pri izgubi poporodne te\u017ee,
\n\u2010la\u017eje no\u010dno hranjenje otroka,
\n\u2010deluje tudi kontracepcijsko (samo v obdobju izklju\u010dnega dojenja),
\n\u2010zaradi delovanja hormonov so matere ki dojijo, bolj umirjene (7).<\/p>\n
RAZLIKA MED MATERINIM MLEKOM IN MLE\u010cNO FORMULO
\nMaterino mleko se tekom dojenja spreminja glede na otrokove potrebe, medtem ko so sestavine mle\u010dne
\nformule v osnovi vedno enake:
\n\u2022 Kolostrum ali mlezivo (1\u20105 dni) se v nekaj dneh spremeni v prehodno mleko (6\u201013 dni), nato pa se
\ndva do tri tedne po porodu spremeni v zrelo mleko, ki ostaja dokaj nespremenjeno ves \u010das
\ndojenja.
\n\u2022 Materino mleko se spreminja med vsakim obrokom, glede na koli\u010dino ma\u0161\u010dob v njem.
\n\u2022 Materino mleko se spreminja tudi iz dneva v dan in skozi ves potek laktacije.
\n\u2022 Mleko mater, katerih otrok je bil preno\u0161en, se razlikuje od mleka mater, ki so rodile ob
\npredvidenem roku.
\n\u2022 V materinem mleku so na\u0161li ve\u010d kot 200 elementov, vendar nekateri od njih \u0161e nimajo pojasnjene
\nvloge.
\n\u2022 Mle\u010dna formula ne vsebuje pomembnih elementov, kot so rastni faktor, hormoni in celice, katere
\nnajdemo v materinem mleku.
\n\u2022 Materino mleko je biolo\u0161ki posredovalec (mediator), ki skrbi za aktivne substance, ki omogo\u010dajo
\nrast mo\u017eganov, zgradijo imunski sistem in gradijo \u010dlovekovo osebnost in obna\u0161anje (1).
\nPRVI POSKUSI DOJENJA
\nTakoj po porodu, za\u010dne v dojkah nastajati prvo mleko ali kolostum ali mlezivo. Kolostrum je vodena
\nrumenkasta teko\u010dina, ki vsebuje vsa pomembna hranila in protitelesa, ki jih otrok v prvih dneh po rojstvu
\npotrebuje. Na dan se izlo\u010di 10\u201020 mililitrov kolostruma, kar zado\u0161\u010da potrebam otroka v prvih dneh po
\nrojstvu. \u0160est do trinajst dni po porodu se za\u010dne izlo\u010dati pravo mleko. Po porodu je potrebno otroka k
\nprsim pristaviti \u010dimprej (v pol ure \u010de je to le mo\u017eno). Tudi \u010de dojenje takoj ni uspe\u0161no, je dovolj samo
\ndra\u017eljaj, ki sporo\u010di dojkam, da morajo za\u010deti izlo\u010dati mleko, novorojen\u010dka pa spodbudi, da za\u010dne sesati in
\nzadovolji svoj sesalni refleks.
\nNovorojen\u010dki navadno intenzivno sesajo v prvih urah po rojstvu, potem pa za dalj\u0161i \u010das zaspijo (3).<\/p>\n
TE\u017dAVE PRI DOJENJU
\nODKLANJANJE ENE DOJKE
\nDojki sta si med seboj nekoliko razli\u010dni in lahko se zgodi, da dojen\u010dek raje pije pri eni dojki. \u010ce dojen\u010dek
\n\u017ee od rojstva zavra\u010da isto dojko gre za zdravstveni problem. Razlogi, zakaj dojen\u010dek zavra\u010da eno dojko so
\nrazli\u010dni, lahko gre za razli\u010dno oblikovane bradavice, za razliko v izlo\u010danju mleka, vnetju v eni dojki ali drugi
\nrazlogi (2).
\nZASTOJ MLEKA V DOJKAH
\nZnak, pri katerem mati posumi na zastoj mleka je bole\u010dina v dojki. To bole\u010dino si lahko laj\u0161a s toplimi
\nobkladki pred dojenjem, z masa\u017eo dojk, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji ter z
\niz\u010drpavanjem mleka pri neu\u010dinkovitem dojenju. Najpogosteje pride do zastoja mleka nekaj dni po rojstvu,
\nko pride do navala mleka. Vendar \u010de je mati v prvih dneh pogosto dojila, ne bo imela zastoja v mleka v
\ndojkah (2).<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
MASTITIS
\nZnaki, ki ka\u017eejo na mastitis oziroma vnetje dojk, so povi\u0161ana telesna temperatura nad 38,5\u00b0C in splo\u0161no
\nslabo po\u010dutje. Mati si lahko pomaga s toplimi obkladki, ne\u017eno masa\u017eo, pogostej\u0161imi podoji, po\u010ditek,
\nlahko pa se zdravnik odlo\u010di tudi za antibiotik. Pomembna je zdravstvena vzgoja
\nDRUGE TE\u017dAVE PRI DOJENJU
\nDruge te\u017eave so lahko: neprehoden nosek, glivi\u010dna oku\u017eba materine bradavice in otrokove ustne sluznice
\nin druge (2).<\/p>\n
SPREMINJANJE SESTAVE MLEKA MED SAMIMI PODOJEM
\nPrednje mleko je modrikasto in nastaja v za\u010detku podoja in ga je po koli\u010dini najve\u010d ter vsebuje veliko
\nproteinov in laktoze. Z njim dobi otrok zadostne koli\u010dine vode, zato mu do starosti 6 mesecev ni
\npotrebno dodajati dodatne teko\u010dine. Proti koncu podoja je mleko bolj
\nbelo, vsebuje ve\u010d ma\u0161\u010dob ki so glavna energijsko bogata snov v mleku. Zato je zelo pomembno, da mati
\npodoja ne kon\u010da prehitro, sicer bo otrok ostal la\u010den. Celoten obrok zagotovi otroku vse pomembne
\nsestavine, saj se vsebnost ma\u0161\u010dob v mleku povi\u0161uje (2).
\nPRIPORO\u010cILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE (WHO)
\n\u2022 Otrok naj bi bil prvi\u010d podojen \u00bd do 1 ure po rojstvu. Pred tem naj ne bi bil hranjen z drugim
\nmlekom ali teko\u010dino;
\n\u2022 Prvih 6 mesecev naj bodo otroci samo dojeni;
\n\u2022 Vsi otroci starej\u0161i od 6 mesecev naj dobivajo tudi dodatno hrano;
\n\u2022 Otroci naj bi bili dojeni do 2 let starosti in \u0161e dlje (8).<\/p>\n
\u0160KODLJIVE RAZVADE IN DOJENJE
\nALKOHOL
\nZnano je, da alkohol hitro in svobodno prehaja v materino mleko in se v mleku pojavlja na enaki ali celo
\nvi\u0161ji ravni kot je v materini krvi med dojenjem. Strupen presnovek alkohola (acetaldahid) ne prehaja v
\nmleko. Visoke doze alkohola zavrejo tvorbo mleka ter mleko ima zna\u010dilen vonj. \u010ce je prisoten alkohol v
\nmleku, dojen\u010dek intenzivneje sesa, vendar koli\u010dinsko popije manj mleka. \u010ce je mati kroni\u010dna u\u017eivalka
\nalkohola, potem otrok, ki ga doji zaostaja v psihofizi\u010dnem razvoju. Doje\u010de matere naj ne bi u\u017eivale
\nprevelikih koli\u010din alkohola, lahko pa ob\u010dasno popijejo kozarec ali dva piva ali vina (10).
\nNIKOTIN
\nVeliko je \u017eensk, ki kadijo v nose\u010dnosti in tudi potem ko dojijo. Nekatere pa se med dojenjem odre\u010dejo
\nkajenju. Aktivna snov v cigaretah je nikotin, ki pa je zelo strupen. Koli\u010dina nikotina in njegovih presnovkov
\nv materinem mleku je odvisna od \u0161tevila cigaret, ki jih mati pokadi \u010dez dan in od \u010dasa med zadnjim
\nkajenjem in dojenjem. Nikotin se hitro vsrka preko plju\u010d, medtem ko se iz materinega mleka le delno, in
\nse nabira v otroku (2). Kajenje vpliva na dol\u017eino dojenja in na koli\u010dino mleka, saj imajo matere, ki kadijo
\nni\u017ejo koncentracijo hormona prolaktina, ki spodbuja nastanek mleka. Otroci mater, ki kadijo imajo \u017ee ob
\nporodu ni\u017ejo porodno te\u017eo, kot otroci mater, ki ne kadijo. Kasneje otroci doje\u010dih mater, ki kadijo, slab\u0161e
\npridobivajo na telesni te\u017ei. Nevarno je, \u010de otrok pasivno kadi, saj je ve\u010dja mo\u017enost nenadne smrti v
\nposteljici, plju\u010dnice ali vnetja srednjega u\u0161esa. Matere, ki dojijo in negujejo otroka, ne bi smele kaditi,
\nposebej pa je neza\u017eeleno kajenje v prisotnosti otroka. Pomembno je opozoriti doje\u010do mamo, naj ne kadi
\n2,5 ure pred dojenjem in v prisotnosti otroka, ter da bo njen otrok dobil manj mleka in bo tako slab\u0161e
\nnapredoval na te\u017ei ter imel ve\u010d te\u017eav s trebu\u0161nimi kr\u010di in z zdravjem (5).<\/p>\n
KOFEIN
\nSkozi mleko se izlo\u010da manj kot 1% materine doze kofeina. \u010ce mati popije 1\u20102 kofeinski pija\u010di na dan, so
\nkoli\u010dine kofeina ne\u0161kodljive za otroka. \u010ce pa otrok dobiva pogoste doze kofeina, se ta postopoma nabira
\nv otroku. Razpolovna doba kofeina je zelo dolga od 80\u201097,5 ur. Otroci, zastrupljeni s kofeinom so
\nrazdra\u017eljivi in slabo spijo. Ko mati preneha u\u017eivati kofein, se njihovo stanje izbolj\u0161a. Pretirano u\u017eivanje
\nkofeina ima tudi negativen vpliv na koli\u010dino \u017eeleza, ki ga mati izlo\u010da z mlekom, zato so dojeni otroci takih
\nmater lahko slabokrvni (2).<\/p>\n
ZAKLJU\u010cEK
\nDojenje je otroku najbolj naravna prehrana. Je nek naraven proces, ki se ga morata nau\u010diti tako mati kot
\nnovorojen\u010dek. V\u010dasih pa dojenje ni mogo\u010de, bodisi zaradi bolezni ali pa je to odlo\u010ditev matere. Vsaka
\nmati mora biti s strani babice, ginekologa ali medicinske sestre pou\u010dena o dobrih straneh dojenja.
\nOdlo\u010ditev temelji na vsaki posameznici, vendar po mojem mnenju, je dojenje nek proces, ki bi ga morala
\nvsaka mati izvajati, saj ima dobre strani tako zanjo kot za novorojen\u010dka, poleg tega pa dojenje tudi
\n\u010dustveno povezuje mati in novorojen\u010dka, kar je izrednega pomena.
\n15
\nLITERATURA
\n11. Walker M. Breastfeeding managment for the clinican: using the evidence. Jones and Bartlett
\nPublishers, Inc., 2006: 1\u20102.
\n12. Tekauc Golob A. Novorojen\u010dek. UKC Maribor, oddelek za perinatologijo, 2011: 25\u201037.
\n13. Bricelj A (prev.). Zdrav dojen\u010dek in otrok. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2004: 18\u201021.
\n14. Hoyer S. Dojenje. Ljubljana: Visoka \u0161ola za zdravstvo, 2003: 4\u201015.
\n15. Lou Moore M, Moos M.K, Clark Callister L. Cultural Competence: An Essential Journey for
\nPerinatal Nurses. Education and Health Promotion March of Dimes, 2012.
\n16. Pajntar M, Novak\u2010Antoli\u010d \u017d., Nose\u010dnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva zalo\u017eba, 2004:
\n242\u2010243.
\n17. Philipp L. B., McMahon J. M., Davies S., Santos T., Jean\u2010Marie S. Breast feeding information in
\nnursing texst books needs inprovement. J Hum Lact 2007, 23: 345\u2010349.
\n18. Britansko zdravni\u0161ko zdru\u017eenje. Dru\u017einska zdravstvena enciklopedija. Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije,
\nLjubljana 1992: 217\u2010218.
\n19. Bratani\u010d B. Prvo dojenje \u2013 jamstvo za uspe\u0161no dojenje. Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja,
\nUNICEF Slovenija, Ljubljana 2007.
\n20. Riordan J. Breastfeeding and Human Lactation. Joan and Bartlett Publishers 2005.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dojka je parna \u017eleza in je zgrajena iz \u017eleznega,ma\u0161\u010dobnega ter vezivnega tkiva. Pri deklicah se razvije v puberteti. Dojka ima pribli\u017eno 15 do 25 \u017eleznih enot (lobusov),vsaka enota pa ima svoje izvodilo (laktiferni duktus). V dojki so epitelne celice,ki proizvajajo mleko,katero se shrani v alveole , ti pa tvorijo majhne skupke. Vsako alveolo posebej obdajajo … Preberi ve\u010d o Dojenje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[636],"tags":[944,637,3667,1676],"class_list":["post-2517","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-ginekologija-in-porodnistvo","tag-dojenje","tag-ginekologija-in-porodnistvo","tag-2letnik-zdravstvena-nega-zene","tag-zn-zene"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2517","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2517"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2517\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2517"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2517"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2517"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}