1. NEWTONOVI ZAKONI<\/p>\n
1. Newtonov zakon<\/p>\n
Telo miruje ali se giblje s konstantno hitrostjo, \u010de je vsota vseh sil, ki deluje na telo, enaka 0<\/p>\n
(sile so v ravnovesju)<\/p>\n
F1+F2+..Fn=0<\/p>\n
Fg=mg (sila te\u017ee- nasprostno usmerjena in enako velika)
\n
\n2. Newtonov zakon<\/p>\n
Rezultanta zunanjih sil na telo je razli\u010dna od 0<\/p>\n
1. sila je sorazmerna s pospe\u0161kom<\/p>\n
2. sila deluje v smeri pospe\u0161ka<\/p>\n
F1+F2+..Fn\u22600<\/p>\n
F=ma<\/p>\n
3. Newtonov zakon<\/p>\n
Zakon o vzajemnem u\u010dinku\/ akciji in reakciji<\/p>\n
Na telo A ( s silo te\u017ee) deluje sila telesa B, ki je enaka in nasprotna po velikosti<\/p>\n
F21= -F12<\/p>\n
2. GRAVITACIJSKI POSPE\u0160EK<\/p>\n
\u2022 sila na telo, ki deluje navpi\u010dno navzol (pospe\u0161ek, s katerim na zemljinem povr\u0161ju<\/p>\n
telesa zaradi vpliva te\u017enosti prosto padajo)<\/p>\n
\u2022 enota = newton (N)<\/p>\n
\u2022 g = 9,81m\/s2<\/p>\n
3.NAVOR<\/p>\n
\u2022 M- vektor, ki je pravokoten na ravnino, ki jo dolo\u010data sila in osi\u0161\u010de (ro\u010dica)<\/p>\n
\u2022 M = Fr’ (r’- ro\u010dica )<\/p>\n
\u2022 nastopa pri kro\u017eenju in vrtenju togega telesa (navor lahko telo zavrti)<\/p>\n
\u2022 smer navora je dolo\u010dena s smerjo delovanja sile<\/p>\n
4.VRSTE ENERGIJE<\/p>\n
\u2022 kineti\u010dna energija (telo, ki se giblje)<\/p>\n
\u2022 potencialna\/privla\u010dna energija: gravitacijska, elasti\u010dna, kemi\u010dna, elektri\u010dna (telo v<\/p>\n
svoji legi, obliki in stanju)<\/p>\n
\u2022 notranja energija: kineti\u010dna + potencialna energija delcev, ki telo sestavljajo<\/p>\n
\u2022 toplota: energija, ki prihaja s telesa na telo zaradi temperaturne razlike med telesoma<\/p>\n
\u2022 energija valovanja (zvok, svetloba)<\/p>\n
5.ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE<\/p>\n
\u2022 energija ne more nastati iz ni\u010d ali se uni\u010diti, lahko pa se pretvarja iz ene oblike v drugo<\/p>\n
pod dolo\u010denimi pogoji (npr. iz potencialne v kineti\u010dno ali iz kineti\u010dne v notranjo)<\/p>\n
\u2022 pri energijski spremembi se opravi delo<\/p>\n
\u2022 pri vsaki pretvorbi se del energije izgubi v okolico, kot toplota<\/p>\n
6. Trdna snov: delovanje odbojno privla\u010dnih sil;atomi imajo urejeno zgradbo- kristalna<\/p>\n
mre\u017ea; delci nihajo okrog ravnovesnih leg;<\/p>\n
Kapljevina: delci se gibajo prosto; na gladini uhajanje delcev omejuje medsebojna<\/p>\n
privla\u010dnost delcev<\/p>\n
Plini: delci so zelo narazen in se gibljejo z veliko hitrostjo; ne ohranja stalne prostornine;<\/p>\n
gostota je manj\u0161a od gostote kapljevin in trdnin<\/p>\n
7. UVA \u017earki: najve\u010dja valovna dol\u017eina in najni\u017eja energijo: povzro\u010di dolo\u010dene po\u0161kodbe v<\/p>\n
celici; ozon sevanja ne absorbira, atmosfera ga prepu\u0161\u010da<\/p>\n
UVB \u017earki: srednja valovna dol\u017eina, najbolj \u0161kodljiva vrsta sevanja: po\u0161koduje celice,<\/p>\n
absorbira ga ozonska plast v stratosferi; pove\u010dan ozon- ve\u010dja intenziteta<\/p>\n
UVC \u017earki: najkraj\u0161a valovna dol\u017eina, najve\u010dja energija: v celoti absorbira v atmosferi, v<\/p>\n
majhni meri pride do pov\u0161ine, nevarni \u017earki<\/p>\n
8. UV INDEKS: merilo za obremenitev \u010dlove\u0161kega organizma, izpostavljenega UV sevanju<\/p>\n
0-2: minimalna; 3-4: nizka; 5-6: zmerna; 7-9: visoka; 10+: zelo visoka<\/p>\n
9. IZOTOPI: atomi kemijskega elementa z enakim vrstnim \u0161tevilom in razli\u010dnim masnim<\/p>\n
\u0161tevilom. Elementi se razlikujejo po \u0161tevilu nevtronov v jedru (= razlika med masnim in<\/p>\n
atomskim \u0161tevilom)<\/p>\n
10. RADIOAKTIVNI IZOTOPI: atomi, ki imajo nestabilna jedra in \u0161\u010dasoma razpadejo.<\/p>\n
Razpad oddaja radioaktivno sevanje<\/p>\n
11. \u03b1 sevanje: sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri rapadu \u03b1. Na delec \u03b1 je vezan par<\/p>\n
protonov in par nevtronov = enak jedrom helija 4 (izotop helija, dvakrat ioniziran)<\/p>\n
Atom odda delec alfa- vrstno \u0161tevilo se mu zmanj\u0161a za dva (spremeni se v atom drugega<\/p>\n
elementa), pri tem pa se izgubi energija<\/p>\n
Primer radij 226- radon 222<\/p>\n
\u03b2 sevanje:najbolj obi\u010dajna oblika razpada; glavni oddani delec je elektron; \u03b2 delci imajo<\/p>\n
veliko energijo in hitrost, so manj\u0161i in la\u017eji zato prodrejo globje v telo<\/p>\n
\u03b3 sevanje: sledi alfa in beta razpadu; pri razpadu v obliki elektromagnetnega delovanja<\/p>\n
nastane foton<\/p>\n
Nastane pri prehodu jeder iz vzbujenega stanja v vzbujeno stanje z manj\u0161o energijo pri<\/p>\n
reakcijah med osnovnimi delci. Imajo veliko prodorno mo\u010d<\/p>\n
12. SIEVERT: merilo obsevanosti \u010dloveka (Sv); uporablja se manj\u0161a enota 1mSv = 0,001Sv<\/p>\n
13. GRAY: osnovna koli\u010dina s katerim merimo absorbirano dozo sevanja, ki jo je prejel<\/p>\n
bolnik pri preiskavi in ki jo rentgensko sevanje preda kilogramu snovi; (Gy) (1kg tkiva<\/p>\n
absorbira 1J rentgenkega sevanja)<\/p>\n
14. BEQUEREL: enota za aktivnost in pomeni razpad enega jedra na sekundo. (Bq)<\/p>\n
15. RADIOAKTIVNI RAZPAD<\/p>\n
\u2022 proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro. Ob<\/p>\n
\u2022 novo jedro je v vzbujenem stanju, ki ob prehodu v osnovno stanje izseva \u0161e gama<\/p>\n
\u2022 naklju\u010den proces; ne moremo napovedati kdaj bo razpadlo lahko pa se poda<\/p>\n
razpadu nastanejo poleg novega jedra \u0161e delci alfa in beta<\/p>\n
\u017earek<\/p>\n
razpolovni \u010das: \u010das, v katerem v dovolj velikem vzorcu v povpre\u010dju razpade<\/p>\n
polovica nestabilnih jeder<\/p>\n
16. COULOMBOV ZAKON<\/p>\n
\u2022 zakon podaja kako sila med dvema to\u010dkastima nabojema pojema z razdaljo<\/p>\n
\u2022 el. sila med telesoma je premosorazmerna s produktom nabojev in obratno sorazmerna<\/p>\n
s kvadratom razdalje med njima<\/p>\n
\u2022 sila je privla\u010dna, \u010de sta naboja razli\u010dno predzna\u010dena in odbojna, \u010de sta enako<\/p>\n
predzna\u010dena<\/p>\n
\u2022 sila F: Coulombova sila, C- enota za naboj<\/p>\n
17. POLARIZACIJA<\/p>\n
\u2022 v bli\u017eini izolatorja ni naelektrenega telesa: te\u017ei\u0161\u010di pozitivnega in negativnega naboja<\/p>\n
sovpadata<\/p>\n
\u2022 je naelektreno telo: te\u017ei\u0161\u010di se razmakneta- izolator se polarizira<\/p>\n
18. TOKOKROG<\/p>\n
\u2022 zaklju\u010dena prevodna pot, po kateri ste\u010de el. tok (\u010de prekinemo, tok ne ste\u010de)<\/p>\n
\u2022 v tokokrogu imamo razli\u010dne elemente, ki tro\u0161ijo energijo, ne porabljajo pa toka<\/p>\n
\u2022 jakost toka je na koncu tokokroga taka kot na za\u010detku<\/p>\n
\u2022 el. naboj se ohranja<\/p>\n
19. OHMOV ZAKON; UPORNOST<\/p>\n
\u2022 Ohmov zakon: pri stalni T tok skozi prevodnik je premosorazmeren napetosti med<\/p>\n
njegovima priklju\u010dkoma; enota je \u03a9; R= U\/I<\/p>\n
\u2022 Upornost: razmerje med napetostjo na prevodniku in tokom skozenj;<\/p>\n
lastnost snovi, ki ovira gibanje elektronov v prevodniku; zaradi upornosti elektroni<\/p>\n
oddajo nekaj svoje energije elementu, skozi katerega se gibajo<\/p>\n
20. VZPOREDNA IN ZAPOREDNA VEZAVA<\/p>\n
\u2022 Zaporedna: skozi vse elemente te\u010de isti tok, napetost vira pa se razdeli med posamezne<\/p>\n
elemente; pokvarjen element prekine tokokrog<\/p>\n
\u2022 Vzporedna: tok ima na razpolago ve\u010d poti. Celoten tok se razdeli in te\u010de po vseh vejah<\/p>\n
isto\u010dasno; napetost na posameznem elementu je enaka napetosti vira; celoten tok je<\/p>\n
enak vsoti tokov skozi posamezne elemente. \u010ce se pokvari en od elementov, bo tok<\/p>\n
skozi ostale \u0161e vedno tekel<\/p>\n
21. MAGNETNI ZAKON: opisuje delovanje magnetnih sil- enaka pola dveh magnetov se<\/p>\n
odbijata, razli\u010dna pola magnetov se privla\u010dita<\/p>\n
22. KOLI\u010cINE IN ENOTE<\/p>\n
hitrost: pot\/\u010das; [m\/s]<\/p>\n
pospe\u0161ek: sprememba hitrosti\/\u010das; [m\/s2<\/p>\n
sila: masa x pospe\u0161ek [Kh m\/s2<\/p>\n
delo: sila x pot [Nm, J]<\/p>\n
mo\u010d: delo\/\u010das [J\/s, W]<\/p>\n
tlak: sila\/povr\u0161ina [N\/m2<\/p>\n
gostota: masa\/prostornina [kg\/m3<\/p>\n
naboj: tok x \u010das [As, C]<\/p>\n
napetost: energija\/naboj [J\/C, V]<\/p>\n
upor: napetost\/tok [V\/A, \u03a9]<\/p>\n
dol\u017eina: m<\/p>\n
masa: kg<\/p>\n
\u010das: s<\/p>\n
el. tok: A<\/p>\n
temperatura: K<\/p>\n
]<\/p>\n
, N]<\/p>\n
, Pa]<\/p>\n
]<\/p>\n
mno\u017eina snovi: mol<\/p>\n
23. TRANSPORTI SKOZI MEMBRANO<\/p>\n
1. Pasivni (spontan, brez kemi\u010dne energije)<\/p>\n
\u2022 difuzija<\/p>\n
Prehod snovi iz podro\u010dja z ve\u010djo koncentracijo v podro\u010dje z manj\u0161o koncentracijo;<\/p>\n
Razlika koncentracij med obema obmo\u010djema je povezana s koncentracijskim gradientom<\/p>\n
Poteka dokler vse dokler obstaja koncentracijski gradient<\/p>\n
\u2022 osmoza<\/p>\n
Prehajanje molekul topila preko selektivno prepustne\/ polprepustne membrane<\/p>\n
Difuzija vode iz podro\u010dij z manj\u0161o koncentracijo topljenca v podro\u010dja z ve\u010djo koncentracijo<\/p>\n
topljencev<\/p>\n
\u2022 osmotsko ravnovesje<\/p>\n
V izotoni\u010dni raztopini, ni premika vode. Pri vi\u0161ji koncentraciji osmotsko aktivnih snovi zunaj<\/p>\n
celice, voda prehaja iz celice in se skr\u010di (hipertoni\u010dna). Pri ni\u017eji koncentraciji pa voda prehaja<\/p>\n
v celico in ta nabrekne (hipotoni\u010dna)<\/p>\n
2. Aktivni transport (prehajanje snovi v nasprotno smer koncentracijskega ali elektri\u010dnega<\/p>\n
gradienta; potrebna je energija)<\/p>\n
\u2022 primarni aktivni<\/p>\n
Transport s pomo\u010djo prena\u0161alcev; prenos s pomo\u010djo energije, ki nastane pri razpasu ATP v<\/p>\n
ADP in fosfat<\/p>\n
Prena\u0161alci: Na, K, Ca<\/p>\n
\u2022 sekundarni aktivni<\/p>\n
Nastanek elektrokemijskega gradienta omogo\u010da prenos molekul (glukoze, AK)<\/p>\n
24. MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL<\/p>\n
\u2022 napetost, ki nastane zaradi razlike v koncentraciji ionov preko membrane<\/p>\n
\u2022 nevzburjene celice<\/p>\n
\u2022 nastane zaradi difuzije preko ionski kanal\u010dkov, delovanja Na\/K \u010drpalke in prenosa s<\/p>\n
prena\u0161alci na aktiven in pasiven na\u010din<\/p>\n
\u2022 dra\u017eljaj, ki dose\u017ee dolo\u010deno mesto v membrani, spremeni prepustnost membrane za<\/p>\n
ione in MMP se spremeni<\/p>\n
\u2022 v povpre\u010dju -90 in -70mV<\/p>\n
25. NERSTOV POTENCIAL<\/p>\n
Elektri\u010dni potencial, ki se vzpostavi zaradi razli\u010dne koncentracije ionov na eni in drugi strani<\/p>\n
memebrane. Tok ionov se ustavi<\/p>\n
26. AKCIJSKI POTENCIAL<\/p>\n
\u2022 Prehoden preobrat mirovnega membranskega potenciala<\/p>\n
\u2022 Osnovna lastnost vzdra\u017enih celic (\u017eiv\u010dne, mi\u0161i\u010dne)<\/p>\n
\u2022 Vzrok za pojav: sprememba prepustnosti memebrane za posamezne ione<\/p>\n
\u2022 Dra\u017eljaj povzro\u010di odpiranje in zapiranje ionskih kanal\u010dkov- omogo\u010di pretok ionov in<\/p>\n
spremembo memebranskega potenciala<\/p>\n
\u2022 V MMP je celica polarizirana; pri spremembi pride do depolarizacije,<\/p>\n
hiperpolarizacije<\/p>\n
27. Depolarizacija: napetost preko membrane se pove\u010da (-70mV)<\/p>\n
Repolarizacija: nastopi po depolarizaciji, MP se vrne v prvotno vrednost<\/p>\n
Hiperpolarizacija: napetost preko membrane se zmanj\u0161a (70mV)<\/p>\n
28. POTEK AKCIJSKEGA POTENCIALA<\/p>\n
\u2022 Za\u010detna faza: membrana se depolarizira- pra\u017ena vrednost- spro\u017ei se AP<\/p>\n
\u2022 Hitra depolarizacija: odpiranje Na kanal\u010dkov, vdor Na ionov; nara\u0161\u010danje<\/p>\n
potenciala proti pozitivni vrednosti<\/p>\n
\u2022 Repolarizacija: MP se vrne v prvotno stanje; zapiranje Na kanal\u010dkov, K<\/p>\n
kanal\u010dki ostajajo odprti; padanje MP proti negativni vrednosti (zaradi K ionov)<\/p>\n
\u2022 Hiperpolarizacija: dolo\u010den dele\u017e K kanal\u010dkov je odprtih- padanje potenciala.<\/p>\n
Ko se zaprejo vsi K kanal\u010dki, se MP ustavi v vrednosti MMP<\/p>\n
29. Vloga napetostno odvisnih ionskih kanal\u010dkov pri nastanku AP<\/p>\n
Na kanal\u010dki se odprejo med depolarizacijo in zapirajo med repolarizacijo<\/p>\n
K kanal\u010dki se zaprejo v fazi hiperpolarizacije<\/p>\n
30. REFRAKTARNA DOBA (refraktarna doba)<\/p>\n
\u2022 je \u010das po spro\u017eitvi akcijskega potenciala, ko nov dra\u017eljaj ne more spro\u017eiti novega AP<\/p>\n
ali pa je potreben dra\u017eljaj ve\u010dje jakosti<\/p>\n
\u2022 je posledica inaktiviranosti Na kanal\u010dkov: po odprtju Na kanal\u010dka in ponovnem<\/p>\n
zaprtju je le ta nekaj \u010dasa nezmo\u017een ponovnega odprtja<\/p>\n
\u2022 \u010das absolutne neodzivne dobe: inaktiviranih je preve\u010d kanal\u010dkov, da bi lahko nov<\/p>\n
dra\u017eljaj odprl kanal\u010dke, da bi se membrana depolarizirala do pra\u017ene vrednosti<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
31. LASTNOSTI AP<\/p>\n
\u2022 nastane po principu vse ali ni\u010d- ko se spro\u017ei poteka do konca<\/p>\n
\u2022 \u0161iri se vzdol\u017e membrane<\/p>\n
\u2022 sprememba, ki jo povzro\u010dijo na enem koncu membrane povzro\u010di spremembe na<\/p>\n
drugem koncu membrane ali na sosednjih celicah<\/p>\n
\u2022 \u010dasovno omejen<\/p>\n
\u2022 ko membrana ni sposobna tvoriti novega akcijskega potenciala- refraktarna doba<\/p>\n
32. LASTNOSTI IONSKIH KANAL\u010cKOV<\/p>\n
\u2022 transmemebranske BK: omogo\u010dajo transport ionov iz zunajceli\u010dnega prostora v celico<\/p>\n
in obratno<\/p>\n
\u2022 so selektivni: niso prepustni za vse ione enako<\/p>\n
\u2022 so osnova za elektri\u010dno signaliziranje vzdra\u017eenih celic<\/p>\n
33. DELITEV IONSKIH KANAL\u010cKOV<\/p>\n
\u2022 aktivni: se odpirajo in zapirajo; pasivni: so ves \u010das odprti<\/p>\n
\u2022 specifi\u010dni (prepu\u0161\u010dajo K, Na, Ca, Cl ione ), nespecifi\u010dni (Na, Ca ione)<\/p>\n
\u2022 ionski kanal\u010dki, odvisni od napetosti (K, Na, Ca)<\/p>\n
\u2022 ionski kanal\u010dki: odvisen od liganda (NMDA receptorji, GABA receptorji, receptorji za<\/p>\n
acetilholin)<\/p>\n
\u2022 mehanski kanal\u010dek (receptorske celice v notranjem u\u0161esu)<\/p>\n
34. ELEKTROMIOGRAFIJA<\/p>\n
\u2022 tehnika za ocenjevanje in zabele\u017eenje fiziolo\u0161kih lastnosti mi\u0161ic in \u017eivcev, ki<\/p>\n
mi\u0161ice o\u017eiv\u010dujejo<\/p>\n
\u2022 merimo spro\u0161\u010dene ali skr\u010dene mi\u0161ice<\/p>\n
\u2022 elektromigraf<\/p>\n
35. LASTNOSTI TRANSVEZALNEGA VALOVANJA<\/p>\n
Delci snovi nihajo pravokotno na smer \u0161irjenja valovanja(valovanje pro\u017ene vrvi)<\/p>\n
36. LASTNOSTI LONGITUNALNEGA VALOVANJA<\/p>\n
Delci snovi nihajo v smeri \u0161irjenja valovanja (zvok)<\/p>\n
37. ZNA\u010cILNE KOLI\u010cINE VALOVANJA<\/p>\n
\u2022 Amplituda: najve\u010dji odmik od ravnovesne lege<\/p>\n
\u2022 Frekvenca: \u0161tevilo valov, ki jih izvir odda vsako sekundo<\/p>\n
\u2022 valovna dol\u017eina: razdalja med sosednjima hriboma<\/p>\n
\u2022 Hitrost valovanja: frekvenca x valovna dol\u017eina<\/p>\n
38. SLU\u0160NO OBMO\u010cJE \u010cLOV. U\u0160ESA ZA NIZKE IN VISOKE TONE<\/p>\n
\u2022 glasnost: ve\u010dja je amplituda zvoka, glasnej\u0161i je zvok<\/p>\n
\u2022 vi\u0161ina tona: vi\u0161je tone sli\u0161imo pri ve\u010djih frekvencah, ni\u017eje pri manj\u0161ih frekvencah<\/p>\n
\u2022 nizek ton: do 20 Hz, visok ton: nad 20kHz<\/p>\n
39. AVDIOMETRIJA- klini\u010dna preiskava sluha<\/p>\n
40. AVDIOGRAM- zapis ob\u010dutljivosti sluha za glasove<\/p>\n
41. \u0160IRJENJE VALOVANJA V POL\u017dU<\/p>\n
\u2022 Valovanje zvoka povzro\u010di nihanje bobni\u010da, ki se preko slu\u0161nih ko\u0161\u010dic (kladivce,<\/p>\n
nakovalce, stremence) prenese do pol\u017ea<\/p>\n
\u2022 Valovanje se \u0161iri po teko\u010dini in se spremeni v elektri\u010dne impulze<\/p>\n
42. VALOVANJE V KORTIJEVEM ORGANU<\/p>\n
\u2022 pretvarja valovanje v elektri\u010dne impulze<\/p>\n
\u2022 zvok povzro\u010di nihanje ali dra\u017eenje \u010dutnih celic ali dla\u010dic<\/p>\n
43. NIHANJE BM OB VISOKIH IN NIZKIH FREKVENCAH<\/p>\n
\u2022 prednji del BM (pri vrhu pol\u017ea) zaniha ob visokih frekvencah)<\/p>\n
\u2022 BM na za\u010detku pol\u017ea zaniha ob visokih frekvencah<\/p>\n
44. DLA\u010cNE CELICE KORTIJEVEGA ORGANA. Premik, vzburjenje, depolarizacija<\/p>\n
\u2022 premik dla\u010dic vzdra\u017ei dla\u010dno celico, ki spro\u017ei depolarizacijo<\/p>\n
\u2022 nastane \u017eiv\u010dno vzburjenje, ki prenese informacijo v mo\u017egane (center za sluh)- tako da<\/p>\n
lahko zazanamo vi\u0161ino in barvo zvoka<\/p>\n
45. SVETLOBA<\/p>\n
Odbojni zakon: opisuje obna\u0161anje valovanja pri odboju na meji sredstev z razli\u010dnima<\/p>\n
hitrostma valovanja<\/p>\n
\u2022 vpadni, odbiti \u017earek in vpadna pravokotnica le\u017eijo v isti ravnini<\/p>\n
\u2022 odbojni kot je enak vpadnemu<\/p>\n
Lom svetlobe: je pojav ko svetloba preide iz enega sredstva (npr redkej\u0161e sredstvo- zrak) v<\/p>\n
drugo (v gosto sredstvo- steklo) in spremeni hitrost in smer \u0161irjenja valovanja<\/p>\n
46. KONVEKSNE IN KONKAVNE LE\u010cE<\/p>\n
Konveksne le\u010de: so zbiralne le\u010de- \u017earke zberejo in usmerijo k opti\u010dni osi, da so po prehodu<\/p>\n
skozi le\u010do bolj konvergetni. Vzporedni \u017earki se po prehodu sekajo v gori\u0161\u010du (odpravljanje<\/p>\n
daljnovidnosti)<\/p>\n
Konkavne le\u010de: so razpr\u0161ilne le\u010de- \u017earke z lomom v le\u010di rapr\u0161ijo. Snop vzporednih \u017earkov<\/p>\n
pada na le\u010do vzporedno z opti\u010dno osjo. Po lomu v le\u010di se razpr\u0161ijo tako, kot bi \u017earki izhajali iz<\/p>\n
navideznega gori\u0161\u010da (odpravljanje kratkovidnosti)<\/p>\n
47. STATIKA<\/p>\n
Mirovanje- sistemi so v ravnovesju, vsota sil in navorov je enaka 0<\/p>\n
48. DINAMIKA<\/p>\n
Gibanje- na telo vplivajo sile in navori, vsota sil in navorov je razli\u010dna od 0<\/p>\n
49. VZVOD 1.TIPA<\/p>\n
\u2022 dvokraki<\/p>\n
\u2022 sila bremena (mi\u0161ice) in sila (gravitacija) sta v nasprotnih straneh oporne to\u010dke-<\/p>\n
vzvoda (osi\u0161\u010de so kosti, ki imajo oporno to\u010dko v sklepu, npr vrat)<\/p>\n
\u2022 navor sile = navor bremena<\/p>\n
50. VZVOD 2. TIPA<\/p>\n
\u2022 enokraki<\/p>\n
\u2022 razlika med vzvodom 1. tipa je, da je razdalja med silama kraj\u0161a<\/p>\n
\u2022 sila bremena in sila sta nasprotni usmerjeni<\/p>\n
\u2022 sila bremena je dalj\u0161a od sile<\/p>\n
\u2022 sila je bolj oddaljena od oporne to\u010dke kot breme<\/p>\n
\u2022 primeren je za premagovanje velikih sil<\/p>\n
51. VZVOD 3. TIPA<\/p>\n
\u2022 enokraki<\/p>\n
\u2022 najbolj pogost (osi\u0161\u010de- komol\u010dni sklep)<\/p>\n
\u2022 sila bremena (mi\u0161ica upogibalke nadlakti) in sila (skupna te\u017ea roke in podlakti )sta<\/p>\n
naprotno usmerjeni<\/p>\n
\u2022 sila bremena je kraj\u0161a od sile<\/p>\n
\u2022 sila je bli\u017eje oporni to\u010dki kot breme<\/p>\n
\u2022 pojavlja se tam, kjer so potrebne velike hitrosti gibanja na ra\u010dun ve\u010djih sil<\/p>\n
52. SILE, KI DELUJEJO NA DISK V HRBTENICI<\/p>\n
Pritisk te\u017ee zgornjega dela telesa vertikalno na disk (deluje navzdol), reakcijska sila je<\/p>\n
nasprotno usmerjena. Kot se spremeni, pojavi se stri\u017ena sila (bole\u010dina)<\/p>\n
53. OBREMENITEV 5. LEDVENEGA VRETENCA<\/p>\n
\u2022 pokon\u010da dr\u017ea: navora Mm in Mg sta enaka in nasprotno usmerjena. To zagotavljajo<\/p>\n
mi\u0161ice iztegovalke s silo Fm, ki je enaka Fg<\/p>\n
\u2022 predklon: ro\u010dica zg. dela telesa Rg se pove\u010da do 6 krat, medtem ko ro\u010dica sile mi\u0161ice<\/p>\n
Rm ostane enaka. Mi\u0161ica razvije 6 krat ve\u010djo silo kot je sila te\u017ee zgornjega dela telesa<\/p>\n
54. BIOMEHANIKA STOPAL<\/p>\n
stopalni lok:<\/p>\n
– spodnji del petnice (zadaj)<\/p>\n
– glavice prve stopalne kosti (spredaj na zunanji strani)<\/p>\n
– glava pete stopalne kosti (spredaj na zunanji strani)<\/p>\n
Naloge stopalnih lokov: omogo\u010dajo stopalu pro\u017enost; pri obremenitvah se splo\u0161\u010dijo, pri<\/p>\n
razbremenitvah se vrnejo v prvotni polo\u017eaj; omogo\u010dajo, da se stopalo prilagaja neravnim<\/p>\n
podlagam<\/p>\n
55. KAKO DELUJE RTG CEV:<\/p>\n
Glej skripto<\/p>\n
56. KAKO NASTANE GAMA \u017dAR\u010cENJE:<\/p>\n
Nastane ko elektron in pozitron med trkanjem oddajata energijo v linearnem<\/p>\n
pospe\u0161evalniku.<\/p>\n
57. KDAJ SE UPORABLJA CT IN KDAJ PET METODA:<\/p>\n
CT se uporablja ko ni nobene druge mo\u017enosti za diagnostiko.Je najostrej\u0161i posnetek<\/p>\n
notranjosti telesa.doza sevanja je ogromna.<\/p>\n
PET, lahko aktivno izbiramo, katero tkivo si \u017eelimo ogledati,prav tako lahko<\/p>\n
spremljamo \u010dasovni potek snovi v tkivu.<\/p>\n
58. RESONANCA VODIKOVIH ATOMOV PRI SLIKANJU Z MR<\/p>\n
To je jedrska MR. Uporablja se jedra vodikovih atomov, ker se vodik nahaja v vseh<\/p>\n
\u010dlove\u0161kih tkivih.<\/p>\n
59. KAKO NASTANE SLIKA PRI MR?<\/p>\n
Vzbujena jedra se v razli\u010dnih tkivih vra\u010dajo v nevzbujeno stanje razli\u010dno hitro. Primer<\/p>\n
je tumor v mo\u017eganih,ko ima le ta reakcijski \u010das kraj\u0161i od \u010dasa ostalih tkiv v glavi.<\/p>\n
60. EKG<\/p>\n
Je grafi\u010dni zapis elektri\u010dne aktivnosti srca. Z njim ugotavljamo obolenja oz. nam<\/p>\n
prika\u017ee elek.tokove v sr\u010dni mi\u0161ici.<\/p>\n
61. ELEKTROKARDIOGRAF<\/p>\n
Je aparat ki sprejema in grafi\u010dno prikazuje elek.tokove v sr\u010dni mi\u0161ici.<\/p>\n
62MMP SR\u010cNE MI\u0160ICE<\/p>\n
-90mV (notranjost je zaradi ionskih nosilcev elektri\u010dnega naboja negativna)<\/p>\n
63AKCIJSKI POTENCIAL SR\u010cNE MI\u0160ICE<\/p>\n
Faze vzdra\u017eenja:<\/p>\n
\u2022 vdor Na ionov v celico- depolarizacija<\/p>\n
\u2022 Na kanal\u010dki se zaprejo, vdor Ca ionov, kanal\u010dki K se zaprejo<\/p>\n
\u2022 Ca kanal\u010dki se zaprejo, odprejo se K kanal\u010dki- repolarizacija<\/p>\n
\u2022 MMP<\/p>\n
Primerjava:<\/p>\n
MMP – 70mV – 90 mV<\/p>\n
depolarizacija vdor Na vdor Na<\/p>\n
repolarizacija Izhod K iz celice Izhod K iz celice, vdor Ca<\/p>\n
hiperpolarizacija K kanal\u010dki so odprti; izhod K Ni<\/p>\n
skeletna Sr\u010dna<\/p>\n
Trajanje potenciala 1-2ms 200ms<\/p>\n
64. EKG SIGNAL (P VAL, QRS KOMPLEKS,T VAL)<\/p>\n
P val nam prika\u017ee depolarizacijo atrijev,QRS depolarizacijo ventriklov, T val pa<\/p>\n
repolarizacijo ventriklov.<\/p>\n
65.KJE SE PRI\u010cNE ELEKT.AKTIVNOST SR\u010c.MI\u0160ICE,IN KAKO POTEKA<\/p>\n
Sinusna aktivnost se pri\u010dne v sinusno-atrialnem vozlu.Poteka tako,da se elekt.impulz<\/p>\n
hitro \u0161iri po D prekatu v atrioventrikularni vozel. Od tu dalje impulz upo\u010dasnjeno<\/p>\n
potuje skozi AV vozel (prekat se polni z krvjo) skozi vlakna.<\/p>\n
66.POZITIVNI ODKLON NA EKG SIGNALU<\/p>\n
Ko depolarizacija poteka iz negativne (-) proti pozitivni elektrodi (+)<\/p>\n
67. NEGATIVNI ODKLON NA EKG SIGNNALU<\/p>\n
Ko depolarizacija poteka od pozitivne k negativni<\/p>\n
68. ZAKAJ IMA P VAL POZITIVNI ODKLON NA EKG<\/p>\n
Zaradi atrialne depolarizacije je usmerjena vzporedno 2 odvodu<\/p>\n
69. ZAKAJ IMA Q VAL NEGATIVNI ODKLON NA EKG<\/p>\n
Zaradi septalne depolarizacije, ko se \u0161iri proti desni strani.<\/p>\n
70. ZAKAJ IMA R VAL POZITIVNI ODKLON NA EKG<\/p>\n
Zaradi depolarizacije obeh ventriklov,ko je usmerjena navzdol proti L nogi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. NEWTONOVI ZAKONI 1. Newtonov zakon Telo miruje ali se giblje s konstantno hitrostjo, \u010de je vsota vseh sil, ki deluje na telo, enaka 0 (sile so v ravnovesju) F1+F2+..Fn=0 Fg=mg (sila te\u017ee- nasprostno usmerjena in enako velika)<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[10,2006,11,2007],"class_list":["post-2561","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-biofizika","tag-biofizika-gradivo-in-vaja-2014","tag-biokemija","tag-gradivo-za-biofiziko"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2561","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2561"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2561\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2561"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2561"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2561"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}