Roka je najmanj za\u0161\u010diten in hkrati najbolj aktiven del zgornje okon\u010dine. Po\u0161kodbe tega predela so zato pogoste in prispevajo k 5 \u2013 10 % obiskov v urgentnih ambulantah. \u010ceprav so nekatere po\u0161kodbe o\u010ditne, je potrebna natan\u010dna preiskava.,da se odkrije tudi tiste druge, bolj subtilne.<\/p>\n
Zaradi kompleksne anatomske zgradbe roke in podobnosti med klini\u010dnimi slikami razli\u010dnih po\u0161kodb, je za dober kon\u010dni izzid zdravljenja potrebno poznavanje anatomije in funkcije roke, dober in natan\u010den klini\u010dni pregled ter znanje za pravilno postavitev indikacij za ustrezno zdravljenje.<\/p>\n
Napake pri ugotavljanju, oskrbi in zdravljenju po\u0161kodb roke lahko vodijo v dolgotajno obolevnost in trajno invalidnost..<\/p>\n
FUNKCIONALNA ANATOMIJA ROKE<\/p>\n
Ko\u017eni pokrov:<\/p>\n
Zaradi razli\u010dne funkcije imata dorzali in volarni ko\u017eni pokrov razli\u010dni funkciji. Ko\u017ea na dorzumu dlani je tanj\u0161a in bolj mobilna in s tem omogo\u010da ve\u010dji obseg gibov v vseh sklepih. Tanka ko\u017ee in odsotnost podko\u017enega tkiva pa je vzrok za hiter nastanek avulzij ko\u017ee. Ko\u017ea palmarno je debelej\u0161a, pod njo je vezivno tkivo z fascijo, ki ko\u017eo bolj ve\u017ea na kost.Zato je tu ko\u017ea manj mobilna. Prilagojena je za kontakt in za manipulacijo objektov v okolici. Ko\u017ene gube v tem predelu \u0161e dodatno pove\u010dajo trenje in s tem bolj\u0161i oprijem predmetov.<\/p>\n
<\/p>\n
Venski in limfati\u010dni sistem:<\/p>\n
Slednji je obse\u017enej\u0161i na dorzumu in prstih. Skupaj z ve\u010djo pomi\u010dnostjo ko\u017ee v tem predelu prispeva k intenzivnej\u0161em otekanju in nastanku edema dorzuma dlani.<\/p>\n
Skelet:<\/p>\n
Imamo 19 kosti roke in 8 zapestja. Distalna karpalna vrsta je integralni del roke. Skupaj z 2. in 3. dlan\u010dnico tvorijo fiksno nemobilno enoto roke.<\/p>\n
Prekrvavitev:<\/p>\n
Sestavljajo jo loki in arkade, ki tvorijo dvojno prekrvavitev celotne roke in prstov.Radialna in ulnarna arterija tvorita povrhnji in globoki palmarni lok.Globoki palmarni lok tvori glavna veja radialne arterije in globoke veje ulnarne arterije. Lok le\u017ei palmarno od dlan\u010dnic in njegov polo\u017eaj je relativno stalen.<\/p>\n
Povrhnji palmarni lok tvori glavna veja ulnarne arterije in ovrhnja veja radialne. Digitalne arterije izhajajo iz tega loka. Anatomsko so prisotne \u0161tevilne razli\u010dice tega loka.Digitalne arterije imajo \u0161tevilne pre\u010dne arkade na prstih.<\/p>\n
Zaradi tak\u0161nega sistema \u0161tevilnih lokov in arkad prekinitev ene od obeh glavnih arterij ne povro\u010di ve\u010djega klini\u010dnega problema.<\/p>\n
Sinovialni prostori:<\/p>\n
Sinovialna teko\u010dina omogo\u010da prehrano kit in zmanj\u0161uje trenje pri gibanju. Tetive ekstenzorjev ne le\u017eijo znotraj fiksnih ovojnic in zato so bolj rezistentne na vnetja. Tetive fleksorjev le\u017eijo znotraj definitivnih vagin, ki so tudi glavna smer \u0161irjenja vnetja.<\/p>\n
Tetive fleksorjev:<\/p>\n
12 tetiv fleksorjev izhaja iz volarne povr\u0161ine podlakti in preko volarne povr\u0161ine zapestja potekajo v dlan. FCU, FCR in PL slu\u017eijo za fleksijo zapestja ter ulnarno in radialno deviacijo le tega. Palec ima za razliko od drugih prstov le eno tetivo upogibalko (FPL). Ostali prsti imajo po dve tetivi in sicer FDS in FDP. Na bazi proksimalne falange se FDS deli v dva kraka skozi katera drsi FDP, ki sicer poteka globlje.. Kraka se nara\u0161\u010data na volarno povr\u0161ino proksimalnih dveh tretjin srednje falange. FDS flektira vse sklepe preko katerih prehaja \u2013 zapestje, metakarpofalangealne sklepe in proksimalne interfalangealne sklepe. FDP se nara\u0161\u010da na bazo distalne falange. Njegova osnovna funkcija je fleksija distalne falange toda podobno kot FDS kr\u010di vse sklepe preko katerih prehaja. Distalno ob MCP sklepov le\u017eita kiti v sinovialni ovojnici.Dodatno je gladka in u\u010dinkovita fleksija omogo\u010dena z puliji.<\/p>\n
<\/p>\n
Tetive ekstenzorjev:<\/p>\n
9 tetiv ekstenzorjev poteka iz dorzalne povr\u0161ine podlakti pod ekstenzornim retinakulom na dorzum dlani in prstov preko 6 vezivnoko\u0161\u010denih prostorov.Retinakulum in vezivnoko\u0161\u010deni prostori stabilizirajo tetive in prepre\u010dujejo upogibanje (obe\u0161anje) tetiv v ekstenziji.<\/p>\n
Ekstenzorni mehanizem je kompleksna razporeditev dolgih tetiv ekstenzorjev in intrinzicnega<\/p>\n
sistema. Tetiva ekstenzorja se deli v centralni snop, ki se prira\u0161\u010da na dorzalni del baze srednje falange in dva lateralna snopa, ki se zdru\u017eita s tetivami lumbrikalnih in interosalnih mi\u0161ic ter se nara\u0161\u010data na bazo kon\u010dne falange. Interosalne in lumbrikalne mi\u0161ice se nara\u0161\u010dajo na lateralni del. Ve\u010dji del mo\u010di skupnega ekstenzorja slu\u017ei za izteg MP sklepov. Izteg prstov je omogo\u010den z lateralnim mehanizmom in po\u0161evno retinakularno vezjo. Zaradi kompleksne anatomije zahtevajo po\u0161kodbe ekstenzornega aparata natan\u010dno obnovo.<\/p>\n
PO\u0160KODBE KO\u017dE IN MEHKIH TKIV<\/p>\n
Pri odprtih po\u0161kodbah je ko\u017eni pokrov prekinjen, zato so praviloma kontaminirane in predstavljajo odprta vrata \u0161irjenju oku\u017ebe po tkivih.<\/p>\n
Vreznine so ostre po\u0161kodbe gladkih robov, so le redko umazane in ve\u010dinoma je vitalnost robov zagotovljena. Ponavadi se hitro in dobro celijo.<\/p>\n
Zme\u010dkanine in raztrganine nastanejo zaradi delovanja velike sile na ve\u010djem podro\u010dju. Ponavadi so prizadete tudi globlje strukture, rane so umazane, prekrvavljenost robov je vpra\u0161ljiva. Celjenje traja dalj \u010dasa.<\/p>\n
Avulzije nastanejo z delovanjem stri\u017enih sil na mehka tkiva.Re\u017enji s proksimalno bazo so dobro prekrvavljeni in jih reponiramo in za\u0161ijemo. Tisti z distalno bazo pa praviloma propadejo zaradi slabe prekrvavitve in jih \u017ee primarno odstranimo, defekt pa nadomestimo z prostim ko\u017enimpresadkom ali ustreznim re\u017enjem..<\/p>\n
<\/p>\n
Primarna oskrba sve\u017ee kirur\u0161ke rane zajema kirur\u0161ko toaleto, ustrezno imobilizacijo v primerni opornici in dvig uda za prepre\u010ditev otekline ter ustrezna protitetanusna za\u0161\u010dita.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010clove\u0161ke ali \u017eivalske ugrizne rane so nevarne zaradi velike mo\u017enosti oku\u017ebe, saj je oralna flora bogata z bakterijami. Po revizji rane in izklu\u010ditvi morebitne po\u0161kodbe vitalnih struktur je potrebno obilno izpiranje rane in odstranitev morebitnih nekroti\u010dnih robov. Rano pustimo odprto. \u010ce po 96 urah ni znakov oku\u017ebe lahko rano sekundarno zapremo. Paciente z ugrizno rano, ki prizadene kite, sklepe ali globlja tkiva sprejmemo za intravensko antibioti\u010dno terapijo.<\/p>\n
<\/p>\n
Profilakti\u010dna antibioti\u010dna terapija je priporo\u010dljiva za vse ugrizne rane razen skrajno povr\u0161inskih. Ustreza amoksicilin z klavulansko kislino ali kombinacija penicilina s cefalosporinom prve generacije. Rano je treba redno previjati in ob znakih \u0161irjenja oku\u017ebe v globlja tkiva, je potreben sprejem za intravensko antibioti\u010dno terapijo.<\/p>\n
<\/p>\n
Amputacija pomeni, da je prekinjen vsak stik med amputantom in amputacijskim krnom. Kadar se amputat dr\u017ei krna s katerikoli tkivom govorimo o nepopolni amputaciji. Amputiran prst ali del telesa zavijemo v sterilen zlo\u017eenec, ki je namo\u010den v Ringerjev laktat. Tako amputiran prst polo\u017eimo v plasti\u010dno vre\u010dko, to pa v vre\u010dko v kateri je voda s temperaturo nekaj stopinj Amputacijski krn o\u010distimo in sterilno pokrijemo. Niti na amputiranem delu in na krnu ne podvezujemo \u017eil.<\/p>\n
<\/p>\n
Absolutne indikacije za replantacijo so amputacije pri otrocih, amputacija palca, amputacija ve\u010d prstov, \u010dista amputacija skozi dlan, amputacija posameznega prsta distalno od narasti\u0161\u010da povrhnje upogibalke.<\/p>\n
Relativne indikacije so amputacija enega tri\u010dlenega prsta in amputacija prsta proksimalno od narasti\u0161\u010da povrhnje upogibalke.<\/p>\n
<\/p>\n
Relativne kontraindikacije so amputacije po crush in avulzijskih po\u0161kodbah, mo\u010dno kontaminirane amputacije, amputacije pri bolnikih z ateroskleroti\u010dno spremenjenim \u017eiljem in kadilcih, amputacije pri du\u0161evno bolnih ljudeh.<\/p>\n
<\/p>\n
Absolutne kontraindikacije so so\u010dasne \u017eivljenje ogro\u017eujo\u010da stanja, amputacije v ve\u010d ravneh.<\/p>\n
ZLOMI<\/p>\n
Zlomi roke so najpogostej\u0161i zlomi telesa. Potrebna je njihova pravilna prepoznava. Primarna oskrba temelji na pravilni imobilizaciji, elevaciji, hlajenju in analgeziji.<\/p>\n
ZLOMI DLAN\u010cNIC<\/p>\n
<\/p>\n
Dlan\u010dnice so majhne dolge kosti s spongiozno kostjo v glavi in bazi ter kortikalno na diafizi. Zlomi nastanejo kot posledica padca na roko, udarca s predmetom ali udarca s pestjo ob trd predmet. Glavni znaki so oteklina na hrbti\u0161\u010du roke, bole\u010dina na pritisk in lahko prikraj\u0161ava prsta.<\/p>\n
<\/p>\n
Zlome dlan\u010dnic lahko na splo\u0161no delimo v dve skupini: zlomi I. dlan\u010dnice in zlomi II. \u2013 V. dlan\u010dnice. I. dlan\u010dnica je v primerjavi z ostalimi bistveno bolj gibljiva, njeni zlomi so manj pogosti. V. dlan\u010dnica je najpogosteje po\u0161kodovana kost na roki.<\/p>\n
<\/p>\n
II. \u2013 V. dlan\u010dnice so na svoji bazi razli\u010dno mobilne. II. in III. sta prakti\u010dna negibljivi, fiksirani v center dlani in zato zlomi v tem predelu zahtevajo anatomsko repozicijo in s tem zagotovitev pravilne funkcije. IV. In V. dlan\u010dnica imata 15-25 stopinj gibanja v AP smeri in zlomi ne potrebujejo anatomske repozicije, ker njihova gibljivost omogo\u010da kompenzacijo.<\/p>\n
<\/p>\n
Zlome II. \u2013 V. dlan\u010dnice lahko delimo tudi na zlome glave, vratu, telesa, baze in odkru\u0161enja narasti\u0161\u010da kolateralnih vezi.<\/p>\n
So redki in so ponavadi posledica direktnega udarca ali stisneja. Zlomi so ponavadi kominutivni in distalno od narasti\u0161\u010da kolateralnih vezi. MCP sklep je bole\u010d in ote\u010den, bole\u010dina se pri aksialni obremenitvi iztegnjenega prsta pove\u010da.<\/p>\n
Tudi ob optimalni terapiji je celjenje teh zlomov slabo. Ponavadi je posledica takega zloma rotacijska nepravilnost, kroni\u010dna otrdelost MKF sklepa, fibroza interosalnih mi\u0161ic in fibroza tetiv ekstenzorjev.<\/p>\n
Ponavadi so posledica udarca s stisnjeno pestjo ob oviro zato jih imenujemo tudi boksarski zlomi. Zaradi vleka mi\u0161ic je prisoten osni premik glavice v volarno smer.<\/p>\n
<\/p>\n
Terapija je odvisna od tega katera dlan\u010dnica je po\u0161kodovana, kak\u0161en je obseg angulacije in ali je prisotna rotacijska napaka.<\/p>\n
<\/p>\n
Pri zlomih II. in III. dlan\u010dnice z angulacijo manj\u0161o od 10 stopinj zadostuje imobilizacija v mavcu za tri tedne, pri ve\u010djih angulacijah pa je potrebna repozicija in fiksacija s KI.<\/p>\n
Pri IV. in V. dlan\u010dnici zadostuje pri zlomu z angulacijo manj\u0161o od 15 stopinj imobilizacija v mavcu za dva tedna, 15-40 stopinjska angulacija potrebuje repozicijo in nato zamav\u010denje, pri angulacijah ve\u010djih od 45 stopinj ali pa pri kominutivnih zlomih in zlomih z motenim iztegom prsta pa je potrebna repozicija in fiksacija s KI.<\/p>\n
Vse rotacijske napake potrebujejo repozicijo.<\/p>\n
Najpogostej\u0161i zaplet takih zlomov je rotacijska deformacija z zmanj\u0161ano gibljivostjo prsta in prekrivanjem s sosednjim prstom.<\/p>\n
Direkten udarec navadno povzro\u010di pre\u010den, po\u0161even ali kominutiven zlom. Indirekten udarec ali rotacijska sila pa povzro\u010di spiralni zlom. Pogosto je prisotna rotacijska napaka in skraj\u0161anje diafize. 10 \u2013 20 stopinj angulacije je sprejemljivo pri prstancu in mezincu, kazalec in sredinec angulacije ne dopu\u0161\u010data. Vse rotacijske napake je potrebno popraviti.<\/p>\n
<\/p>\n
Pri zlomu brez premika oz. v mejah dovoljene angulacije zadostuje imobilizacija v mavcu za tri tedne. Pri dislociranih zlomih pa je poterbna krvava repozicija in fiksacija s plo\u0161\u010dico, KI ali malimi vijaki.<\/p>\n
Zapleti so malrotacija s bole\u010dim oprijemom predmetov, mo\u017ena pa je tudi akutna po\u0161kodba tetive ekstenzorja in kroni\u010dna fibroza interosalnih mi\u0161ic.<\/p>\n
Zlomi so redki in so praviloma stabilni, brez premika odlomkov. Vzrok je direkten udarec preko baze dlan\u010dnic ali aksialna obremenitev. Zadostuje imobilizacija v mavcu za 2 tedna.<\/p>\n
Zaradi velike gibljivosti prve dlan\u010dnice so zlomi redki. Ekstraartikularni zlomi so pogostej\u0161i in sprejemljiva je 20-30 stopinjska angulacija brez nevarnosti za funkcionalni deficit. Imobilizacija je navikulare mavec za 4 tedne.<\/p>\n
<\/p>\n
Bennetov zlom je intraartikularni zlom, ki nastane pri padcu na adduciran iztegnjen palec. Prisotna je abrupcija ulnarnega dela baze z dislokacijo in subluksacijo CMC sklepa. Redko uspe zaprta repozicija, najve\u010dkrat je potrebna odprta repozicija in fiksacija s KI.<\/p>\n
<\/p>\n
Rolandov zlom je prav tako intraartikularni zlom, ki nastane pri padcu oponiran palec ali udarcu po njem. Zlomljen je ulnarni in radialni del baze v obliki \u010drke Y. V kolikor uspe zaprta repozicija imobiliziramo palec v navikulare mavcu, najve\u010dkrat pa je potrebna krvava repozicija in fiksacija s KI ali posameznimi vijaki.<\/p>\n
<\/p>\n
Ne glede na vrsto terapije je uspeh zdravljenja teh zlomov slab. Zapleti so osteoartritis, nezara\u0161\u010danje in kroni\u010dna sklepna otrdelost.<\/p>\n
ZLOMI DISTALNIH FALANG<\/p>\n
Zlomi kon\u010dnih \u010dlenkov zavzemajo 15 \u2013 30 % vseh zlomov roke in so najpogostej\u0161i zlomi \u010dlenkov. Najpogosteje sta po\u0161kodovana palec in sredinec. Pri odraslih osebah je vzrok ponavadi po\u0161kodba ob delu, pri otrocih in mladostnikih pa so po\u0161kodbe povezane predvsem z \u0161portno aktivnostjo. Mehanizem je stisnenje prsta ali pa delovanje stri\u017enih sil. Pogosto so zlomu pridru\u017eene po\u0161kodbe mehkih tkiv (nohta, nohtne posteljice ali matrixa).<\/p>\n
<\/p>\n
Kon\u010dni \u010dlenek je tudi mesto narasti\u0161\u010da tetive ekstenzorja in fleksorja zato so ob zlomih lahko prisotne tudi avulzije narasti\u0161\u010da tetiv. Avulzija tetive ekstenzorja na dorzalni strani je vzrok nastanka po\u0161kodbe Mallet finger, ki se ka\u017ee z nezmo\u017enostjo iztegnitve v DIP sklepu in kon\u010dni \u010dlenek po\u010diva v polo\u017eaju fleksija. Zdravljenje je imobilizacija DIP sklepa v polni ekstenziji s pomo\u010djo Linkovega naprstnika ali fiksacija s KI.<\/p>\n
<\/p>\n
Ve\u010dino zaprtih zlomov kon\u010dnega \u010dlenka lahko zdravimo z kratko volarno opornico ali kri\u017eno opornico, ki deluje primarno protektivno in ne zavzema PIP sklepa. Zaprte pre\u010dne zlome z angulacijo ali dislokacijo zdravimo z repozicijo in fiksacijo s KI. Zlom kon\u010dnega \u010dlenka z po\u0161kodbo nohta in raztrganino nohtne posteljice obravnavamo kot odprti zlom.<\/p>\n
<\/p>\n
Zapleti so redki. Mo\u017een je osteomielitis, hiposenzibiliteta blazinice prsta in motnje rasti nohta.<\/p>\n
<\/p>\n
Po\u0161kodba konice prsta velikokrat rezultira z po\u0161kodbo kon\u010dne falange, nohta in spodaj le\u017ee\u010de nohtne posteljice.Noht nastaja iz germinalnega matriksa in za popolno obnovo po\u0161kodovanega ali avulziranega nohta so potrebni 3-4 meseci. Obse\u017eni subungualni hematom je ponavadi povezan z obse\u017enej\u0161o raztrganino nohtne posteljice in matriksa. Terapija slednje po\u0161kodbe je kontroverzna. Klasi\u010dna zdravljenje je pri hematomih, ki so obsegali ve\u010d kot 25 % le\u017ei\u0161\u010da nohta, podpiralo odstranitev nohta in rekonstrukcijo raztrganine le\u017ei\u0161\u010da nohta. Novej\u0161i podatki podpirajo tezo, da je to, da pustimo noht in situ in na ta na\u010din omogo\u010dimo intaktno zdravljenje le\u017ei\u0161\u010da manj travmatsko kot odstranitev nohta in \u0161iv raztrganine.<\/p>\n
Odprte raztrganine le\u017ei\u0161\u010da nohta je potrebno za\u0161iti in s tem prepre\u010diti deformacije nohta in omogo\u010diti njegovo normalno rast. Pri subungvalnih hematomih, ki obsegajo ve\u010d kot 25 % le\u017ei\u0161\u010da nohta priporo\u010damo trepanacijo, da omilimo bole\u010dino.<\/p>\n
ZLOMI OSNOVNEGA IN SREDNJEGA \u010cLENKA<\/p>\n
Anatomija, razvrstitev in zdravljenje zlomov osnovnega in srednjega \u010dlenka je podobno. Srednja falanga ima dva pomembna narasti\u0161\u010da. Povrhnji fleksor se nara\u0161\u010da vzdol\u017e skoraj celotne volarne povr\u0161ine in tetiva ekstenzorja se nara\u0161\u010da na dorzalno stran baze.Zaradi delovanja povrhnjega fleksorja je pri zlomih vratu srednje falange prisotna volarna angulacija in pri zlomu baze dorzalna angulacija. Zlomi osnovnega \u010dlenka so zaradi delovanja ekstenzornega sistema in interosalnih mi\u0161ic ponavadi volarno angulirani.<\/p>\n
<\/p>\n
Tip zloma je ve\u010dinoma dolo\u010den z mehanizmom po\u0161kodbe. Prenos sile z aksialno oz. osno obremenitvijo ponavadi povzro\u010di zlom osnovnega \u010dlenka in izpah PIP sklepa. Pre\u010dni in kominutivni zlomi so ponavadi posledica direktnega udarca. Sukajo\u010da sila ponavadi povzro\u010di po\u0161even ali spiralni zlom.<\/p>\n
<\/p>\n
Zaradi intimnega odnosa med tetivami fleksorjev in ekstenzorjev je potrebna anatomska repozicija zlomov. Nestabilni zlomi, ki jih ne moremo zaprto reponirati in take repozicije obdr\u017eati s pomo\u010djo zunanje imobilizacije potrebujejo notranjo fiksacijo.<\/p>\n
<\/p>\n
K sre\u010di pa je ve\u010dino teh zlomov stabilnih in nedislociranih. Le-te zdravimo s pomo\u010djo imobilizacije na opornicah ali z u\u010dvrstitvijo po\u0161kodovanega prsta ob sosednji zdravi prst s pomo\u010djo velcro traku (Buddy taping). To je dinami\u010dna imobilizacija, ki omogo\u010da zgodnje razgibavanje prsta in hkrati dovoljuje zlomu, da se zaceli.<\/p>\n
Nestabilne in dislocirane zlome zdravimo z repozicijo in imobilizacijo v mavcu, velikokrat pa je potrebna tudi krvava repozicija in notranjo fiksacija s pomo\u010djo KI, plo\u0161\u010dice ali vijakov.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Zapleti so nezara\u0161\u010danje zloma, zmanj\u0161an obseg gibljivosti, prirastline kit.<\/p>\n
IZPAHI SKLEPOV IN PO\u0160KODBE LIGAMENTOV ROKE<\/p>\n
Po\u0161kodbe vezi roke so pogoste in velikokrat spregledane. Zavzemajo mesto med enostavnim zvinom in popolne rupture vezi in s tem povzro\u010dijo razli\u010dno stopnjo nestabilnosti sklepa. Cilj zdravljenja teh po\u0161kodb je ponovna vzpostavitev funkcionalne stabilnosti sklepa.<\/p>\n
<\/p>\n
Stabilnost sklepa dolo\u010damo dvostopenjsko. Aktivno gibljivost testiramo tako, da pacient sam posku\u0161a izvesti dolo\u010den gib v sklepu v celotnem obsegu. V kolikor je pri tem uspe\u0161en in pri tem ne pride do premika oz. izpaha v sklepu pomeni, da je sklep stabilen. Pasivno stabilnost dolo\u010damo z lateralnim pritiskom na radialno ali ulnarno kolateralno vez in pritiskom v AP smeri na volarno plo\u0161\u010do. Tak stres test izvajamo v iztegnjenem in deloma skr\u010denem polo\u017eaju sklepa in s tem izklju\u010dimo stabilizirajo\u010di u\u010dinek volarne plo\u0161\u010de. Po\u0161kodovan sklep vedno primerjamo z istim sklepom na nepo\u0161kodovani roki. Dodatno lahko napravimo tudi stresni RTG posnetek.<\/p>\n
<\/p>\n
Diagnozo nepopolne ali delne raztrganine vezi postavimo takrat, ko je sklep pri aktivnem in pasivnem stres testu stabilen, prisotna pa je oteklina sklepa in bole\u010dina pri stres testu in palpaciji sklepa. Z natan\u010dno palpacijo poizku\u0161amo dolo\u010diti mesto najve\u010dje bole\u010dnosti in s tem ugotoviti mesto po\u0161kodbe (dorzalno \u2013 centralni snop, radialno\/ulnarno \u2013 kolateralne vezi, volarno \u2013 volarna plo\u0161\u010da). Po\u0161kodbe I. in II. stopnje (natrganje ali delna raztrganina vezi) povzro\u010dajo bole\u010dine z stabilnostjo sklepa pri stres testu, pri III. stopnji (popolno pretrganje vezi) pa med testiranjem doka\u017eemo nestabilnost sklepa.<\/p>\n
<\/p>\n
Otrdelost sklepa in zmanj\u0161ana fleksija v sklepu sta med zapleti po\u0161kodbe sklepov pogostej\u0161a kot kroni\u010dna nestabilnost, zato te\u017eimo k \u010dim kraj\u0161i imobilizaciji sklepa in hitrej\u0161emu postopnemu aktivnemu razgibavanju sklepa.<\/p>\n
PO\u0160KODBE DIF SKLEPA<\/p>\n
Zgradba DIF sklepa je podobna zgradbi PIF sklepa, dodatno \u010dvrstost pa s svojima narasti\u0161\u010dema zagotavljata kita upogibalka in iztegovalka. Izpahi v DIF sklepu so zato redki.<\/p>\n
<\/p>\n
Ve\u010dino je dorzalnih in povezanih z odprto po\u0161kodbo.<\/p>\n
<\/p>\n
Zdravljenje je uravnava sklepa v prevodni anesteziji in nato testiranje stabilnosti sklepa. V kolikor pri uravnavi nismo uspe\u0161ni je potrebna krvava repozicija. Vzrok neuspele uravnave je ponavadi avulzijski zlom z interpozicijo v sklepu, zagozditev kite globoke upogibalke v sklep ali pa raztrganina volarne plo\u0161\u010de v obliki gumbnice.<\/p>\n
PO\u0160KODBE PIF SKLEPA<\/p>\n
Kolateralne vezi in volarna plo\u0161\u010da zagotavljajo stabilnost PIF sklepa.<\/p>\n
<\/p>\n
Ve\u010dina po\u0161kodb je povezanih z \u0161portom in delom. Udarec z veliko energijo v konico prsta povzro\u010di aksialno obremenitev in hiperekstenzijo.<\/p>\n
<\/p>\n
Dorzalni izpah je posledica po\u0161kodbe volarne plo\u0161\u010de. Lateralni izpah nastane zaradi lateralno delujo\u010de sile, ki povzro\u010di popolno raztrganje ene kolateralne vezi in vsaj delno avulzijo volarne plo\u0161\u010de. Pogosteje je raztrgana radialna vez (6:1) in prst je deviiran ulnarno.Volarni izpahi so redki in so posledica rotacijske vzdol\u017ene sile na deloma skr\u010den srednji \u010dlenek. Raztrga se kolateralna vez na eni strani in prisotna je delna avulzija volarne plo\u0161\u010de.Sklep je otekel in bole\u010d, iztegnitev ni mogo\u010da.<\/p>\n
<\/p>\n
RTG posnetek, ki ga napravimo nam poka\u017ee vrsto izpaha in morebitne pridru\u017eene avulzijske zlome.<\/p>\n
<\/p>\n
Zlom, ki zavzema ve\u010d kot 30 % sklepa ponavadi pomeni nestabilnost in potrebna je operativna terapija.<\/p>\n
<\/p>\n
Vse izpahe je potrebno uravnati, najve\u010dkrat je potrebna prevodna anestezija. Nato testiramo stabilnost in v kolikor je ta prisotna namestimo Buddy tape imobilizacijo za 3-6 tednov. Pri neuspeli repoziciji ali nestabilnosti sklepa po njej pa je ponavadi potrebna operativna terapija.<\/p>\n
PO\u0160KODBE MKF SKLEPA<\/p>\n
MKP sklep ima podobno kot PIF sklep dve kolateralni vezi in vezivnohrustan\u010dno volarno plo\u0161\u010do. Sklepi so jaj\u010dasti in poleg fleksije in ekstenzije je ob iztegnjenem prstu mo\u017eno tudi premikanje v lateralno smer za 30 stopinj. Zaradi inherentnosti vezi, dodatnih okolnih podpornih struktur in pa za\u0161\u010ditenega polo\u017eaja na bazi prsta so izpahi v tem predelu redkej\u0161i.<\/p>\n
Zaradi same oblike sklepa je le-ta bolj stabilen v fleksiji, ko so kolateralne vezi iztegnjene kot v ekstenziji. Po\u0161kodba vezi najhitreje nastane pri udarcih usmerjenih ularno in dorzalno. Izolirana po\u0161kodba kolateralnih vezi in volarne plo\u0161\u010de je redka.<\/p>\n
Izpahi so ponavadi dorzalni. Najpogosteje je prizadet kazalec, sledi mu mezinec. Hiperekstenzijska sila povzro\u010di raztrganino volarne plo\u0161\u010de. Pri preprostem dorzalnem izpahu (subluksacija) je sklep hiperekstendiran na 60-90 stopinj in sklepne povr\u0161ine ostanjeo v stiku. Pri zapletenem popolnem dorzalnem izpahu pa je le blaga hiperekstenzija in angulacija slepa, glavica dlan\u010dnice prominira v dlan.Volarna polo\u0161\u010da je interponirana v sklep in zaprta uravnava ni mo\u017ena.<\/p>\n
Volarni izpahi so redki in potrebna je operativna uravnava.<\/p>\n
PO\u0160KODBE KMK SKLEPOV<\/p>\n
Baze dlan\u010dnic artikulirajo ena z drugo in z distalno vrsto zapestnih ko\u0161\u010dic. Sklepe podpirajo mo\u010dne dorzalne, volarne in interosalne vezi. Dodatno u\u010dvrstitev pomenijo tudi narati\u0161\u010da fleksorjev in ekstenzorjev zapestja.<\/p>\n
<\/p>\n
Izpahi so redki in pogosto spregledani. Najpogosteje je po\u0161kodovan mezinec.Pri ve\u010dini po\u0161kodb gre za dorzalni zlom z izpahom. Vzrok so prometne nesre\u010de, padci in udarci s pestjo.<\/p>\n
<\/p>\n
Redko uspe zaprta uravnava. Po uravnavi je potrebna stabilizacija sklepa s KI.<\/p>\n
PO\u0160KODBE SKLEPOV PALCA<\/p>\n
IF sklep palca je podoben DIF sklepom tro\u010dlenih prstov s to izjemo, da so \u010dlenki palca ve\u010dji in mo\u010dnej\u0161i. Izpah v IF sklepu je redek, ponavadi dorzalen in povezan z odprto po\u0161kodbo. Uravnava je lahka in sklep ponavadi ostane stabilen saj volarna plo\u0161\u010da ostane vezana na distalni \u010dlenek.<\/p>\n
<\/p>\n
MKF sklep palca zaradi svoje oblike poleg fleksije in ekstenzije dovoljuje tudi abdukcijo, addukcijo in rotacijo. Zaradi svoje lege so po\u0161kodbe tega predela pogoste. Ve\u010dina izpahov je dorzalnih in so posledica hiperekstenzije v sklepu, ki povzro\u010di raztrganino volarne plo\u0161\u010de, sklepne ovojnice in kolateralnih vezi. Po uravnavi testiramo stabilnost. Stabilne izpahe imobiliziramo za 3 \u2013 4 tedne. \u010ce uravnava ne uspe ali pa je prisotna nestabilnost napravimo krvavo uravnavo in operativno oskrbimo vezi.<\/p>\n
<\/p>\n
Posledice teh po\u0161kodb so hiperekstenzija, kroni\u010dna nestabilnost in bole\u010dina pri pincetnem prijemu.<\/p>\n
SMU\u010cARSKI PALEC – PO\u0160KODBA ULNARNEGA KOLATERALNEGA LIGAMENTA MKF SKLEPA PALCA<\/p>\n
Mehanizem po\u0161kodbe je forsiranana radialna deviacija palca \u2013 padec na iztegnjen abduciran palec. Ob tem pride do raztrganja ulnarne kolateralne vezi v predelu narasti\u0161\u010da na proksimalno falango. V dveh tretjinah popolne raztrganine vezi vseh primerov pride do interpozicije adductor pollicisa med povrhnji proksimalni in globlji distalni del vezi \u2013 Stenerjeva lezija. Poleg same vezi je pogosto dodatno po\u0161kodovana tudi sklepna kapsula in volarna plo\u0161\u010da.<\/p>\n
Klini\u010dno je prisotna oteklina in bole\u010dina nad ulnarnim delom sklepa, oslabjen in bole\u010d je pincetni prijem. Valgus stres test napravimo v polni ekstenziji in nato v 30 stopinjski fleksiji, da se izzognemo stabilizirajo\u010demu u\u010dinku volarne plo\u0161\u010de. Ohlapnost sklepa za ve\u010d kot 30 stopinj oziroma za 15 stopinj ve\u010d koz na nepo\u0161kodovanem palcu \u0161tejemo za popolno raztrganino vezi. RTG lahko dodatno poka\u017ee avulzijo narasi\u0161\u010da vezi ali dodaten kondilaren zlom.<\/p>\n
Akutne delne raztrganine zdravimo v pal\u010devem mavcu 3-4 tedne. Popolne raztrganine ve\u010dinoma zdravimo operativno zaradi mo\u017enosti interpozicije tkiv (Stenerjeva lezija), ki poslab\u0161ajo uspeh zdravljenja.<\/p>\n
Pozne posledice kroni\u010dna bole\u010dina, nestabilnost in izguba mo\u010di pincetnega prijema.<\/p>\n
PO\u0160KODBA RADIALNE KOLATERALNE VEZI MKF SKLEPA PALCA<\/p>\n
Po\u0161kodba je manj pogosta, nasatane pri forsirani addukciji z alibrez ekstenzije. Diagnostika in terapija je podobna kot pri ulnarni vezi, le da tu ponavadi ni interpozicije mehkih tkiv.<\/p>\n
<\/p>\n
KMK sklep palca je redkeje po\u0161kodovan. Popolna raztrganina volarne plo\u0161\u010de povzro\u010di dorzalno dislokacijo prve dlan\u010dnice. Uravnava izpaha je lahka, po uravnavi je ve\u010dinoma prisotna nestabilnost.<\/p>\n
PO\u0160KODBE TETIV<\/p>\n
Kite so lahko po\u0161kodovane kjerkoli. Ostre rane s steklom, kovino ter predvsem vbodnine z no\u017eem lahko po\u0161kodujejo kite dale\u010d stran in mnogo bolj, kot bi sklepali po polo\u017eaju in velikosti vbodne rane. Za vsako lacerokontuzno rano velja, da se v njej skriva prekinjena kita, dokler ne doka\u017eemo druga\u010de.Raztrganja kit so redka in ponavadi nastopijo ob narasti\u0161\u010dih na kosti in so povezana z avulzijskim zlomom \u010dlenka.<\/p>\n
<\/p>\n
Anamnesti\u010dno je pomeben polo\u017eaj roke med po\u0161kodbo, \u010das in mehanizem po\u0161kodbe in spremembe v mo\u010di roke. Delovanje kite je vedno potrebno preveriti tudi proti uporu, saj pacient z delno prekinjeno kito \u0161e vedno lahko normalno izvede \u017eeljeni gib v polnem obsegu. Omejeni in bole\u010di gibi \u017ee podajo sum na po\u0161kodbo tetive.<\/p>\n
PO\u0160KODBE TETIV FLEKSORJEV<\/p>\n
Ve\u010dino po\u0161kodb kit upogibalk je posledica odprtih ran in raztrganin. Najpogostej\u0161a zaprta po\u0161kodba je avulzija globoke kite upogibalke prstov in je posledica forsirane iztegnitve skr\u010denega DIF sklepa. Klini\u010dno je viden prizadeti DIF slep v ekstenziji, prisotna je bole\u010dina na volarni strani sklepa in nezmo\u017enost upogiba v tem sklepu ko dr\u017eimo PIF sklep v ekstenziji.<\/p>\n
Prekinitev globoke upogibalke je lahko prepoznati, saj bolnik ne more aktivno upogniti kon\u010dnega \u010dlenka v DIF sklepu, na palcu pa ne MKF sklepa.<\/p>\n
<\/p>\n
Prekinitev povrhnje upogibalke ugotovimo le s poizkusom delovanja te kite. Bolnik naj poizkusi skr\u010diti PIF sklep medtem ko ostale prste zadr\u017eujemo v ekstenziji. \u010ce je povrhnja upogibalka prizadeta bolnik prsta v PIF sklepu ne more skr\u010diti.<\/p>\n
<\/p>\n
Zdravljenje je kirur\u0161ka obnovitev prekinjene kite. Najbolj\u0161i uspeh prina\u0161a takoj\u0161en neposredni direktni \u0161iv kite. V kolikor to ni mo\u017eno pride v po\u0161tev \u0161e kitni presadek, premestitev kite, tenodeza in artrodeza.<\/p>\n
<\/p>\n
Uspehi reparacije kite so odvisni tudi od mesta, kjer je bila kita prekinjena. Najbolj problemati\u010dne so po\u0161kodbe kit v coni dva (nikogar\u0161na zemlja). Vzrok je ozek prostor vezivnoko\u0161\u010denega kanala, v katerem je poterbo za\u0161iti obe kiti, kar ima za poledico slabo drsenje popravljenih kit, zatikanje ob kitne objemke (pully), nastanek hudiu priraslin.<\/p>\n
<\/p>\n
Po kirur\u0161kem zdravljenju mora kita stalno drseti v \u010dim manj okvarjeni kitni ovojnici, da ni prirastlin med za\u0161ito kito, ovojnico in podlago. Pomembno je tudi zgodnje razgibavanje. Majhno drsenje namre\u010d prepre\u010duje nastanek prirastlin na podlago.<\/p>\n
<\/p>\n
Po oskrbi roko za 24 ur imobiliziramov opornici z razbremenilnim polo\u017eajem zapestja in s tem razbremenimo \u0161ivno \u010drto. Prvi dan po operaciji rano previjemo in namestimo dinami\u010dno Kleinertovo opornico, ki bolniku omogo\u010da, da aktivno izteguje prste do mav\u010dne longete,nato pa aktivni vlek iztegovalk popusti, zaradi \u010desar mu elastika prste pasivno potekne v upogib.Po 5-6 tednih opornico odstranimo in bolnik za\u010dne razgibavati akitivno s pomo\u010djo fth.<\/p>\n
PO\u0160KODBE TETIV EKSTENZORJEV<\/p>\n
Napoved zdravljenja po\u0161kodb kit iztegovalk, ki jih takoj prepoznamo in ustrezno oskrbimo, je bolj\u0161a kot pri kitah upogibalkah. Razlog za to je manj sinovialne ovojnice, ki obdaja kito na prstu in manj drsenja. Problem po\u0161kodb kit iztegovalk je v kompleksnosti zgradbe ekstenzorne aponevroze, ki jo je te\u017eko obnoviti.<\/p>\n
<\/p>\n
Kirur\u0161ka oskrba po\u0161kodbe kit iztegovalk je odvisna od mesta po\u0161kodbe in tipa le-te (odprta, zaprta).<\/p>\n
<\/p>\n
Pri odprtih po\u0161kodbah kite iztegovalke na dlani najve\u010dkrat napravimo direktni \u0161iv kite in nato roko imobiliziramo za 3-6 tednov v razbremenilnem polo\u017eaju.<\/p>\n
<\/p>\n
Za po\u0161kodbe kon\u010dnega dela kite iztegovalke ob narasti\u0161\u010du v predelu DIF sklepa je zna\u010dilna kladivasta deformacija prsta (Mallet finger).<\/p>\n
<\/p>\n
Aktivni izteg kon\u010dnega \u010dlenka je nemogo\u010d.<\/p>\n
<\/p>\n
Pri odprti po\u0161kodbi je potrebna u\u010dvrstitev DIF sklepa v iztegu s KI in neposredni \u0161iv kite.Iglo odstanimo po 6 tednih in pri\u010dnemo z razgibavanjem. Zaprte po\u0161kodbe kite v tem predelu (zaprto odtrganje kite, avulzija kite z kostnim delcem manj\u0161im od 30 % sklepne povr\u0161ine) zdravimoz zunanjo opornico, ki dr\u017ei DIF sklep v iztegu in jo bolnik redno nosi 6-10 tednov.<\/p>\n
<\/p>\n
V primerih ko je kostni odlomek nad 50 % sklepne povr\u0161ine in je prisotna subluksacija je potrebna odprta uravnava in notranja u\u010dvrstitev.<\/p>\n
<\/p>\n
Kroni\u010dni primeri kladivastega prsta lahko povzro\u010dijo drugotne spremembe v PIF slepu, ki gre v \u010dezmeren izteg, kar povzro\u010di deformacijo labodjega vratu.<\/p>\n
<\/p>\n
Topa ali ostra po\u0161kodba kite iztegovalke na hrbti\u0161\u010du srednjega \u010dlenka prstov ali MKF sklepa palca povzro\u010di nastanek deformacije gumbnice (boutoniere).<\/p>\n
<\/p>\n
Gre za prekinitev centralnega snopa kite iztegovalke, za prekinitev triangularne vezi in vlaken med osrednjim snopom in lateralnimi snopi. Lateralne vezi se pomaknejo volarno od osi vrtenja PIF sklepa. Pride do kroni\u010dnega upogiba PIF sklepa ter \u010dezmernega iztega DIF sklepa zaradi vleka lateralnih vezi.<\/p>\n
<\/p>\n
Odprto po\u0161kodbo zdravimo z neposrednim \u0161ivom kite in u\u010dvrstitvijo PIF sklepa v nevtralnem polo\u017eaju s KI za 6 tednov. Zaprto avulzijo kite zdravimo z opornico prek PIF sklepa v nevtralnem polo\u017eaju, pri \u010demer bolnik aktivno upogiblje v DIF sklepu in to 6-8 tednov.<\/p>\n
PO\u0160KODBE \u017dIL<\/p>\n
Po\u0161kodbe \u017eil so lahko akutne ali kroni\u010dne. Prve so pogostej\u0161e in so lahko tope ali odprte.Odprte po\u0161kodbe-prekinitev \u017eile so lahko popolne ali nepopolne.Pri popolni po\u0161kodbi se obi\u010dajno \u017eila retrahira in skr\u010di ter nastane strdek, kar povzro\u010di zaustavitev krvavitve. Pri nepopolni prekinitvi pa kontrakcija in retrakcija obdr\u017eita \u017eilno svetlino odprto, zato je krvavitev stalna in nevarna za izkrvavitev.<\/p>\n
<\/p>\n
Tipi\u010dna klini\u010dna slika motnje arterijske prekrvavitve je bole\u010da, hladna roka ali prst, brez perifernih utripov in kapilarne krvne polnitve.<\/p>\n
<\/p>\n
Topla, cianoti\u010dna roka ali prst s prisotnimi pulzi in kapilarno polnitvijo ka\u017ee na motnje venskega odtoka.<\/p>\n
<\/p>\n
Da se izognemo dodatni po\u0161kodbi same \u017eile in okolnih struktur raztrgane \u017eile v okviru prve pomo\u010di nikoli ne spnemo. Najenostavnej\u0161a metoda je direkten pritisk na rano preko sterilne komprese za 10-15 minut. V kolikor smo krvavitev ustavili, namestimo roko v povi\u0161an polo\u017eaj in rano kompresivno povijemo. \u010ce pa se krvavitev ne ustavi pride v po\u0161tev namestitev man\u0161ete. Roka lahko prenese ishemijo pribli\u017eno 90-120 minut.<\/p>\n
<\/p>\n
Na\u010deloma vse prekinjene arterije na roki obnovimo.Podvezanje \u017eile je opravi\u010deno le, kadar na druge na\u010dine ne moremo zaustaviti krvavitve. \u017dilo lahko za\u0161ijemo neposredno s posameznimi \u0161ivi ali pa morebiten defekt premostimo z venskim presadkom.<\/p>\n
PO\u0160KODBE \u017dIVCEV<\/p>\n
Mediani, ulnarni in radialni \u017eivec o\u017eiv\u010dujejo ve\u010dino roke s senzibilnim in motori\u010dnim nitjem. Senzibilnost medianega \u017eivca najbolje testiramo na blazinici kazalca, radialni \u017eivec na dorzalni strani prvega medprstja in ulnarni \u017eivec na blazinici mezinca.<\/p>\n
Motori\u010dno funkcijo medianega \u017eivca testiramo z abdukcijo palca proti uporu. Ulnarni \u017eivec testiramo s pomo\u010djo oprijema lista papirja med palcem in kazalcem, motori\u010dno funkcijo radialisa pa z dorzifleksijo zapestja.<\/p>\n
Ob popolni prekinitvi perifernega \u017eivca je prisotna popolna izguba senzibilitete v avtonomnem podro\u010dju \u017eivca. Zaradi denervacije simpati\u010dnega nitja pride do izgube znojenja.<\/p>\n
Prisoten je tudi motori\u010dni izpad zaradi izgube delovanja vseh tistih mi\u0161ic, ki jih po\u0161kodovan \u017eivec o\u017eiv\u010duje.<\/p>\n
Na roki kirur\u0161ko oskrbimo vse raztrganine motori\u010dnih vej medianega in ulnarnega \u017eivca ter vse po\u0161kodbe digitalnih \u017eivcev proksimalno od DIF sklepa. \u010ciste in preproste raztrganine oskrbimo primarno z direktnim \u0161ivom, kompleksne in kontaminirane pa odlo\u017eeno z direktnim \u0161ivom ali transplantantom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Roka je najmanj za\u0161\u010diten in hkrati najbolj aktiven del zgornje okon\u010dine. Po\u0161kodbe tega predela so zato pogoste in prispevajo k 5 \u2013 10 % obiskov v urgentnih ambulantah. \u010ceprav so nekatere po\u0161kodbe o\u010ditne, je potrebna natan\u010dna preiskava.,da se odkrije tudi tiste druge, bolj subtilne. Zaradi kompleksne anatomske zgradbe roke in podobnosti med klini\u010dnimi slikami razli\u010dnih … Preberi ve\u010d o Po\u0161kodbe roke<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1313],"tags":[1084,2012,2011,2013,1362],"class_list":["post-2581","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-kirurgija","tag-kirurgija","tag-kirurgija-roke","tag-poskodbe-roke","tag-zapiski-poskodbe-rok","tag-zapiski-za-kirurgijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2581"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2581\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}