1. Opi\u0161ite pomen prava v sodobni dru\u017ebi
\nPravo je eden od najpomembnej\u0161ih instrumentov in sredstev razvoja zdravstvene in socialne varnosti v sodobni dru\u017ebi.<\/p>\n
2. Opredelite odnos med pravom in politiko
\n\uf0a7 Tako kot pravo, je nedvomno tudi politika objektivno determinirana z obstoje\u010dimi razmerami dolo\u010dene dru\u017ebene skupnosti. Gre za zavestno \u010dlovekovo dejavnost, zato je v njej vedno dolo\u010dena mera svobodnega delovanja subjektivnih dejavnikov, ki naj bi zlasti veljalo za posamezne politi\u010dne odlo\u010ditve oziroma za politiko v kraj\u0161ih razdobjih.
\n\uf0a7 Pravo daje politiki s splo\u0161nostjo (in abstraktnostjo) obstojnost in trdnost, hkrati jo omejuje, saj terja, da je tedaj, ko jo zajema pravo, dolgoro\u010dna, vnaprej dolo\u010dena in za vse enaka v enaki situaciji.
\n\uf0a7 Zapleten odnos med pravom in politiko ne prihaja do izraza le pri oblikovanju prava, temve\u010d tudi pri njegovem uporabljanju.<\/p>\n
3. Opredelite pomen vrednot in odnos med pravom in vrednotami
\nDanes je prevladujo\u010de stali\u0161\u010de, da sta pravo in morala dve razli\u010dni in samostojni kategoriji.
\n\u010ce je pravo civilizacijski izum, ki je bil nujen zaradi spornih med\u010dlove\u0161kih odnosov, ki ogro\u017eajo dru\u017ebeno so\u017eitje in vsaj relativno urejenost dru\u017ebenih odnosov, potem je razumljivo, da je mir temeljna vrednota, ki jo lahko dose\u017eemo s pravom, ki ga kot prisilni red vzpostavlja institucionalizirana politi\u010dna oblast (se pravi dr\u017eava).<\/p>\n
4. Kako razumete pojem pravni red
\nPravni red je posamezno zgodovinsko obstojno in izoblikovano pravo v dani dr\u017eavni organizirani dru\u017ebi
\n\uf0a7 Pravni red se sestoji:
\n\u2013 iz normativnega dela \u2013 zna\u010daja: pravne norme, pravna pravila,
\n\u2013 fakti\u010dne \u2013 dejanske okoli\u0161\u010dine.
\n\uf0a7 Pravni red je skupek pravnih predpisov, ki veljajo na dolo\u010denem ozemlju v dolo\u010denem \u010dasu.<\/p>\n
5. Opredelite sestavine pravne norme
\nNorme so socialna pravila, zapovedi \u2013 predpisi, ki terjajo od ljudi na katere se obra\u010da, dolo\u010deno za\u017eeleno vedenje in ravnanje. Pravila za vedenje in ravnanje ljudi so norme.<\/p>\n
\uf0a7 Kakovostna delitev norm:
\n\u2013 abstraktne \u2013 konkretne norme
\n\u2013 splo\u0161ne \u2013 posami\u010dne in individualne norme
\n\uf0a7 Delitev norm po vsebini:
\n\u2013 zapovedujo\u010de \u2013 kategori\u010dne ali kogentne
\n\u2013 prepovedujo\u010de \u2013 kategori\u010dne ali kogentne
\n\u2013 poobla\u0161\u010dujo\u010de
\n\uf0a7 Delitev pravnih norm po stopnji odrejenosti:
\n\u2013 striktne
\n\u2013 elasti\u010dne<\/p>\n
6. Katere so temeljne zna\u010dilnosti sodobnega prava
\nSplo\u0161nost: splo\u0161nost kot zna\u010dilnost modernega prava se dosega z oblikovanjem takih pravnih norm, ki se ne odra\u017eajo na individualno dolo\u010deno osebo, temve\u010d na nedolo\u010deno \u0161tevilo oseb, opredeljeno zgolj s splo\u0161nimi oznakami
\n\uf0a7 Splo\u0161nost naj bi vodila vsaj k dvema pomembnima vrednotama, ki ju mora pravo dose\u010di, k nepristranosti in enakosti.
\n\uf0a7 S tem, da se dviga splo\u0161na norma nad individualne posebnosti posameznikov, ni dose\u017eena zgolj nepristranost, temve\u010d \u0161e druga poglavitna vrednota ter cilj pravnega reda \u2013 enakost.
\n\uf0a7 Splo\u0161no dolo\u010den pravni subjekt z natan\u010dno opredeljenimi sposobnostmi je obenem tudi subjekt, na katerega se obra\u010da javna oblast kot \u201cnevtralna\u201d za\u0161\u010ditnica pravno urejenega ravnanja ter urejevalka tistih odnosov, ki nastajajo med civilno dru\u017ebo in dr\u017eavo.
\nAbstraktnost: abstraktnost modernega prava se nam ka\u017ee kot lastnost pravne norme, da se s pomo\u010djo simbolov in konceptov dvigne nad konkretnost ter tako ustvari model ravnanja oziroma vnaprej zami\u0161ljeno merilo bodo\u010dih razmerij in ravnanj
\n\uf0a7 Abstraktnost pravne norme naj bi vodila k uresni\u010devanju predvidljivosti, zanesljivosti in pravne varnosti.
\n\uf0a7 Z abstraktnostjo se sre\u010damo pri nastajanju prava, pri ustvarjanju splo\u0161nih in abstraktnih pravnih norm tudi pri njihovem uporabljanju.
\nAbstraktnost pravne norme je brez dvoma tisti element v pravu, ki je terjal izoblikovanje pravne logike ter njeno nenehno razvijanje in izpopolnjevanje<\/p>\n
Formalizem: splo\u0161nost in abstraktnost sta se nam pokazali kot nujni, bistveni sestavini in lastnosti modernega prava, brez katerih si ne bi mogli zamisliti njegove normativnosti in na njej temelje\u010de funkcije prava. Pravni formalizem je logi\u010dna posledica teh zna\u010dilnosti modernega prava. Postavlja zahtevo, da je
\n\uf0a7 treba pri oblikovanju in udejanjanju prava spo\u0161tovati nekatere oblikovne zahteve, ki lahko bistveno prispevajo h kakovosti pravnega urejanja.
\n\uf0a7 Pravni formalizem utrjuje pravnikovo prepri\u010danje, da je pravo specifi\u010dna dru\u017ebena tehnika s svojimi jasno izoblikovanimi lastnostmi, ki terjajo in opravi\u010dujejo pravnikovo strokovno avtonomnost.
\n\uf0a7 Pravni formalizem je obenem z drugimi zna\u010dilnostmi modernega prava do\u017eivljal svoj razvoj, prilagajal se je novim zahtevam oziroma spremembam, ki so posegale v funkcijo prava, ne da bi pri tem izgubil to, kar je njegovo bistvo in obenem del bistva modernega prava sploh.
\n\uf0a7 Sistemati\u010dnost pomeni, da se je moderno pravo izoblikovalo v sistem, ki se odlikuje z nekaterimi posebnimi zna\u010dilnostmi, po katerih naj bi se bistveno razlikoval od drugih normativnih sistemov in s tem \u0161e posebej utemeljeval specifi\u010dnost moderne kategorije prava.
\n\uf0a7 Kelsen ni iskal specifi\u010dnosti prava zgolj v normah, temve\u010d predvsem v na\u010dinu, kako se te norme razvr\u0161\u010dajo in izoblikujejo v pravni sistem. Pravo zato zanj ni norma, ampak skupek pravil, ki ima tisto vrsto enotnosti, ki jo mi dojemamo kot sistem. In \u0161e: ni mogo\u010de dojeti narave prava, \u010de svojo pozornost omejimo na eno samo, izolirano pravilo. Razmerja, ki povezujejo posamezna pravila pravnega reda, so tudi bistvena za naravo prava.
\n\uf0a7 In kon\u010dno, sistemati\u010dnost modernega prava ni mogo\u010de razumeti brez moderne dr\u017eave, njenega centralizma in razvoja moderne birokracije.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
7. Katero razmerje in pod kak\u0161nimi pogoji lahko \u0161tejemo za pravno razmerje
\n\uf0a7 Pojem pravnega razmerja: pravna razmerja lahko opredelimo kot tiste dru\u017ebene odnose, ki so zaradi svojih posebnih zna\u010dilnosti pravno urejeni in torej zavarovani z mo\u010djo (prisilo) dr\u017eave.
\n\uf0a7 \u010ce pravno razmerje raz\u010dlenimo, ugotovimo, da je sestavljeno iz naslednjih bistvenih sestavin: pravnih subjektov, se pravi udele\u017eencev pravnih razmerij, pravic in dol\u017enosti, ki se spletejo med njimi, ter iz predmeta ali namena pravnega razmerja, ki ga obi\u010dajno pojmujemo kot cilj, ki ga pravni subjekti morajo ali \u017eelijo dose\u010di z oblikovanjem ustreznega pravnega razmerja.<\/p>\n
Za nastanek pravnega razmerja morata biti izpolnjena dva pogoja:
\n\u2013 obstoj splo\u0161ne abstraktne pravne norme, ki tako razmerje na tipski na\u010din ureja
\n\u2013 obstoj zahteve, da morajo nastopiti tista dejstva, na katera ve\u017ee tak\u0161na pravna norma nastanek tega pravnega razmerja.
\nNormalno je, da je pravno pravilo, ki na\u010delno ureja kak\u0161no razmerje \u017ee izdano, preden nastopijo okolnosti, ki ustvarijo s tem predpisom predvideno pravno razmerje.<\/p>\n
8. Opredelite subjekte pravnega razmerja
\nPravni subjekti
\nFizi\u010dne osebe \u2013 z rojstvom otrok pridobi pravno osebnost, s polnoletnostjo pa tudi poslovno sposobnost: sposobnost fizi\u010dne osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dol\u017enosti v pravno urejenih razmerjih.
\nPravne osebe \u2013 so organizacijske celote (dru\u017ebene tvorbe), ki jih sestavljajo ljudje in sredstva (dobrine, premo\u017eenje), in so namenjen uresni\u010devanju pravno dopustnih ciljev. Prakti\u010dni razlog, zakaj pravo takim tvorbam priznava lastnost pravnega subjekta je v tem, da bi lahko na organiziran in pravno urejen na\u010din uresni\u010devali dejavnosti, ki presegajo po pomenu in obsegu posamezno fizi\u010dno osebo in praviloma terjajo zdru\u017eevanje pomembnih premo\u017eenjskih sredstev.
\n9. Opredelite oblike varstva pravnega razmerja
\nVarstvo pravnega razmerja
\n\uf0a7 Temeljni namen prava je doseganje dru\u017ebene urejenosti in varnosti ter prepre\u010devanje zasebnega nasilja.
\n\uf0a7 Spori so sicer v dru\u017ebenem \u017eivljenju nujni. \u010ce se sporom ni mogo\u010de izogniti, si je treba vsaj prizadevati, da bi jih razre\u0161ili po mirni poti, ki izklju\u010duje zasebno nasilje in tudi potrebo po oblastnem varstvu.
\n\uf0a7 Samoza\u0161\u010ditno ravnanje:
\n\u2013 silobran
\n\u2013 skrajna sila
\n\uf0a7 Organizirano, vnaprej dolo\u010deno oblastno pravno varstvo zagotavljajo dr\u017eavni organi, pravnim subjektom pa pripada vrsta sredstev, s katerimi lahko uveljavljajo to pravno varstvo, kadar menijo, da so kr\u0161ene njihove pravice. Dol\u017enost pravnega varstva je nalo\u017eena upravnim in sodnim organom, pri \u010demer pripada osrednje mesto slednjim, saj so tudi odlo\u010ditve izpostavljene sodni presoji.<\/p>\n
10. Opredelite hierarhijo pravnih virov na va\u0161em podro\u010dju
\nHierarhija pravnih virov
\n\u2022 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, \u0161t. 33\/1991, z dne 28.12.1991
\n\u2022 Ratificirane mednarodne pogodbe
\n\u2022 Zakoni
\n\u2022 Uredbe Vlade RS
\n\u2022 Pravilniki, ki jih izdajo posamezna ministrstva
\n\u2022 Odredbe
\n\u2022 Navodila
\n\u2022 Kolektivne pogodbe
\n\u2022 Individualni pravni akti (odlo\u010dbe, sklepi)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Opi\u0161ite pomen prava v sodobni dru\u017ebi Pravo je eden od najpomembnej\u0161ih instrumentov in sredstev razvoja zdravstvene in socialne varnosti v sodobni dru\u017ebi. 2. Opredelite odnos med pravom in politiko \uf0a7 Tako kot pravo, je nedvomno tudi politika objektivno determinirana z obstoje\u010dimi razmerami dolo\u010dene dru\u017ebene skupnosti. Gre za zavestno \u010dlovekovo dejavnost, zato je v njej … Preberi ve\u010d o 10 vpra\u0161anj in odgovorov za zakonodajo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[889],"tags":[2009,2010,918],"class_list":["post-2576","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-in-socialna-zakonodaja","tag-10-vprasanj-in-odgovorov-za-zakonodajo","tag-vprasanja-in-odgovori-za-zakonodajo","tag-zakonodaja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2576","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2576"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2576\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2576"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2576"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2576"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}