Nara\u0161\u010danje \u0161tevilo oseb, prizadetih s posledicami nevrolo\u0161kih bolezni, je ena od negativnih strani na\u0161e
\ncivilizacije.<\/p>\n
Z ene strani ekolo\u0161ki problemi in neprimeren na\u010din \u017eivljenja, z druge strani pa dose\u017eki civilizacije
\nin modernizacija medicinske znanosti podalj\u0161ujejo \u017eivljenjsko dobo in povzro\u010dajo pove\u010danje \u0161tevila trajno
\nprizadetih oseb. Po podatkih WHO so nevrolo\u0161ke bolezni kot vzrok smrti na enem izmed zadnjih mest, na
\ntretjem pa med vzroki, ki omejujejo fizi\u010dno aktivnost.<\/p>\n
Njihov kroni\u010dni potek povzro\u010da, da pri veliki ve\u010dini
\nprimerov rehabilitacija in zdravljenje morata potekati nekaj mesecev, let, in celo \u017eivljenje. \u017div\u010dna ali mi\u0161i\u010dna
\nprizadetost priklene bolnika na posteljo, pogosto ima bole\u010dine, retenco urina ali inkontinenco, ne more
\ngovoriti, po\u017eirati hrane in teko\u010dine. Na prvi pogled je manj opazna, zato pa za svojce tem bolj bole\u010da
\ndu\u0161evna spremenjenost bolnika. <\/p>\n
Rehabilitacija bolnika z nevrolo\u0161ko simptomatiko je aktiven proces, s
\npomo\u010djo katerega prizadeti zaradi po\u0161kodbe ali bolezni dose\u017eejo popolno okrevanje oziroma, \u010de to ni
\nmo\u017eno, realizirajo svoj optimalni fizi\u010dni, mentalni in socialni potencial ter se integrirajo v najbolj primerno
\ndru\u017ebeno okolje. Upo\u0161tevanje teh ciljev pa je postulat rehabilitacije nevrolo\u0161kih bolnikov, ki predstavlja
\nizredno \u0161iroko podro\u010dje in zajema \u0161tevilne bolnike z motnjami, katerih vzrok je v okvarah \u017eiv\u010devja, in to
\nzaradi razli\u010dnih vplivov. Spekter prizadetosti lahko sega od blagih motenj pa vse do te\u017ejih okvar centralnega
\nin perifernega \u017eiv\u010devja ter posledi\u010dno efekturnih organov. Klini\u010dno sliko dolo\u010dajo tako lokalizacija kot obseg
\nokvare in kombinacija le\u2010teh v odvisnosti od splo\u0161nega po\u010dutja bolnika.<\/p>\n
NAMEN
\nCilj seminarske naloge je s pomo\u010djo pregleda literature ugotoviti vlogo patrona\u017ene medicinske sestre pri
\nbolniku z multiplo sklerozo.<\/p>\n
Opredelitev multiple skleroze
\nMultipla skleroza (MS) je kroni\u010dna, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrolo\u0161ka
\nbolezen, kjer imajo pomembno vlogo dejavniki okolja. Bolezen navadno poteka v zagonih, med katerimi so
\nrelativno stabilna obdobja bolezni. \u010ceprav vzrok bolezni \u0161e vedno ni pojasnjen, prevladuje mnenje, da so za
\nnjen nastanek odgovorni avtoimunski mehanizmi<\/p>\n
Najpogosteje zbolijo mlade odrasle osebe med 20. in 40. letom. Zdravljenje multiple skleroze je usmerjeno
\nv zdravljenje zagonov bolezni, prepre\u010devanje novih zagonov bolezni, zdravljenje napredujo\u010dih oblik multiple
\nskleroze, simptomatsko zdravljenje in nevrorehabilitacijo.<\/p>\n
Sprejemanje bolezni je proces
\nSprejemanje bolezni, kot je multipla skleroza, je dolgotrajen proces. Pri vsakem bolniku najprej nastopi velik
\n\u0161ok, ki pa je pogosto le normalen odziv na nenormalno stanje. Raziskave dokazujejo, da se v nadaljevanju
\nbolezni proces sprejemanja razlikuje od bolnika do bolnika. Z boleznijo se la\u017eje in hitreje sprijaznijo bolniki z
\nzelo razvejano socialno mre\u017eo in iz nje izhajajo\u010do podporo. Pomemben dejavnik je tudi bolnikova osebnost.
\nNepredvidljiv potek multiple skleroze za ve\u010dino bolnikov pomeni nenehen izvor stresa, v\u010dasih pa sre\u010damo
\ntudi bolnike, ki so brezskrbni in manj uvidevni do svojih te\u017eav.
\nSvojci pogosto pod velikim pritiskom<\/p>\n
Multipla skleroza je bolezen, ki mo\u010dno pose\u017ee tudi v \u017eivljenja svojcev. Svojci so zagotovo zelo obremenjeni,
\n\u0161e posebno takoj po postavitvi diagnoze in pri bolnikih z zelo napredovalo boleznijo. Bolezen je zelo
\nraznolika in te\u017eave bolnikov in s tem tudi svojcev so zelo pestre in razli\u010dne. To je razlog, da se tudi svojci
\nnanjo odzivajo razli\u010dno. Z napredovanjem kognitivnih in du\u0161evnih sprememb utegnejo bolniki postati
\nrazdra\u017eljivi, neuvidevni in se te\u017eje obvladujejo, kar je za svojce
\nnadvse naporno. Na drugi strani je lahko skrb za kroni\u010dnega bolnika tudi telesna obremenitev, saj
\nbolniki z napredovalo boleznijo praviloma potrebujejo veliko telesne nege, dvigovanja.<\/p>\n
Eden od te\u017ejih vidikov bolezni je depresivnost, ki je pri multipli sklerozi \u017ee zaradi procesov v mo\u017eganih
\npogostej\u0161a kot pri drugih boleznih. “Zaradi posebnosti bolezni in obremenitev, ki jih prina\u0161a svojcem, zanje
\nna\u010drtujemo delavnice, na katerih bomo obravnavali prav vse vidike bolezni. Na podro\u010dju du\u0161evnih motenj
\nse je pri bolnikih z multiplo sklerozo kot zelo u\u010dinkovita izkazala kognitivno vedenjska psihoterapija.
\nNajpogostej\u0161i simptomi MS
\n\u2022 utrudljivost,
\n\u2022 spasti\u010dnost,
\n\u2022 tremor,
\n\u2022 paroksizmalni simptomi,
\n\u2022 bole\u010dina,
\n\u2022 motnje mokrenja,
\n\u2022 motnje defekacije,
\n\u2022 spolne motnje,
\n\u2022 psihogene motnje.
\nRehabilitacija pacientov z MS<\/p>\n
Da bi bolnik spoznal, kaj je multipla skleroza in kaj pomeni za njegovo \u017eivljenje, pogosto potrebuje veliko
\n\u010dasa. Remisije mu dajejo ob\u010dutek, da morda le ni tako hudo in da se bo stanje izbolj\u0161alo do prej\u0161nje ravni.
\nZa prvo obdobje je bolj zna\u010dilno, da bolniki te\u017eave zanikajo ali jim zmanj\u0161ujejo pomen, so\u010dasno pa se z
\nogromnimi napori vsakodnevno spopadajo z njimi. Tako se v njihovem razpolo\u017eenju menjavajo zaupanje
\nvase in optimizem z razo\u010daranjem in \u017ealostjo. Mnogokrat so zaradi strahu, da se bolezen ne bi poslab\u0161ala,
\nkar nekako na pre\u017ei pri presojanju okolja in dejavnosti.<\/p>\n
Rehabilitacija je dolgotrajen ciljno usmerjen program, ki zahteva tesno sodelovanje bolnika,
\nrehabilitacijskega tima, bolnikove dru\u017eine in \u0161ir\u0161ega socialnega okolja. Pogoj za izvajanje celostne
\nrehabilitacije je multidisciplinarno timsko delo ter povezovanje med posameznimi in\u0161titucijami, tako
\nzdravstvenimi kot drugimi. Pri razvijanju strategije programa rehabilitacije morajo \u010dlani tima upo\u0161tevati
\npreostale funkcionalne sposobnosti in mo\u010dan vpliv posebnih psihosocialnih vidikov bolezni. Vsak \u010dlan tima
\nima dolo\u010deno nalogo, ki jo opravlja samostojno, vendar je to le del v celostnem pristopu.
\nVloga zdravstvenega tima pri obravnavi bolnika z MS<\/p>\n
Medicinska sestra mora biti pri strokovni zdravstveni negi \u0161e posebno pozorna na posledice, ki jih to
\nobolenje povzro\u010da in glede na te posledice so glavne specifi\u010dnosti zdravstvene nege naslednje:
\n\u2022 bolnika vzpodbujamo k samooskrbi do tiste stopnje, ki jo zmore,
\n\u2022 pomagamo pri izvajanju tistih aktivnostih, ki jih sam ne zmore (prehranjevanje, gibanje, osebna
\nnega, obla\u010denje, zagotavljanje varnosti,\u2026)
\n\u2022 pou\u010dimo o primernih pripomo\u010dkih za hojo,
\n\u2022 dajemo analgeti\u010dno terapijo za laj\u0161anje bole\u010din,
\n\u2022 \u010de je bolnik zdravljen z beta interferonom, ga pou\u010dimo o dajanju zdravila subkutano in stranskih
\nu\u010dinkih (ko\u017ena reakcija na mestu injiciranja, povi\u0161ana telesna temperatura, bole\u010dine v mi\u0161icah,
\npotenje, motnje menstruacijskega ciklusa, depresija),
\n\u2022 \u010de je bolnik zdravljen o sve\u017eem zagonu bolezni v bolni\u0161nici z Metylprednisolonom v infuziji fiziolo\u0161ke
\nraztopine, dajemo zdravila po predpisani shemi, nadzorujemo po\u010dutje, krvni pritisk in pulz,
\n\u2022 izvajamo ukrepe za prepre\u010devanje zastojne plju\u010dnice in razjede zaradi pritiska (dihalne vaje,
\nizka\u0161ljevanje, obra\u010danje, antidekubitusna blazina,\u2026),
\n\u2022 pri motnjah mikcije nau\u010dimo bolnika izvajati trening se\u010dnega mehurja,
\n\u2022 v primeru retence urina nau\u010dimo bolnika samokateterizacije,
\n\u2022 v primeru inkotinence urina vstavimo trajni urinski kateter, izvajamo nego trajnega urinskega
\nkatetera,
\n\u2022 v primeru obstipacije svetujemo prehrano z veliko balastnimi snovmi, naravna odvajalna sredstva
\nali odvajala po naro\u010dilu zdravnika,
\n\u2022 bolnika vzpodbujamo k izvajanju aktivnih telovadnih vaj in logopedskih vaj, pri nepomi\u010dnem bolniku
\nizvajamo pasivno razgibavanje,
\n\u2022 zaradi bolnikove hitre utrujenosti se pogovorimo o enakomerni razporeditvi aktivnosti preko celega
\ndne,
\n\u2022 s svojci se pogovorimo o prilagoditvah v doma\u010dem okolju, zaradi bolnikovih telesnih te\u017eav in
\npsihi\u010dne spremenjenosti,
\n\u2022 pogovorimo se o obstoju Dru\u0161tva za bolnike z multiplo sklerozo in mo\u017enosti v\u010dlanitve, mlaj\u0161e \u017eenske
\nz multiplo sklerozo, ki \u0161e na\u010drtujejo rojstvo otrok oz. so nose\u010de so obravnavane s strani nevrologa in
\nginekologa.<\/p>\n
Pogosto je za uspe\u0161no rehabilitacijo pomembnej\u0161a stabilnost bolezni od stopnje prizadetosti. V rehabilitaciji
\nocenjujemo funkcionalno stanje bolnika na za\u010detku obravnave, med njenim potekom in ob koncu.
\nStopenjsko spremljanje sprememb funkcionalnega stanja nam omogo\u010da primerjavo u\u010dinkovitosti
\nposameznih terapevtskih postopkov na dolo\u010denih podro\u010djih pri spremljanju izbolj\u0161anja bolnikovih funkcij.<\/p>\n
Delo vseh \u010dlanov tima je sprva osredoto\u010deno na na\u010drtovanje in uresni\u010devanje kratkoro\u010dnih ciljev z
\nnamenom:
\n\u2022 pove\u010dati ali ohraniti gibljivost,
\n\u2022 zmanj\u0161ati spasti\u010dnost in njen vpliv na gibanje oz. jo uporabiti,
\n\u2022 izbolj\u0161ati mi\u0161i\u010dno mo\u010d,
\n\u2022 izbolj\u0161ati motori\u010dni nadzor,
\n\u2022 izbolj\u0161ati vzorec hoje,
\n\u2022 izbolj\u0161ati funkcionalno gibljivost in samostojno pri vsakodnevnih opravili,
\n\u2022 nau\u010diti bolnika, ki ima senzibilitetne motnje, kako naj skrbi za svojo ko\u017eo,
\n\u2022 nau\u010diti bolnika, kako hrani energijo,
\n\u2022 testirati in predpisati tehni\u010dne pripomo\u010dke ter prilagoditi opremo v bivalnem okolju,
\n\u2022 sodelovati pri psiholo\u0161ki prilagoditvi bolnika in njegove dru\u017eine na sprejemanje bolezni,
\n\u2022 pomagati razumeti bolezen, njene simptome in obvladovanje le \u2013 teh,
\n\u2022 poudariti realna pri\u010dakovanja in dajati upanje,
\n\u2022 seznaniti bolnika o Zdru\u017eenju multiple skleroze o programih obnovitvene rehabilitacije in o
\nprogramih skupinske ambulantne terapije v In\u0161titutu Republike Slovenije za rehabilitacijo.
\nMetoda dela medicinske sestre v procesu zdravstvene nege<\/p>\n
Proces zdravstvene nege je sodoben metodolo\u0161ki pristop v zdravstveni negi, ki omogo\u010da sistemati\u010dno delo s
\nkaterim la\u017eje dose\u017eemo \u017eelene cilje in ima veliko stopnjo organiziranosti. Predvsem temelji na ugotavljanju
\ntelesnih, du\u0161evnih in soacilanih potreb posameznika, dru\u017eine in dru\u017einske skupnosti. Gre predvsem za
\nuporabo znanstvenih metod za ugotavljanje potreb, na\u010drtovanje dela in zagotavljanje potreb. Pri izvajanju
\nzdravstvene nege in vrednotenju dose\u017ekov, dolo\u010da prednost glede na njihovo pomembnost za \u017eivljenje,
\nnjegovo ohranitev in seveda kvaliteto \u017eivljenja.<\/p>\n
Dandanes se je pove\u010dala \u017eivljenska doba bolnikov z multiplo sklerozo, predvsem zaradi prepre\u010devanje
\noku\u017eb, prele\u017eanin in fizioterapije. Ne smemo pozabiti poudariti ve\u010djo prosvetljenost bolnikov, ki se
\nvklju\u010dujejo v program rehabilitacije in stem tudi oni pripomorejo k bolj\u0161im rezultatom.<\/p>\n
1. faza procesa zdravstvene nege: Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi
\n\u00bbPotrebe za\u010dnemo ugotavljati s sprejemanje in zbiranjem podatkov o varovancu. Do teh podatkov pridemo
\nz osebnim stikom, pa tudi s sistemati\u010dnim iskanjem. Na tej stopnji dela potrebujemo \u0161e posebej
\nsposobnosti opazovanja, komuniciranja, analize in interpretacije.\u00ab (SZO, 1981)<\/p>\n
Sprejemna dokumentacije se izpolni na osnovi vpra\u0161alnika, s katerim medicinska sestra ugotavlja potrebe
\npo rehabilitaciji. Na osnovi negovalne anamneze spozna bolnikove potrebe po gibljivosti in stopnji
\nspasti\u010dnosti. Zanima jo bolnikova samostojnost v dnevnih aktivnostih pri hoji, sedenju in vstajanju,
\nsamostojnost pri hranjenju in uporabi higienskih pleni\u010dk, kar dokumentira v negovalno dokumentacijo.
\nPomemben podatek je tudi medikametozna terapija s stranskimi u\u010dinki in samostojnost jemanja.
\nSpremembe v kognitivnem deficitu spozna \u017ee ob sprejemu in se pripravi za na\u010drtovanje pomo\u010di s
\npoudarkom psihi\u010dnega suporta. Pogosto se medicinska sestra prva sre\u010da z bolnikovimi problemi
\nsprejemanja invalidnosti in prilagajanja nanjo. Zato mora bolnika vzpodbujati, u\u010diti, dajati prakti\u010dne nasvete
\nin vklju\u010devati v proces svojce.<\/p>\n
2. faza procesa zdravstvene nege: Na\u010drtovanje zdravstvene nege<\/p>\n
Sistemati\u010dno na\u010drtovanje zdravstvene nege izhaja iz potreb po zdravstveni negi in zahteva sodelovanje
\nmedicinske sestre in varovanca. Pomeni aktiven miselni proces, ki vodi v logi\u010dno razmi\u0161ljanje o zdravstveni
\nnegi. Ter zahteva uporabo strokovnega znanja, spretnosti in kakovosti, ko se odlo\u010dimo za poseg in postopke
\nzdravstvene nege in ko dolo\u010dimo njihovo prioriteto.<\/p>\n
Za uspe\u0161no rehabilitacijo je stabilnost bolezni pomembnej\u0161a od stopnje prizadetosti. Delo vseh \u010dlanov tima
\nje sprva osredoto\u010deno na na\u010drtovanje in uresni\u010devanje kratkoro\u010dnih ciljev z namenom:
\n\u2022 pove\u010dati in ohraniti gibanje,
\n\u2022 zmanj\u0161anje spasti\u010dnosti in njen vpliv na gibanje,
\n\u2022 izbolj\u0161ati mi\u0161i\u010dno mo\u010d,
\n\u2022 izbolj\u0161ati motori\u010dni nadzor,
\n\u2022 izbolj\u0161ati funkcionalno gibljivost in samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih,
\n\u2022 testirati in predpisati tehni\u010dne pripomo\u010dke in prilagoditi opremo bivalnem okolju,
\n\u2022 sodelovati pri psiholo\u0161ki prilagoditvi bolnika in njegoe dru\u017eine,
\n\u2022 pomagati razumeti bolezen, njene simptome in njihovo obvladovanje,
\n\u2022 poudariti realna pri\u010dakovanja in dajati upanje.<\/p>\n
Vendar vsi ti cilji niso primerni za vsakega bolnika v fazi rehabilitacije, na\u010drt mora biti sestavljen individualno
\nglede na bolnikove individualne funkcionalne sposobnosti. Z aktivnim na\u010drtovanjem na vseh stopnjah
\nrehabilitacije zagotovimo bolnikovo sodelovanje, motivacijo in samozaupanje. Posebno pozornost med
\nrehabilitacijo posve\u010damo utrujenosti in odpravljanju vzrokov za poslab\u0161anje bolezni.<\/p>\n
3. faza procesa zdravstvene nege: Izvajanje zdravstvene nege
\nPri izvajanju zdravstvene nege moramo imeti pacienta na prvem mestu, mu nuditi pomo\u010d pri vseh
\n\u017eivljenskih aktivnostih. Pacienta moramo spremljati in opazovati, pri tem ne smemo pozabiti tudi na
\nnjegovo psihi\u010dno stanje. Zato moramo dobro presoditi sposobnosti bolnika.<\/p>\n
Medicinska sestra izvaja osnovno higieno bolnika, higienizacijo posteljne enote in bolnikove okolice.
\nPredvsem je pomembna preventiva nastanka razjede zaradi pritiska in pozornost pri obra\u010danju v postelji pri
\ntistih osebah, ki potrebujejo pomo\u010d. Z rednim obra\u010danjem, opazovanjem ko\u017ee in poostreno higieno ko\u017ee
\nmedicinska sestra prepre\u010di nastanek razjede zaradi pritiska. Skrbi tudi za prepre\u010devanje motenj venske
\ncirkulacije z udobnim podlo\u017eenim polo\u017eajem. Pri vsem tem ne sme zanemariti izlo\u010danja pri nepomi\u010dnih
\nbolnikih s primernim nadzorom in higieno. Za hidracijo bolnikov in izlo\u010danje teko\u010dine je potrebno
\ndokumentiranje in vestno nadzorovanje bolnikovih potreb.
\n4. faza procesa zdravstvene nege: Vrednotenje zdravstvene nege
\nVrednotenje zdravstvene nege zaklju\u010duje krog vseh aktivnostih v procesu zdravstvene nege in pomeni
\nprimerjavo dose\u017eenega bolnikovega stanja z zastavljenimi cilji pred na\u010drtovanjem. \u010ceprav je vrednotenje
\nzaklju\u010dna faza zdravstvene nege, mora biti povezujo\u010di del celotnega procesa \u017ee od ugotavljanja potreb po
\nzdravstveni negi do odpusta bolnika iz zdravstvene ustanove.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Patrona\u017ena slu\u017eba
\nPatrona\u017eno varstvo je del javnega zdravstva in sodi med storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
\nOrganizirano je kot organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih ali kot
\nsamostojna slu\u017eba. Nosilka dejavnosti patrona\u017ene zdravstvene nege je vi\u0161ja medicinska sestra ali
\ndiplomirana medicinska sestra, ki je zaposlena v javnem zavodu ali slu\u017ebo opravlja kot samostojno
\ndejavnost (koncesija), vendar je vklju\u010dena v mre\u017eo javnega zdravstva. Patrona\u017eno zdravstveno varstvo
\nnajpogosteje izvajamo na varovan\u010devem\/bolnikovem domu, lahko tudi v zdravstvenem domu in v lokalni
\nskupnosti. Slu\u017eba deluje med 7. in 20. uro, ob nedeljah in praznikih po na\u010drtu. Vsaka patrona\u017ena medicinska
\nsestra naj bi pokrivala teren s pribli\u017eno 2400 prebivalci \u2013 to je lahko le nekaj stolpnic v mestu ali pa kup
\nvasic in zaselkov. V procesu patrona\u017ene zdravstvene nege obravnavamo posameznika, njegovo dru\u017eino,
\nlahko tudi celo skupnost.
\nV patrona\u017enem varstvu je timsko delo nepogre\u0161ljivo. Patrona\u017ena medicinska sestra je \u010dlan negovalnega in
\nzdravstvenega tima, kar pomeni, da vsaka ves \u010das sodeluje s svojimi sodelavkami. Pogosto si izmenjujemo
\nizku\u0161nje, si pomagamo z nasveti ali celo gremo skupaj na teren. Redno sodelujemo tudi z drugimi
\nstrokovnjaki, predvsem s splo\u0161nimi zdravniki, zdravniki dru\u017einske medicine. Patrona\u017ena medicinska sestra
\nmora na\u010drtovati svoje delo in ga ob izvajanju tudi vrednotiti in zabele\u017eiti.<\/p>\n
Izvajanje patrona\u017enega varstva je usmerjeno predvsem v obravnavo obmo\u010dja kot celote, s tem pa tudi
\nobravnavo posameznika, dru\u017eine in skupnosti v njihovem \u017eivljenjskem okolju. Zagotoviti mora povezavo
\nmed institucionalnimi varstvi, zdravstvo, \u0161olstvo, otro\u0161ko varstvo, socialno skrbstvo, itd. in posamezniki
\noziroma dru\u017einami in skupnostmi na terenu.<\/p>\n
Patrona\u017ena medicinska sestra opravlja patrona\u017eno varstvo
\nzavarovancev na njihovem domu in v lokalni skupnosti, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno stanje
\nvarovancev v dolo\u010denem zdravstvenem obmo\u010dju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja
\nvarovance k \u010dim ve\u010dji skrbi za lastno zdravje in zdravje dru\u017ein. Poglobljeno individualno in dru\u017einsko
\nobravnavo zahtevajo predvsem prednostne skupine prebivalstva, zaradi svojih biolo\u0161kih lastnosti (
\nnose\u010dnice, otro\u010dnice, novorojen\u010dki, dojen\u010dki, mali otroci, \u0161olarji, kroni\u010dni bolniki, starostniki, itd.), zaradi
\nspremenjenih pogojev \u017eivljenja in socialne ogro\u017eenosti(priseljenci, brezdomci, itd. ) ter zaradi zdravstvene
\nogro\u017eenosti ( invalidi in kroni\u010dni bolniki,itd.) in drugo.<\/p>\n
Ravno zaradi tega je zelo pomembna preventivna
\ndejavnost, ki jo izvajamo. Vsi skupaj smo zavezani, da se po najbolj\u0161ih mo\u010deh trudimo zagotoviti preventivni
\nprogram, saj lahko le zdrava dru\u017eba z vsemi svojimi posamezniki, gradi kakovostno \u017eivljenje vseh
\nprebivalcev. \u0160e premalo se zavedamo, da vsi skupaj delamo za zdravje. \u010ce strnemo vsa preventivne
\nprograme, smo lahko ponosni, da na\u0161a dru\u017eba \u0161e vedno ceni zdravje, kot najve\u010djo vrednoto. Patrona\u017ena
\nmedicinska sestra kot izvajalka vseh nalog v dru\u017eini z dobro medsebojno komunikacijo, osebno povezavo,
\nizmenjavo mnenj, kontinuiranim izobra\u017eevanjem in skrbjo za enotno strokovno doktrino, enotno
\nterminologijo in humanimi medsebojnimi odnosi, je zagotovilo kakovostne zdravstvene nege in s tem tudi
\nkakovostnega zdravja.<\/p>\n
<\/p>\n
Ne dovolimo, da nam posamezni individualni interesi poru\u0161ijo preventivno
\ndejavnost, ki edina
\nprispeva k izbolj\u0161anju zdravja in vsak od nas je nepogre\u0161ljiv del tega pomembnega mozaika.<\/p>\n
Podro\u010dja dela v patrona\u017enem varstvu so:
\n\u2022 zdravstveno\u2010socialna obravnava posameznika, dru\u017eine in
\n\u2022 skupnosti;
\n\u2022 zdravstvena nega otro\u010dnice in novorojen\u010dka na domu;
\n\u2022 zdravstvena nega bolnika na domu.
\nZdravstveno\u2013socialno obravnavo posameznika, dru\u017eine in skupnosti ter zdravstveno nego otro\u010dnice in
\nnovorojen\u010dka na domu uvr\u0161\u010damo med preventivno dejavnost. \u0160tevilo preventivnih obiskov je omejeno na:
\n\u2022 \u0161est patrona\u017enih obiskov pri novorojen\u010dku in dojen\u010dku v prvem letu starosti in dva dodatna obiska
\npri slepih in invalidnih materah;
\n\u2022 patrona\u017eni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu starosti;
\n\u2022 dva patrona\u017ena obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25
\nlet, \u010de so ti v doma\u010di oskrbi;
\n\u2022 patrona\u017eni obisk pri nose\u010dnici v zadnjem trimese\u010dju nose\u010dnosti;
\n\u2022 dva patrona\u017ena obiska pri otro\u010dnici;
\n\u2022 dva patrona\u017ena obiska zavarovane osebe, stare nad 25 let (bolniki z aktivno tuberkulozo, bolniki z
\nmi\u0161i\u010dnimi in \u017eiv\u010dno\u2010mi\u0161i\u010dnimi obolenji, paraplegiki in tetraplegiki, bolniki z multiplo sklerozo in
\ncerebralno paralizo, osebe z motnjami v razvoju, invalidi, bolniki s kroni\u010dnimi obolenji, osebe, stare
\nnad 65 let);<\/p>\n
\u2022 Patrona\u017ena medicinska sestra obi\u0161\u010de kroni\u010dnega bolnika 2 krat letno z namenom nudenja
\n\u2022 ustrezne pomo\u010di dru\u017eini za \u010dim kakovostnej\u0161i na\u010din \u017eivljenja glede na bolezen; do patrona\u017enih
\n\u2022 obiskov so opravi\u010deni naslednji pacienti: pacienti z aktivno tuberkulozo, mi\u0161i\u010dnimi boleznimi,
\n\u2022 \u017eiv\u010dno\u2010mi\u0161i\u010dnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplo sklerozo, cerebralno paralizo,
\n\u2022 kroni\u010dno bolni, osebe z motnjami v razvoju in invalid
\n\u2022 patrona\u017ena zdravstvena nega bolnika na domu, ki zajema izvajanje vseh nalog klasi\u010dne
\n\u2022 polivalentne patrona\u017ee in izvajanje splo\u0161nih, specifi\u010dnih in individualnih nalog patrona\u017ene
\n\u2022 zdravstvene nege bolnika na domu; ta dejavnost je kurativna in zanjo potrebujemo delovni
\n\u2022 nalog za negovalne intervencije, ki jih predpi\u0161e osebni izbrani zdravnik; te naloge prav
\n\u2022 tako izvaja vi\u0161ja ali diplomirana medicinska sestra, po mo\u017enosti s specializacijo, vendar se
\n\u2022 lahko glede na funkcionalno zdravstveno stanje in vrste negovalne intervencije vklju\u010dujejo:
\n\u2022 fizioterapevt, delovni terapevt, delavci Centra za pomo\u010d na domu, servisi, prostovoljci, in
\n\u2022 ostali.
\nZdravstvena vzgoja dru\u017eine
\nCilj obravnave dru\u017eine v doma\u010dem okolju je podpora dru\u017eini v prelomnih obdobjih; s tem pa zagotoviti
\npozitiven odnos, stali\u0161\u010da in prepri\u010danja o zdravju, krepitvi in ohranitvi zdravja in vzpodbujati aktivnosti za
\nzagotavljanje edinstvene funkcije, ki jo ima dru\u017eina, dru\u017einska skupnost pri tem; v primerih odstopanja od
\nzdravja je namen nuditi podporo in pomo\u010d v prizadevanjih za samopomo\u010d in sopomo\u010d v dru\u017eini, pravilno in
\npravo\u010dasno ukrepanje; v \u010dasu bolezni je namen nuditi podporo in pomo\u010d pri razvijanju preostalih
\nsposobnosti, sodelovanju, nadzorovanju bolezni ter prepre\u010devanju bolezni in komplikacij. Glede na vrsto
\ndru\u017eine, se obravnava in cilji obravnave spreminjajo. Dru\u017eina je lahko zdrava, potencialno ogro\u017eena ali
\nzdravstveno in socialno ogro\u017eena. Obravnava dru\u017eine zajema: negovalno anamnezo z negovalno diagnozo
\ndru\u017eine, na\u010drtovanje ciljev in negovalnih intervencij ter izvajanje in vrednotenje.
\nZdravstvena vzgoja v lokalni skupnosti
\nV okviru obravnave lokalne skupnosti gre za delovanje patrona\u017ene medicinske sestre kot neposredne
\npoznavalke zdravstveno socialne problematike na dolo\u010denem terenu. Njene aktivnosti so usmerjene
\npredvsem v preventivne aktivnosti in zdravstveno vzgojno izobra\u017eevanje prebivalstva.
\nObravnava lokalne skupnosti zajema: negovalno anamnezo z negovalno diagnozo, na\u010drtovanje zdravstveno
\nvzgojnega dela, izvajanje in vrednotenje zdravstveno vzgojnega dela.
\nPreventivne zdravstveno vzgojne skupine
\n\u2022 Skupine za samopomo\u010d;
\n\u2022 Klubi in dru\u0161tva;
\n\u2022 Zdravstveno vzgojna predavanja;
\n\u2022 Delo z malo skupino;
\n\u2022 Individualna zdravstvena vzgoja.
\nZaklju\u010dek
\nPri bolnikih z multiplo sklerozo je zelo pomembna komunikacija in dovolj \u010dustvene pozornosti s strani
\ndru\u017eine in predvsem negovalnega oziroma zdravstvenega tima. Bolniki z multiplo sklerozo vidno i\u0161\u010dejo
\npozornost za pogovor, ki se pogosto navezuje na bolezen in te\u017eave, ki jih spremljajo z dnevnimi
\nspremembami. Bolnike predvsem obremenjuje strah pred prihodnostjo in ob\u010dutek manjvrednosti. Zato
\nmora biti pristop do bolezni pozitiven, vzpodbuden, pogumen in optimisti\u010den. Pri vsem tem pa ima
\npomembno vlogo pogovor, da \u010dustva spustijo in jih ne zadr\u017eujejo v sebi.
\nLITERATURA
\n1. Deni\u0161li\u010d, M, \u0160ega\u2010Jazbec, S. Zdravljenje multiple skleroze. V: Deni\u0161li\u010d, M, Meh, D. Sestanek
\no multipli sklerozi. Ljubljana: Biografika Bori, 1996.
\n2. Graham, J. Multipla skleroza. Ljubljana: Zdru\u017eenje multiple skleroze Slovenije, 2001.
\n3. The Medical Advisor, The complete Guide to Alternative & Convetional Treatments. Time
\nWarner Inc, 2008.
\n4. http:\/\/www.viva.si\/Avtoimune\u2010bolezni\/5212\/Vloga\u2010psihologa\u2010pri\u2010zdravljenju\u2010multipleskleroze
\n5. Medicinski razgledi. Multipla skleroza. Ljubljana: Medicinski razgledi. 2006.
\n6. \u0106urkovi\u0107, B. Fizikalna i rehabilitacijska medicina. Zagreb: Medicinska naklada, 2004.
\n7. Pajhnikar, M. Teoreti\u010dne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena \u0161ola,
\n1999.
\n8. Zajc, D. Delovna terapija pri bolniku z multiplo sklerozo. V: Deni\u0161li\u010d, M, Meh, D. Sestanek o
\nmultipli sklerozi. Ljubljana: Birografika Bori, 2005.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nara\u0161\u010danje \u0161tevilo oseb, prizadetih s posledicami nevrolo\u0161kih bolezni, je ena od negativnih strani na\u0161e civilizacije. Z ene strani ekolo\u0161ki problemi in neprimeren na\u010din \u017eivljenja, z druge strani pa dose\u017eki civilizacije in modernizacija medicinske znanosti podalj\u0161ujejo \u017eivljenjsko dobo in povzro\u010dajo pove\u010danje \u0161tevila trajno prizadetih oseb. Po podatkih WHO so nevrolo\u0161ke bolezni kot vzrok smrti na enem … Preberi ve\u010d o Vloga medicinske sestre pri bolniku z multiplosklerozo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81,1497],"tags":[2001,1432,2000,1958,1999,80],"class_list":["post-2521","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","category-3-letnik-zn-v-patronaznem-in-dispanzerskem-varstvu","tag-medicinska-sestra","tag-multipla-skleroza","tag-multiplaskleroza","tag-patronazna-zdravstvena-nega","tag-vloga-medicinske-sestre-pri-bolniku-z-multiplosklerozo","tag-zdravstvena-nega"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2521","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2521"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2521\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2521"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2521"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2521"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}