{"id":2583,"date":"2014-07-26T19:26:57","date_gmt":"2014-07-26T18:26:57","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2583"},"modified":"2014-09-16T13:03:20","modified_gmt":"2014-09-16T12:03:20","slug":"vaja-iz-nege-vaja-nega-zapiski-nega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vaja-iz-nege-vaja-nega-zapiski-nega\/","title":{"rendered":"Vaja iz nege"},"content":{"rendered":"<div>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine ZN?-\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje nekaterih situacij<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje zgodovine \u2013 na\u010drtovanje prihodnosti (\u201cKdor ni dedi\u010d, ne more biti pionir.\u201d op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako je potrebno obravnavati zgodovino ZN?<\/h3>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kot del splo\u0161ne zgodovine, vklju\u010dno z zgodovino medicine<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vedno tudi povezava stroke z dru\u017ebenim okoljem in kulturo<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<h3>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako razdelimo zgodovino ZN iz edukativnega vidika?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glede na izobrazbo tistih, ki so izvajali ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 laik: znanje pridobljeno na neformalni na\u010din, vidi le aktualne probleme<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 strokovnjak: formalna izobrazba, tudi predvidi probleme, i\u0161\u010de vzro\u010dne povezave<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kako?, kdo?, kdaj?, kje?<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razdelitev<\/p>\n<ul>\n<li>intuitivno-empiri\u010dna doba (do l. 500)<\/li>\n<li>doba organiziranega priu\u010devanja za poklic (500 \u2013 1859)<\/li>\n<li>doba modernega sestrinstva (1860 \u2013 1945)<\/li>\n<li>doba sodobne ZN (od l. 1946)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj so zna\u010dilnosti intuitivno-empiri\u010dne dobe?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 enostavni postopki (besede upanja), \u017eenske<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 diferenciacija spretnej\u0161ih posameznikov (zdravitelji, vra\u010di, \u0161amani) \u2013 prvi, ki so se pre\u017eivljali na ra\u010dun nege<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 politeisti\u010dne religije: nega kot volja bogov, sve\u010deniki in sve\u010denice skrbeli za zdravljenje in nego \u2013 premo\u017eenje, \u010das za \u0161tudij in izobra\u017eevanje (bolj v smeri medicine)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kr\u0161\u010danstvo: karitas (ljubezen do bli\u017enjega), npr. diakonese (po milanskem ediktu; \u017eenske nad 65 let, predvsem vdove, samske, hodile po domovih, negovale bolne, pomagale reve\u017eem, ob tem \u0161irjenje kr\u0161\u010danstva)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kdo so bili prvi negovalci v zgodovini in kje so negovali?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eenske (kasneje npr. diakonese, matrone) \u2013 na domu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravitelji, vra\u010di, \u0161amani<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je bila zna\u010dilnost rimskih matron?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iz uglednih patricijskih dru\u017ein, pokora za grehe storjene v mladosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 svoje domove dale na voljo \u2013 skrb za bolne, obubo\u017eane<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u0161tejte nekaj ustanov, kjer so izvajali nego v intuitivno-empiri\u010dni dobi.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Asklepijevi templji: Gr\u010dija, do 5. stol., zdravili\u0161ka dejavnost (klimatsko ugodne lokacije), \u0161olanje kadrov (tudi Hipokrat)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iatreione (gr. iater \u2013 zdravnik): Gr\u010dija, na domovih zdravnikov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lazareti: Rim, za vojake, pod okriljem dr\u017eave<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ksenodohije (iz gr. \u2013 sprejeti tujca): Cerkev, tudi za tujce<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bazilije: \u0161kof Bazilij (kompleks v Cezareji), bolniki lo\u010deni po obolevnosti, materialno samostojne, slu\u017eba vodi\u010dev (iskali bolne, ranjene \u2013 prva patrona\u017ea)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 diakonije: na domu pri dru\u017einah<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 valetudinariji (lat. valetudo \u2013 zdravje): Rim, za su\u017enje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010casovno opredelite dobo organiziranega priu\u010devanja na poklic in opi\u0161ite dru\u017ebeno in kulturno ozadje, ki je zna\u010dilno vplivalo na negovanje v tem \u010dasu.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 doba organiziranega priu\u010devanja za poklic (500 \u2013 1859) \u2013 delimo na 4 obdobja<\/p>\n<ul>\n<li>500 \u2013 1000<\/li>\n<li>1000 \u2013 1500<\/li>\n<li>1500 \u2013 1700<\/li>\n<li>1700 \u2013 1859<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kr\u0161\u010danski spiritizem: vse izvira in je odvisno od Boga \u2013 zanemarjanje telesa, nega zreducirala na skrb za du\u0161o<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 redovniki, redovnice, dru\u017einski \u010dlani (predvsem \u017eenske), slu\u017eabniki, najeti negovalci (premo\u017ene dru\u017eine), prostovoljke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hosptali (lat. hospes \u2013 gost): gosti\u0161\u010da<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mestne bolni\u0161nice: Hotel Dieu (Lion, 542), Hotel Dieu (Pariz, 651), Ospedale di Santo spirito (Rim, 717), St. Albans hospital (London)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako so kri\u017earske vojne vplivale na razvoj ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obdobje kri\u017earskih vojn: 1096 (za\u010detek 1. kri\u017earskega pohoda) \u2013 1291 (padec Akkona)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vite\u0161ki redovi, ki so v Palestini prek Arabcev pri\u0161li v stik z medicinskimi znanji, so prevzeli skrb za ranjence, predvsem red sv. Janeza (imenovani tudi ivanovci ali hospitalerji, kasneje pa malte\u0161ki vitezi), pa tudi templarji (pri zdravljenju ran so celo uporabljali izvle\u010dke plesni, torej antibiotike, op.a.), nem\u0161ki vite\u0161ki red (t.i. tevtonci)\u2026<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolni\u0161nica na Malti: sprejemali vse (ni\u017eji standard za neplemi\u010de), ob odpustu \u010dista obla\u010dila, popotnica za tri dni, red, disciplina, visoka raven higiene<\/p>\n<ul>\n<li>pojem vizite: zdravnik dnevno obiskoval svoje bolnike<\/li>\n<li>strokovno izobra\u017eevanje: anatomija, klini\u010dna medicina<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>10.\u00a0 Kaj predstavlja obdobje renesanse za ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obdobje renesanse: 14. \u2013 16. stoletje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razcvet znanosti (tudi medicine \u2013 univerze), nega nazaduje (najni\u017eji nivo v vsej zgodovini)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ukinjanje samostanskih bolni\u0161nic<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaradi reformacije \u017eenske \u0161e bolj v podrejenem polo\u017eaju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolni\u0161nice: hi\u0161e reve\u017eev, groze, smrti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 najbolj negativna podoba negovalca v vsej zgodovini<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>11.\u00a0 Kako je Vincent de Paul poskrbel za usposabljanje negovalcev?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1633 ustanovil red usmiljenk \u2013 Dames de Charite (Dru\u017eba h\u010dera kr\u0161\u010danske ljubezni, tudi t.i. vincentinke)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poudarjal stki z ljudmi (negovalke manj izolirane), negovanje ni zaobljuba (redovna), temve\u010d osebna odlo\u010ditev, zagovarjal skrb za zdravo telo, spodbujal rehabilitacijo (neodvisnost od negovalcev)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 negovale tudi po domovih \u2013 zametki patrona\u017ee<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 program usposabljanja: 2 meseca teorije (pisanje, branje, ra\u010dunanje), 5 let prakse<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>12.\u00a0 V \u010dem je pomen Theodorja Fliednerja?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sre\u010dal z Elisabeth Fry (zavzemala za humanizacijo bivanja v zaporih in vstop \u017eensk na univerzo)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 s svojo \u017eeno skrbel za odpu\u0161\u010dene kaznjence (zaveti\u0161\u010de)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kasneje ustanavljanje bolni\u0161nic in sestrske \u0161ole<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 red sodobnih diakones (1837): starost nad 25 let, dober socialni izvor, veselje do negovanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 program usposabljanja: 3 mese\u010dna priprava (zdravila, medicinsko-klini\u010dni predmeti, etika, religiozni pouk), 3 letna praksa (vsebinsko dolo\u010dena)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dim bolj \u0161iroko usposobljena negovalka<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po smrti \u017eene v Ameriki ustanavljal \u0161ole po zgledu Florence Nightingale<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>13.\u00a0 Kako je dru\u017ebeno ozadje vplivalo na ZN v dobi modernega sestrinstva?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nara\u0161\u010dajo\u010di kapitalizem \u2013 vse ve\u010d revnega delavstva<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nego izvajali brezvoljni ljudje z malo znanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 znanje ni pripomoglo k dvigu samozavesti \u2013 podrejena vloga napram zdravnikom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spolna in slojna diskriminacija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v za\u010detku tega obdobja veliko umiranja v bolni\u0161nicah<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>14.\u00a0 Kaj je zaznamovalo ZN leta 1860?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (Angle\u017ei zavzeli Peking, Garibaldi zavzel Sicilijo in Neapelj)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Florence Nightingale v St. Thomas hospital v Londonu ustanovila \u0161olo za MS<\/p>\n<ul>\n<li>poudarjala izobra\u017eevalni in vzgojno-eti\u010dni vidik (ocenjevanje pri prakti\u010dnem delu)<\/li>\n<li>vpisni pogoji: starost 25 \u2013 35 let, primerne zna\u010dajske lastnosti (po\u0161tenje, resnicoljubnost, urejenost, mirnost\u2026)<\/li>\n<li>\u0161olanje: 4 leta za dekleta iz ni\u017ejih slojev, 3 leta za tiste iz vi\u0161jih (predznanje), sprva (do 1870) brezpla\u010dno, stanovanje v \u0161tudentskem domu, uniforma, pla\u010dilo<\/li>\n<li>anatomija, kirurgija, farmakologija (strokovna terminologija)<\/li>\n<li>razmerje teorija : praksa \u2013 1 : 9 (10 ur prakse dnevno)<\/li>\n<li>delo: preveza ran, pu\u0161\u010danje krvi, masa\u017ea, osebna higiena pri slabotnih, pomo\u010d pri operacijah, priprava dietne hrane, opazovanje bolnika in poro\u010danje o stanju, priprava materialov\u2026<\/li>\n<li>na koncu ni diplom (permanentno izobra\u017eevanje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>15.\u00a0 Kje je Florence Nightingale pridobila znanje za delo z bolniki?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iz premo\u017ene, aristokratske dru\u017eine \u2013 zelo izobra\u017eena, 3 tuji jeziki, stiki s cerkvenimi in posvetnimi oblastmi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osebne lastnosti \u2013 natan\u010dna, disciplinirana, notranje motivirana, veliko znanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nekaj mesecev preu\u010devala ZN tudi v Egiptu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 16<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>16.\u00a0 Predstavite kronolo\u0161ki pregled dela Florence Nightingale.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 15<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1820 \u2013 1910<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri 16 letih karitativna dejavnost: pomo\u010d reve\u017eem iz okolice, spoznanje o \u0161kodljivosti neznanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri 24 letih odlo\u010dila za negovalno delo (negovanje bolne matere in varu\u0161ke), doma sprva nasprotovali<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri 31 letih \u0161olala pri Theodorju Fliednerju \u2013 le pripravljalni te\u010daj<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1853 mesto GMS v bolni\u0161nici za obolele guvernante<\/p>\n<ul>\n<li>napeljala vodo, uvedla sistem zvoncev<\/li>\n<li>socialno delo \u2013 pred odpustom pogovor z bolnikom o razmerah doma<\/li>\n<li>ugotovitev, da za MS eti\u010dne lastnosti ne zadostujejo, potrebno je tudi znanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1854 izbruh krimske vojne \u2013 tur\u0161ka vlada v Scutariju odstopila mesto za ranjence<\/p>\n<ul>\n<li>od\u0161la tja s 38 negovalkami<\/li>\n<li>te\u017eki pogoji, velika disciplina in po\u017ertvovalnost<\/li>\n<li>umrljivost s 40 na 2 % (umirali predvsem zaradi bolezni \u2013 tifus, kolera)<\/li>\n<li>zbolela za krimsko mrzlico<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postala generalna ravnateljica sanitetnega osebja voja\u0161kih bolni\u0161nic v britanski armadi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1856 dobila odlikovanje kraljice Viktorije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1859 izdala Notes on nursing<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1860 ustanovila \u0161olo za MS v St. Thomas hospital v Londonu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1907 odlikovana z \u201credom zaslug za narod\u201d (kralj Edvard VII.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>17.\u00a0 Katere so zasluge Florence Nightingale za razvoj modernega sestrinstva?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dokazala pomen nege za uspe\u0161no zdravljenje (zmanj\u0161anje umrljivosti s 40 na 2 %)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 utemeljila poklic \u0161olanih MS<\/p>\n<ul>\n<li>zahtevala formalno izobra\u017eevanje MS po programu<\/li>\n<li>zahtevala zamenjavo ne\u0161olanih negovalk s \u0161olanimi MS<\/li>\n<li>dvignila status poklica negovalke z nivoja slu\u017ekinje na nivo poklicne dejavnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ustanovila \u0161olo za MS \u2013 glej to\u010dko 14<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 utemeljila pomen dobre organizacije dele \u2013 menila, da nego lahko vodi le tisti, ki jo dobro pozna<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomagala pri ustanovitvi slu\u017ebe za negovanje bolnikov na domu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poudarjala pomen stalnega izobra\u017eevanja \u2013 ni podeljevala diplom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bila med prvimi zdravstvenimi statistiki<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 preko 100 publikacij, najpomembnej\u0161a Notes on nursing (1859) \u2013 kaj je nega in kaj ni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prva definicija ZN: \u201cZN je ustvarjanje najugodnej\u0161ih pogojev za odvijanje naravnih procesov.\u201d<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postavila temelje bodo\u010dih teorij ZN (pomen okolja)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sodelovala oblikovanju priporo\u010dil za ustanovitev Rde\u010dega kri\u017ea<\/p>\n<h3>18.\u00a0 Opi\u0161ite izobra\u017eevanje v \u010dasu modernega sestrinstva v Sloveniji.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ob\u010dasni te\u010daji iz stre\u017ebe bolnikom: organizirale bolni\u0161nice, vodili \u0161efi bolni\u0161nic, znanje skromno (u\u010dili le najnujnej\u0161o nego), odvisno od posamezne bolni\u0161nice<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1753 ustanovljena prva babi\u0161ka \u0161ola<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 l. 1789 odprta civilna bolni\u0161nica v Ljubljani \u2013 najprej redovniki, nato l. 1856 vincentinke (Leopoldina Brandis)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1879 \u2013 1902 \u201cDe\u017eelno pomo\u017eno dru\u0161tvo za Kranjsko v pomo\u010d ranjenim in bolnim\u201d: te\u010daji za bolni\u010darke \u2013 3 do 6 tednov, najosnovnej\u0161e znanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1902 \u201cDe\u017eelno Gospejino dru\u0161tvo RK za Kranjsko\u201d: 6 mese\u010dni te\u010daji \u2013 tudi PP in obvezovanje, zanemarjanje preventive in skrbi za zdravje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprememba miselnosti po 1. sv. vojni \u2013 napredni zdravniki: spodbujali vlado k skrbi za zdravje ljudi, sku\u0161ajo uvesti spremembe na podro\u010dju ZN (spodbujajo MS k izobra\u017eevanju), za\u010dnejo se zavedati pomena preventive<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1919 \u201cPosvetovalnica za matere\u201d na Jesenicah, kasneje tudi v Mariboru in Trbovljah<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1923 \u201cZavod za za\u0161\u010dito mater in otrok\u201d v Ljubljani: ne ve\u010d le nega bolnika pri MS, tudi vzgoja, nadzorovanje in svetovanje za prepre\u010devanje bolezni; pobudnik za odprtje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1923\/24 \u201c\u0160ola za za\u0161\u010ditne sestre v Ljubljani\u201d \u2013 prva \u0161ola za MS pri nas<\/p>\n<ul>\n<li>enoletni monovalentni program izobra\u017eevanja<\/li>\n<li>program higienske oskrbe in za\u0161\u010dite otroka<\/li>\n<li>sprejemni pogoji: 19 \u2013 30 let, dober uspeh v \u0161oli (osnovna ali srednja), dr\u017eavljanstvo Kraljevine Jugoslavije, znanje dr\u017eavnega jezika, moralna neopore\u010dnost (nekaznovanost)<\/li>\n<li>bivanje v internatu, hrana, uniforma, pla\u010da<\/li>\n<li>po \u0161olanju izpit pred dr\u017eavno komisijo<\/li>\n<li>pomembne zasluge pri ustanavljanju in izobra\u017eevanju Angele Bo\u0161kin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1927 \u201c\u0160ola za de\u010dje za\u0161\u010ditne sestre in dojenske negovalke\u201d<\/p>\n<ul>\n<li>dveletni program<\/li>\n<li>dodatni sprejemni pogoj \u2013 veselje do dela<\/li>\n<li>slab\u0161i pogoji: stanovanje, uniforma \u0161e, hrana le za najrevnej\u0161e in najbolj uspe\u0161ne, pla\u010da ukinjena<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1932 triletni polivalentni program (sposobnost dela na terenu v bolni\u0161nicah)<\/p>\n<ul>\n<li>3 mese\u010dna poskusna praksa<\/li>\n<li>sprejemni izpit, uvedene \u0161tipendije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1938 \u2013 1942 pomanjkanje MS \u2013 sprememba pogojev: nad 18 let, dveletni program<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1940 za\u010deli s \u0161tiriletnim programom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NOB \u2013 dvig ugleda MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolj usposobljene in kvalitetno opravljajo svoje delo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 eti\u010dnost, vzdr\u017eljivost, spretnost za nego, prepre\u010devanje oku\u017eb, zdravstveno svetovanje, zbiranje sanitetnega materiala<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>19.\u00a0 Kdaj je bila ustanovljena prva \u0161ola za MS v Sloveniji?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160ola za za\u0161\u010ditne sestre v Ljubljani leta 1923\/24<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>20.\u00a0 Predstavite Angelo Bo\u0161kin na podro\u010dju dela v ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1885 \u2013 1977<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prva \u0161olana MS pri nas<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1905 od\u0161la k bratu na Dunaj, pritegnile so jo\u201cmodre sestre\u201d<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1912 vpisala v te\u010daj za MS na Dunaju, delala v Wertheimovi bolni\u0161nici (kot asistentka zdravnika)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1915 delala v voja\u0161ki bolni\u0161nici<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1917 postala GMS v rezervni voja\u0161ki bolni\u0161nici<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1917 opravila \u0161olo za skrbstvene sestre na Dunaju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dala pobudo za ustanovitev posvetovalnic za matere in otroke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1922 pomagala pri ustanovitvi otro\u0161kega zaveti\u0161\u010da in siroti\u0161nice v Ljubljani<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 imela zasluge za ustanovite prve \u0161ole za MS pri nas<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1924 pri\u010dela pou\u010devati na \u0161oli na \u0161oli za za\u0161\u010ditne sestre (in jo tudi sama delala \u2013 niso ji nostrificirali spri\u010devala dunajske \u0161ole iz leta 1917)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1969 dobila \u201cred zaslug za narod s srebrnimi \u017earki\u201d (dr\u017eavno odlikovanje), kasneje \u0161e \u201czlati znak\u201d (priznanje ZDMSS)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>21.\u00a0 Kak\u0161ni so bili cilji ZN v dobi modernega sestrinstva<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pridobitev formalne strokovne izobrazbe MS za poklic<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uveljavitev poklica MS (ugled, pravni status \u2013 lo\u010ditev MS od drugih negovalk)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raz\u0161iritev dejavnosti MS na izvenbolni\u0161ni\u010dno podro\u010dje \u2013 dispanzerji<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje programov za specializacijo (razli\u010dne veje medicine) \u2013 direktna, podiplomska<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 standardizacija programov (ure, nivo znanja, vsebine)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ustanavljanje strokovnih organizacij (teritorialni, nacionalni, svetovni nivo) \u2013 ICN (International Council of Nurses): ustanovljena 1899, Jugoslavija vklju\u010dila 1927, Slovenija 1993<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>22.\u00a0 Kdaj se pri\u010dne doba sodobne ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 od 1946 naprej<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 do takrat prakti\u010dno ni tehni\u010dno usmerjene ZN, v 2. pol. 20. stol. razvoj ZN (definicije, teoreti\u010dne osnove\u2026) in s tem poklica MS (profesionalizacija, pripadnost\u2026)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN orientirana k zdravemu in bolnemu \u010dloveku (posameznik, dru\u017eina, skupnost)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv razvoja medicine in dru\u017eboslovnih ved na izobra\u017eevanje (holisti\u010dni pristop)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>23.\u00a0 Zakaj je pomembno leto 1950 v ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v ZDA se uveljavi akademski \u0161tudij<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za\u010dne se razvijati vodeno raziskovanje na podro\u010dju ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izhajati za\u010dne strokovna revija Nursing Research<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pojavljati se za\u010dnejo prvi teoreti\u010dni modeli<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvoj novega metodolo\u0161kega pristopa ZN \u2013 proces zdravstvene nege (PZN, teoreti\u010dni modeli \u2013 praksa)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>24.\u00a0 Kaj je vplivalo na izobra\u017eevanje MS v Sloveniji v 2. polovici 20. stol.?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pojav novih dimenzij v skrbi za zdravje ljudi (po vojni)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pojav \u0161iritve mo\u017enosti dela v ZN, obenem pa pomanjkanje kadra<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1947\/48 \u0161ola za MS v Mariboru (2 leti, 3 leta, 4 leta)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1948\/49 \u0161ola za MS v Ljubljani \u2013 preimenovala, prej \u0161ola za otro\u0161ke negovalke (od 1945 3 leta, od 1950 4 leta)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1954 vi\u0161ja \u0161ola za MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1954\/55 \u0161ola za MS v Celju (4 leta)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1949\/50 ustanovljena 4 letna \u0161ola (prvi diplomanti l. 1954)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1960 \u0161olska reforma \u2013 4 letna srednja \u0161ola<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dki 25 in 26<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v praksi prevladuje tradicionalna ZN, seznanjevanje s sodobno ZN v izobra\u017eevanju v 70-ih letih, l. 1984 pa formalna vklju\u010ditev elementov sodobne ZN v izobra\u017eevalni program<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>25.\u00a0 Kdaj in kje je bila ustanovljena prva vi\u0161ja \u0161ola za MS v Sloveniji\u2019<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1962 \u201cVi\u0161ja \u0161ola za zdravstvene delavce\u201d v Ljubljani<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>26.\u00a0 Opi\u0161ite razvoj Visoke \u0161ole za zdravstvo s pomo\u010djo pomembnih letnic, trajanja \u0161tudija, vsebinskih sprememb.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1962 z zakonom ustanovljena \u201cVi\u0161ja \u0161ola za zdravstvene delavce\u201d (sprva MS, FT in RTG, \u010dez 2 leti vklju\u010ditev tudi drugih programov)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1975 postane V\u0160ZD integralni del Univerze v Ljubljani<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1993 sprejet zakon o visokem \u0161olstvu \u2013 \u201cVisoka \u0161ola za zdravstvo\u201d<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1993 univerzitetni \u0161tudij zdravstvene vzgoje (trenutno prekinjen, zavzemanje za fakultetni \u0161tudij od l. 1983)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1996 prvi vpis na ginekolo\u0161ko-porodni\u0161ko smer (danes \u0161tudij babi\u0161tva)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>27.\u00a0 Kako (tudi kje) se danes izobra\u017eujejo diplomirane MS in diplomirani zdravstveniki v Sloveniji?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Visoka \u0161ola za zdravstvo v Ljubljani, Mariboru in Kopru<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 program izobra\u017eevanja:<\/p>\n<ul>\n<li>sprva 70 \u2013 80 % vaj, 3 % teorije ZN, veliko medicinskih vsebin<\/li>\n<li>razmerje se spreminja v korist teoreti\u010dnih vsebin \u2013 razmerje praksa : teorija danes je 1 : 1 (pri teoriji ZN zastopana 25 %)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>28.\u00a0 Cilji sodobne ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dvig kakovosti in obsega izobra\u017eevanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje organizacije zdravstveno-negovalne slu\u017ebe \u2013 ZN samostojna slu\u017eba v celotni zdravstveni oskrbi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 permanentno izobra\u017eevanje in izpopolnjevanje \u2013 vse\u017eivljenjsko<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvoj raziskovalnega dela<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gradnja teorij ZN \u2013 teorija pogoj za dobro prakso<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161iritev metodologije dela \u2013 standardi, dokumentiranje, neg. diagnoze<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>29.\u00a0 Kaj je ZN in kaj je nega bolnika?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN je znanost in umetnost<\/p>\n<ul>\n<li>je skrb za zdravje ljudi \u2013 osrednja vrednota je skrb za drugega<\/li>\n<li>usmerjena k ohranjanju, krepitvi in povrnitvi zdravja<\/li>\n<li>izvajajo jo strokovno usposobljene osebe<\/li>\n<li>skrbi za potrebe v vsakdanjem \u017eivljenju<\/li>\n<li>deluje znotraj zdravstvenega varstva<\/li>\n<li>v primeru bolezni posameznik uresni\u010duje potrebe po ZN preko zdravstvenih institucij<\/li>\n<li>predstavlja splet aktivnosti \u2013 ukvarja se s prakso, raziskovanjem in teorijo<\/li>\n<li>kompleksna dejavnost \u2013 znanje \u010drpa v lastni praksi, dru\u017eboslovnih in naravoslovnih vedah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri negi bolnika je poudarek na prakti\u010dnosti in tehni\u010dni orientiranosti dela<\/p>\n<ul>\n<li>lahko jo opravlja kdorkoli na domu<\/li>\n<li>skupek ve\u0161\u010din usmerjenih k zadovoljevanju fiziolo\u0161kih potreb<\/li>\n<li>pomo\u010d pri opravljanju tistih \u017eivljenjski potreb, ki jih bolnik zaradi kateregakoli razloga ne more sam (bolezen, pomanjkanje znanja\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>30.\u00a0 Kaj nam povedo definicije ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kaj je ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kaj je predmet preu\u010devanja ZN<\/p>\n<ul>\n<li>skrb za posameznika, dru\u017eino in skupnost<\/li>\n<li>od rojstva do smrti<\/li>\n<li>od doma do delovnega mesta, \u0161ole\u2026<\/li>\n<li>v kateremkoli zdravstvenem stanju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>31.\u00a0 Kako je ZN definirala Florence Nightingale?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u201cZN je zagotavljanje najugodnej\u0161ih pogojev za odvijanje naravnih procesov.\u201d<\/p>\n<ul>\n<li>vpliv religioznosti, izobrazbe, krimske vojne (socialno-medicinska odkritja tistega \u010dasa \u2013 prepre\u010devanje oku\u017eb s higienskimi ukrepi)<\/li>\n<li>zdravje razumela kot sposobnost posameznika za kori\u0161\u010denje vseh svojih naravnih potencialov<\/li>\n<li>naravni proces imenovala pogoj okolja (optimalni fizi\u010dni pogoji: \u010disto\u010da, mir, sve\u017e zrak, voda, svetloba, toplota, medtem ko so umazanija, vlaga, mraz, smrad in tema elementi, ki motijo zdravje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>32.\u00a0 Definicija ZN Virginie Henderson.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sku\u0161ala odgovoriti na vpra\u0161anja<\/p>\n<ul>\n<li>kaj je ZN<\/li>\n<li>katere so specifi\u010dne vloge MS<\/li>\n<li>katere so edinstvene aktivnosti ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prva definicija l. 1955, sledile revizije, zadnja l. 1966 v treh delih<\/p>\n<ul>\n<li>\u201cMS pomaga zdravemu ali bolnemu pri tistih dejavnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih ta opravljal sam, \u010de bi imel za to voljo, mo\u010d in znanje.\u201d<\/li>\n<li>\u201cMS deluje pri realizaciji diagnosti\u010dno-terapevtskega programa, katerega iniciator je zdravnik.\u201d<\/li>\n<li>\u201cMS je enakovredna \u010dlanica \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri na\u010drtovanju in izvajanja celotne zdravstvene oskrbe bolnika varovanca.\u201d<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>33.\u00a0 Razlo\u017ei definicijo Virginie Henderson z vidika samostojnosti in odgovornosti MS.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS je samostojna v tistih akcijah, za katere si je pridobila ustrezno znanje in je za te akcije tudi odgovorna<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>34.\u00a0 Definicija ZN po N. Roper in sod.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1985: \u201cZN je pomo\u010d bolniku pri prepre\u010devanju, re\u0161evanju, zmanj\u0161evanju in soo\u010denju s problemi v povezavi z vsakodnevnimi \u017eivljenjskimi aktivnostmi.\u201d<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Definicija D. E. Orem (op.a.)<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1980: \u201cZN je pomo\u010d ali intervencija MS usmerjena k vzpostavljanju ravnote\u017eja med mo\u017enostjo in dolo\u010denimi zahtevami (splo\u0161ne in zdravstvene), ki jih mora posameznik zadovoljevati zaradi vzdr\u017eevanja \u017eivljenja in zdravja, okrevanja po bolezni ali po\u0161kodbi in spoprijemanja s posledicami.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>35.\u00a0 Definicija ZN po ICN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2002: \u201cZN obsega samostojno, soodvisno in sodelujo\u010do obravnavo posameznikov vseh starosti, dru\u017ein, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih ter v vseh okoljih. Vklju\u010duje promocijo zdravja, prepre\u010devanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajo\u010de ljudi. Glavne naloge ZN so tudi zagovorni\u0161tvo, promoviranje varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih sistemov in izobra\u017eevanja ter vzgoje.\u201d<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>36.\u00a0 Opis ZN s pomo\u010djo razli\u010dnih definicij ZN posameznikov in poklicnih zdru\u017eenj.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN je skrb za zdravje ljudi \u2013 osrednja vrednota ZN je skrb za drugega<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 deluje znotraj zdravstvenega varstva<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 predstavlja splet aktivnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 usmerjena je k ohranjanju, krepitvi in povrnitvi zdravja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 skrbi za potrebe ljudi v vsakdanjem \u017eivljenju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v primeru bolezni posameznik uresni\u010di potrebe po ZN preko zdravstvenih institucij<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je kompleksna dejavnost \u2013 znanje \u010drpa v lastni praksi, dru\u017eboslovnih in naravoslovnih vedah<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je znanost in umetnost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>37.\u00a0 Kdo so MS?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Virginia Henderson: glej to\u010dko 32<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ICN: \u201cMS je oseba, ki je kon\u010dala program bazi\u010dne splo\u0161ne izobrazbe za MS in ji je pristojni organ podelil pravico opravljati prakso v njeni de\u017eeli.\u201d<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zdravstvena delavka, njeno strokovno podro\u010dje je ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nosilka stroke in hkrati izvajalka ZN je MS z vi\u0161jo, visoko oz. fakultetno ali akademsko izobrazbo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v ZN ima samostojno funkcijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>38.\u00a0 Na\u0161tejte naloge MS.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje filozofije ZN ter lastne, osebne filozofije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvijanje teorije in prakse ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 promocija zdravja, prepre\u010devanje bolezni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN bolnih<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rehabilitacija posameznika in dru\u017eine<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delovanje v multi- in monodisciplinarnih timih<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje zdravstvene vzgoje pri zdravih in bolnih<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvojno-raziskovalno delo na lastnem podro\u010dju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 organizacija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>39.\u00a0 V kak\u0161nih vlogah se MS pojavlja pri pacientu?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dokument \u201cRazmejitve ZN\u201d: dela in naloge MS razdeljene na<\/p>\n<ul>\n<li>preventivne<\/li>\n<li>negovalne<\/li>\n<li>svetovalne<\/li>\n<li>pou\u010devalne<\/li>\n<li>diagnosti\u010dne<\/li>\n<li>terapevtske<\/li>\n<li>administrativne<\/li>\n<li>sporo\u010dilne<\/li>\n<li>koordinirajo\u010de<\/li>\n<li>oskrbne (\u010ce smo malo bolj povr\u0161ni, je to skoraj isto kot negovalne in terapevtske, ampak se bojim, da bi mi na\u0161e profesorice znale povedati, da se zelo motim. Op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>40.\u00a0 Kateri so ideali, vrednote sodobne ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 priznanje specifi\u010dnosti in spo\u0161tovanje osebnosti vsakega \u010dloveka<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prepri\u010danje, da so ljudje kompleksne celote (holizem)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prepoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na \u010dlovekove izku\u0161nje o zdravju in bolezni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prepoznavanje potrebe po ohranjanju in krepitvi zdravja skozi vse \u017eivljenje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prepri\u010danje, da imajo ljudje pravico sodelovati pri odlo\u010danju o sebi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>41.\u00a0 Bistvene razlike med sodobno in tradicionalno ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\"><b>Tradicionalna ZN<\/b><\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\"><b>Sodobna ZN<\/b><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Poudarek na odvisni funkciji<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Poudarek na samostojni funkciji<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Ni procesnega metodolo\u0161kega pristopa<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Delo po procesu ZN<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Ni uporabe teorij in modelov<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Uporaba teorij in modelov v praksi<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Poudarek na enem vidiku \u010dloveka (somatski ali psihi\u010dni)<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Poudarek na holisti\u010dnem pristopu k B\/V<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Funkcionalni model organiziranja ZN<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Timski model organiziranja ZN<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Problemi B\/V se odkrivajo rutinsko, naklju\u010dno, izhodi\u0161\u010de med. dg.<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Sistemati\u010dno, ciljano, individualno odkrivanje problemov<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">ZN ni na\u010drtovana, samo posamezne naloge<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">ZN v celoti na\u010drtovana za posameznega \u010dloveka<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">ZN ni dokumentirana ali pa le skromno v okviru med. dokumentacije<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">ZN v celoti dokumentirana v negovalni dokumentaciji<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Ni vrednotenja uspe\u0161nosti ZN, vrednoteno le uspe\u0161nost in pravo\u010dasnost posameznih nalog<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Vrednotenje uspe\u0161nosti na osnovi dose\u017eenega, kar se ka\u017ee v stanju, vedenju B\/V<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Poudarek na podrejeni, odvisni vlogi B\/V (hierarhi\u010dni odnos)<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Poudarek na enakopravni vlogi B\/V (partnerski odnos)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Pasivna vloga B\/V<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"307\">Aktivna vloga B\/V<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<h3>42.\u00a0 Poimenovanje temeljnih elementov sodobne ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 filozofija stroke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevanje in strokovno izpopolnjevanje v stroki<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>procesni metodolo\u0161ki pristop<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>teoreti\u010dni modeli ZN<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>negovalne diagnoze<\/b><\/p>\n<p>&#8211;<\/p>\n<table cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td bgcolor=\"white\" width=\"148\" height=\"40\">\n<table width=\"100%\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>\n<div>\n<p><b>kontinuirana ZN<\/b><\/p>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><b>negovalni standardi<\/b>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>negovalna dokumentacija<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>organizacija, vodenje, kadrovanje<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>strokovna terminologija<\/b><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zakonodaja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uspe\u0161na komunikacija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (profesionalizacija)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>43.\u00a0 Kateri temeljni elementi bistveno pripomorejo k zagotavljanju kontinuitete ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 42<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kontinuirana ZN spremlja B\/V od za\u010detka do konca zdravljenja, skupaj z dokumentacijo ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vse to so pogoji za samostojno stroko in profesijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>44.\u00a0 Katere filozofije se stikajo v praksi ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 filozofija B\/V<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 filozofija zdravstvene organizacije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 filozofija MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 filozofija zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 filozofi: filozofija ZN in praksa kot pomen in izvor teorij ZN, odnosi med teorijo in prakso<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvijajo\u010da se veda \u2013 razvijanje njene filozofije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsi bi morali imeti enak pogled na ZN (prakti\u010dno-dru\u017eboslovna veda, moralno-eti\u010dna disciplina, humanisti\u010dna disciplina)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>45.\u00a0 Opredelite filozofijo ZN z vidika subjekta, vsebine in na\u010dina delovanja.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 filozofija ZN v o\u017ejem smislu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 subjekt \u2013 temeljni moto, ki ozna\u010duje in opredeljuje filozofijo ZN je \u201cSVIP\u201d<\/p>\n<ul>\n<li><b>spo\u0161tovanje<\/b>: B\/V obravnavamo kot subjekt<\/li>\n<li><b>varnost<\/b>: fizi\u010dna (temeljito strokovno opravljanje ZN), psihi\u010dna (zaupanje)\n<ul>\n<li>psihofizi\u010dni hospitalizem \u2013 fizi\u010dni (nestrokovno ravnanje, npr. decubitus), psihi\u010dni (lahko le omilimo)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>integriteta<\/b>: enkratnost, neponovljivost B\/V (celovita osebnost \u2013 upo\u0161tevanje njegovih psihi\u010dnih, fizi\u010dnih, socialnih in duhovnih potreb)<\/li>\n<li><b>po\u010dutje<\/b>: posledica prvih treh elementov, kriterij za evaluacijo kvalitet ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsebina delovanja: izhaja iz neg. dg., pogojena s teoreti\u010dnim modelom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010din delovanja: delovanje po procesu ZN, odvisen od organizacije ZN (npr. timsko delo) in metode dela (npr. proces ZN)<\/p>\n<h3>46.\u00a0 Kaj in kako opredeljuje filozofijo ZN v \u0161ir\u0161em smislu?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stopnja razvoja dru\u017ebe in stopnja razvoja stroke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kako dru\u017eba kot celota gleda na ZN, kak\u0161en odnos ima do poklica MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kako posamezniki (B\/V) gledajo na ZN \u2013 odvisno od posamezne MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stopnja razvoja stroke: na kak\u0161ni stopnji je ZN \u2013 na nivoju poklica (o\u017eje podro\u010dje dela, delovanja, za katerega smo se izobrazili), na nivoju profesije (podro\u010dje, na katerem imamo profesionalci monopol)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>47.\u00a0 Predstavite trenutno situacijo v izobra\u017eevanju in strokovnem izpopolnjevanju na podro\u010dju ZN v Sloveniji.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevanje: institucionalno organizirano<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 strokovno izpopolnjevanje: organizirajo strokovna zdru\u017eenja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 27<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Visoka \u0161ola za zdravstvo (od 1993) \u2013 razmerje teorija : praksa danes 1 : 1<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obveznost permanentnega strokovnega izobra\u017eevanja (znanje hitro zastara) in prena\u0161anja znanje na druge (nove) kadre<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>48.\u00a0 Kak\u0161na so priporo\u010dila EU glede izobra\u017eevanja na podro\u010dju ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 12 let predhodnega izobra\u017eevanja (po srednji \u0161oli)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nadaljevanje izobra\u017eevanja v ZN do doktorata<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>49.\u00a0 Kak\u0161ne organizacijske modele ZN poznate?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 model razporeditve ciklov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 funkcionalni model<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 timski model<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primarni organizacijski model<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>50.\u00a0 Kaj je timski model dela v ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posameznik ne more obvladati celotnega znanja, zato lahko najbolje funkcionira znotraj tima, v katerem prispeva svoje znanje in izku\u0161nje in je za svoje delo odgovoren<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tim ima navadno vodjo ali koordinatorja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dlani tima skrbijo za B\/V kot celoto in ne le za postopke, intrevencije, ki jih B\/V potrebuje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delo je kontinuirano, lahko nadzorovano, lahko merimo kvaliteto<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Funkcionalni model dela (op.a.)<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delitev nalog pri B\/V med MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za B\/V se ne skrbi kot celoto \u2013 posredno mo\u017een ni\u017eji nivo kakovosti ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN je te\u017ee izvajati po procesu ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017ee je vrednotiti kakovost dela<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri nas v praksi pogost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>51.\u00a0 Raziskovanje v ZN kot element sodobne ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovanje: sistemati\u010dno (organizirano) preu\u010devanje dogodkov, pojavov v dolo\u010denem prostoru in \u010dasu \u2013 sistemati\u010dno pridobivanje novega znanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomen raziskovanja: strokovni in znanstveni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 cost \u2013 benefit: raziskovanje smiselno, \u010de bo projekt prispeval k zmanj\u0161anju stro\u0161kov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prijemi in metode raziskovanja v ZN: iz drugih znanost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 podro\u010dja raziskovanja v ZN: praksa, izobra\u017eevanje, organizacija, vodenje in samoraziskovanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogoji za raziskovanje: dokumentacija, standardi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>52.\u00a0 Pomen teoreti\u010dnih modelov ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomembni za<\/p>\n<ul>\n<li>prakti\u010dno delo<\/li>\n<li>izobra\u017eevanje<\/li>\n<li>raziskovanje<\/li>\n<li>razvoj stroke<\/li>\n<li>ve\u010djo profesionalno samozavest<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dolo\u010dajo vsebino strokovnega dela<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogojujejo razumevanje stroke<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161tudij \u2013 spoznavanje teoreti\u010dnih modelov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 praksa \u2013 aplikacija teoreti\u010dnih modelov v prakso<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>53.\u00a0 V \u010dem je pomen procesa ZN za ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 narekuje, dolo\u010da delo MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 definicija PZN<\/p>\n<ul>\n<li>je sodoben pristop dela v ZN<\/li>\n<li>odlikuje ga visoka stopnja organiziranosti in sistemati\u010dnosti<\/li>\n<li>upo\u0161teva usmeritev k B\/V \u2013 njegovo celovitost in aktivno vlogo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 faze<\/p>\n<ul>\n<li>ugotavljanje potreb (na koncu te faze postavitev neg. dg.)<\/li>\n<li>na\u010drtovanje<\/li>\n<li>izvajanje<\/li>\n<li>vrednotenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 podporne tehnike \u2013 pomo\u010d, da za\u017eivi v praksi<\/p>\n<ul>\n<li>standardni na\u010drti ZN<\/li>\n<li>tipi\u010dne neg. dg.<\/li>\n<li>tipi\u010dni negovalni protokoli<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>54.\u00a0 Kaj dolo\u010dajo standardi in kriteriji ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dolo\u010dajo kakovost ZN (so nujno potrebni za zagotavljanje kakovosti v ZN \u2013 standardi so merilo, oz. pogoj za dosego, kvalitete v ZN oz. varne ZN)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvijanje standardov<\/p>\n<ul>\n<li>kompleksno<\/li>\n<li>usklajeno na podro\u010dju dr\u017eave (ekspertne skupine za posamezna podro\u010dja) \u2013 enotna doktrina, izobra\u017eevanje, u\u010denje, enako pisanje neg. dg., negovalnih na\u010drtov, la\u017eje izvajanje PZN<\/li>\n<\/ul>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>55.\u00a0 Kaj je negovalna diagnoza?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 definicija: poimenovanje aktualnega (trenutnega) ali potencialnega (predvidenega, prikritega) negovalnega problema pri B\/V, ki ga nosilka ZN (MS) lahko re\u0161i v okviru svojih kompetenc<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razlikujemo<\/p>\n<ul>\n<li>individualna neg. dg.: oblikujemo ob B\/V med PZN (M. Gordon)<\/li>\n<li>tipi\u010dna neg. dg.: vnaprej dolo\u010dena s strani in\u0161titucij\n<ul>\n<li>NANDA (North American Nursing Diagnosis Association) \u2013 razdelili neg. dg. na 13 skupin oz. 170 neg. dg.<\/li>\n<li>ACENDIO (Association for Common European Nursing Diagnosis Intervention on Outcomes)<\/li>\n<li>ICNP (International Classification of Nursing Phenomenon)<\/li>\n<li>OMAHA<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje: na osnovi PES (problem, etiologija, simptom)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neg. dg. je odziv B\/V na bolezensko st. (omejitev psihofizi\u010dnih sposobnosti ali do\u017eivljanja bolezenskega stanja), lahko je<\/p>\n<ul>\n<li>odziv na ZN ali medicinsko obravnavo<\/li>\n<li>posledica nezadovoljenih ali nepravilno zadovoljenih potreb<\/li>\n<li>se spreminja oz. je odvisna od spreminjanja zdravja B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>56.\u00a0 Pomen negovalne dokumentacija.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prisotna je te\u017enja k dokumentaciji na nivoju dr\u017eave, ki bi ji bila dodana specifika posameznih delovnih organizacij \u2013 izoblikovati enotno, skupno dokumentacijo kot samostojni dokument<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ra\u010dunalni\u0161ko podprta<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ob\u0161irna za raziskovalne namene \/ kratka, skoncentrirana (veliko podatkov na majhnem prostoru) in lahka za izpolnjevanje za prakso<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>57.\u00a0 Pomen terminologije ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pogoj za uspe\u0161no komunikacijo na podro\u010dju ZN \u2013 razumevanje na nacionalnem in poklicnem nivoju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje pomena posameznih besed (\u010dasovne spremembe)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>58.\u00a0 Na kaj se MS v Sloveniji lahko naslonijo pri upo\u0161tevanju ustrezne terminologija v ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Terminolo\u0161ki slovar (Zbornica ZN, ICN)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>59.\u00a0 Zakaj je potrebna zakonodaja na podro\u010dju ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsaka profesija potrebuje regulativni sistem za<\/p>\n<ul>\n<li>obstoj<\/li>\n<li>ohranjevanje identitete in samostojnosti<\/li>\n<li>nadziranje kakovosti lastnega dela<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>60.\u00a0 Kateri normativni akti urejajo podro\u010dje ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zavezujeta nas Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejata<\/p>\n<ul>\n<li>strokovno izobra\u017eevanje MS<\/li>\n<li>izpopolnjevanje, napredovanje<\/li>\n<li>pravice in dol\u017enosti MS<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eelimo zakon o ZN (imajo \u017ee \u0161tevilne evropske dr\u017eave)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>61.\u00a0 Kako bi opredelili pojem znanja za ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 znanje (iz gr. episteme \u2013 znanost): poimenovanje mejnih in splo\u0161nih izrekov o dogajanjih in stvareh v svetu, posebna vrsta resni\u010dno zanesljivih prepri\u010danj<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prepri\u010danje: zavestno sprejemanje dolo\u010denega stali\u0161\u010da ali mnenja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 epistemologija: veda, ki preu\u010duje pridobivanje in ustvarjanje znanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrste znanja<\/p>\n<ul>\n<li>znanstveno: na osnovi raziskovanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po Ule<\/p>\n<ul>\n<li>eksplicitno: skupno, pridobljeno na osnovi enakih teoreti\u010dnih izhodi\u0161\u010d, z izobra\u017eevanjem (imajo vse MS \u2013 tudi na\u0161e profesorice, op.a.)<\/li>\n<li>implicitno: individualno, potencialno oz. intuitivno (imamo, a se ga prakti\u010dno ne zavedamo, op.a.)<\/li>\n<li>propozicionalno: \u201cvedenje da\u201d (poznavanje vsebin, dejstev, hipotez, teorij \u2013 znanje, ki ga imajo na\u0161e profesorice, op.a.)<\/li>\n<li>dispozicijsko: \u201cvedenje kako\u201d (razumevanje \u2013 znanje, ki ga na\u0161e profesorice nimajo, op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po Faucett<\/p>\n<ul>\n<li>osebnostno: samozavedanje, poznavanje samega sebe (\u010dustvovanje, u\u010denje)<\/li>\n<li>eti\u010dno: moralno presojanje<\/li>\n<li>estetsko (umetnost, kakovost v ZN)<\/li>\n<li>empiri\u010dno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS si znanje pridobi s teorijo, ga prenese v prakso in iz prakse ponovno prenese v teorijo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 znanje je osnova za izvajanje u\u010dinkovite in kakovostne ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>62.\u00a0 Pove\u017eite teorijo, prakso in raziskovanje v ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Wiedenbach: teorije se rojevajo v praksi, se potrjujejo z raziskovanjem in se ponovno vra\u010dajo v prakso<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dno raziskovanje sku\u0161a najti odg. na vpr. in tako pojasnjuje teorijo oz. re\u0161uje problem za uporabo v praksi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>63.\u00a0 Opredelite pojem model ZN, koncept ZN in teorija ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hierarhija znanja se stopnjuje od koncepta preko modela do teorije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>teorija<\/b> (iz gr. theoria)<\/p>\n<ul>\n<li>podlaga, raziskava vsebin, snov<\/li>\n<li>znanstveno spoznanje, celovitost idej na nekem znanstvenem podro\u010dju, sistem hipotez in predpostavk o nekem dolo\u010denem pojavu (gre preko opisovanja konceptov)<\/li>\n<li>vodi raziskovanje in prakso: razlaga ideje, povzema obstoje\u010de stanje in napoveduje prihodnje dogodke<\/li>\n<li>opis, razlaga, konkretizacija pojavov, dogodkov, dajanje odg. na vpr. na konkreten na\u010din<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>model<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>poenostavljena predstavitev predmeta ali poteka neke aktivnosti<\/li>\n<li>lo\u010dujemo\n<ul>\n<li>predmetni modeli (npr. maketa)<\/li>\n<li>abstraktni modeli (npr. diagram)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>teoreti\u010dni modeli (bazira na abstraktnem)\n<ul>\n<li>opisuje resni\u010dnost ZN<\/li>\n<li>sistemati\u010dnost zgradbe<\/li>\n<li>temeljijo na znanstvenih spoznanjih<\/li>\n<li>definirajo temeljne elemente oz. koncepte<\/li>\n<li>dajejo teoreti\u010dno osnovo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>koncept<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>gradbeni elementi modelov<\/li>\n<li>opisovanje, ocenjevanje uporabnosti teoreti\u010dnih modelov s \u0161tirimi koncepti (Faucett) in njihovo medsebojno povezanostjo\n<ul>\n<li>\u010dlovek: oseba, ki sprejema ZN (fizi\u010dni, psihi\u010dni, socialno-kulturni vidik; posameznik, skupina, dru\u017eba)<\/li>\n<li>okolje: notranji in zunanji dejavniki, ki delujejo na osebo<\/li>\n<li>zdravje: stopnja zdravja oz. bolezni osebe<\/li>\n<li>ZN: dejanja, aktivnosti ZN, lastnosti izvajalca ZN<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>64.\u00a0 Delitev teoreti\u010dnih modelov ZN po vsebini.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 modeli potreb<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 modeli interakcij<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 modeli izidov (outcome)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>65.\u00a0 Kaj je izhodi\u0161\u010de teoreti\u010dnim modelom potreb? (primeri)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 teoreti\u010dno izhodi\u0161\u010de<\/p>\n<ul>\n<li>humanisti\u010dna psihologija A. Maslowa \u2013 teorija motivacije<\/li>\n<li>E. Ericson \u2013 teorija problema identitete osebnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delo MS<\/p>\n<ul>\n<li>aktivna vloga MS \u2013 oseba, ki B\/V pomaga pri prizadevanju za neodvisnost in samostojnost<\/li>\n<li>blizu medicinskemu modelu \u2013 usmerjen v medicinsko dg. in zdravljenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 predstavnice<\/p>\n<ul>\n<li>Virginia Henderson (1955)<\/li>\n<li>Dorothea Orem (1959)<\/li>\n<li>Faye Abdellah (1960)<\/li>\n<li>Nancy Roper (1976)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kaj mora storiti MS<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>66.\u00a0 Kaj je izhodi\u0161\u010de teoreti\u010dnim modelom interakcij? (primeri)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 teoreti\u010dno izhodi\u0161\u010de<\/p>\n<ul>\n<li>humanisti\u010dna psihologija A. Maslowa<\/li>\n<li>fenomenologija (nauk o pojavih) Hegla in Husserla (Kot je meni znano, je bil Hegel idealist in ne fenomenolog. Op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delo MS<\/p>\n<ul>\n<li>ZN ni le pomo\u010d, temve\u010d opora \u2013 pomen med\u010dlove\u0161kega odnosa (dveh oseb, ki sodelujeta, MS in B\/V, in se spreminjata tekom zdravljenja)<\/li>\n<li>bolezen je izku\u0161nja, napaka, ki jo je potrebno odpravljati, a pri tem upo\u0161tevati integriteto \u010dloveka<\/li>\n<li>metoda dela je PZN<\/li>\n<li>o\u010ditek, da je premalo vklju\u010den koncept okolja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 predstavnice<\/p>\n<ul>\n<li>Hildegarde Peplau (1952): MS in B\/V vstopata v odnos kot tujca in izstopata obogatena<\/li>\n<li>Ida Orleando (1962)<\/li>\n<li>Ernestine Wiedenbach (1962)<\/li>\n<li>Imogene M. King (1968)<\/li>\n<li>poudarjale izobra\u017eenost MS, ki pa mora imeti razvito tudi intuicijo in empatijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kako mora MS nekaj storiti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>67.\u00a0 Kaj je izhodi\u0161\u010de teoreti\u010dnim modelom izidov? (primeri)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tudi model rezultatov ali adaptacijski model<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 teoreti\u010dno izhodi\u0161\u010de<\/p>\n<ul>\n<li>teorije sistemov<\/li>\n<li>razvojne in adaptacijske teorije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delo MS<\/p>\n<ul>\n<li>cilj MS je varovanje energije \u010dl. \u2013 tako dose\u017ee oz. pomaga dose\u010di harmonijo B\/V z okoljem<\/li>\n<li>MS mora delovati tako, da je izid ZN \u010dim bolj\u0161i, in da \u010dim bolj prispeva k izbolj\u0161anju (ohranitvi, vrnitvi) zdravja in ohranitvi energije<\/li>\n<li>glede na vsebino najbolj abstrakten TM<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 predstavnice<\/p>\n<ul>\n<li>Dorothy Johnson (1958)<\/li>\n<li>Myra E. Levine (1966)<\/li>\n<li>Martha Rogers (1970)<\/li>\n<li>Calista Roy (1970)<\/li>\n<li>Betty Neuman (1979): \u010dl. je edinstveno bitje, ZN je kot humanisti\u010dna veda, u\u010dinkovitost ZN je merljiva z zadovoljstvom B\/V z ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zakaj mora MS nekaj storiti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsi teoreti\u010dno modeli usmerjeni k B\/V, razlikujejo se zaradi<\/p>\n<ul>\n<li>razli\u010dnih profesionalnih izku\u0161enj avtoric<\/li>\n<li>razlike v znanjih pridobljenih na podiplomskem \u0161tudiju<\/li>\n<li>razli\u010dnih stali\u0161\u010d posameznih avtoric<\/li>\n<li>okolja, kjer je posamezna teoreti\u010darka \u017eivela<\/li>\n<li>stopnje razvoja ZN v tistem \u010dasu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>68.\u00a0 Kak\u0161ne spremembe omogo\u010dajo teoreti\u010dni modeli ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN dajejo teoreti\u010dno spoznanje vsebine delovanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomembni so za<\/p>\n<ul>\n<li>prakti\u010dno delo<\/li>\n<li>izobra\u017eevanje<\/li>\n<li>raziskovanje<\/li>\n<li>razvoj stroke<\/li>\n<li>ve\u010djo profesionalno samozavest<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spremembe v ZN \u2013 omogo\u010dajo<\/p>\n<ul>\n<li>samostojnost in odgovornost ZN (ve\u010dja samostojnost, ve\u010d odgovornosti)<\/li>\n<li>da je ZN planirana dejavnost<\/li>\n<li>da je ZN u\u010dinkovitej\u0161a<\/li>\n<li>zagotavljanje standarda, nivoja ZN<\/li>\n<li>bolj\u0161e poznavanje B\/V<\/li>\n<li>delovanje na profesionalnem nivoju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>69.\u00a0 Kaj je indeks koristnosti teoreti\u010dnega modela, katere kriterije vklju\u010duje?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zahteve za TM<\/p>\n<ul>\n<li>sistemati\u010dnost \u2013 ka\u017ee se v sistemati\u010dni zgradbi<\/li>\n<li>znanstvena podlaga \u2013 uporaba znanstvenih spoznanj drugih strok (npr. V. Henderson \u2013 medicina)<\/li>\n<li>logi\u010dna povezanost delov v celoto \u2013 logi\u010dna povezava drugih znanj<\/li>\n<li>preizku\u0161enost \u2013 uporabnost v praksi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 indeks koristnost (M. McGee) \u2013 5 kriterijev za preverjanje TM, priporo\u010da SZO za dolo\u010danje vrednosti TM, pomaga MS pri izbiri TM za uporabo v praksi<\/p>\n<ul>\n<li><b>dru\u017ebena vrednost<\/b>\n<ul>\n<li>preverjanje uporabnosti TM \u2013 njegov prispevek za dru\u017ebo<\/li>\n<li>preverjanje eti\u010dne vrednosti TM \u2013 ali je v njem zajet princip etike, ki MS nudi oporo pri (eti\u010dnih) odlo\u010ditvah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>kompatibilnost, skladnost<\/b>\n<ul>\n<li>vrednost TM ve\u010dja, \u010de je skladen s sistemom zdravstvenega varstva in kulturnimi vrednotami okolja, v katerem delujejo MS<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>popolnost<\/b>\n<ul>\n<li>ka\u017ee skozi usmerjenost v na\u010din promocije zdravja \u2013 popolnost TM ve\u010dja, \u010de dolo\u010da prioriteto ZN v razli\u010dnih situacijah<\/li>\n<li>popolnost TM glede na to, kako se aplicira v prakso in kako dopolnjuje veljavno zakonodajo in predpise<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>izvedljivost, prakti\u010dna uporabnost<\/b>\n<ul>\n<li>preverjanje zmogljivosti modela \u2013 kako TM upo\u0161teva mo\u017ene vsebine (rezerve, danosti), npr. \u010dlovek, znanje, \u010das, prostor\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>zahteve stroke<\/b>\n<ul>\n<li>preverjanje, \u010de so pri\u010dakovanja stroke v trenutni situaciji skladna s TM<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>70.\u00a0 V \u010dem je pomen Virginie Henderson za ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvila je definicijo ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvila je TM in tako postavila teoreti\u010dno osnovo za prakti\u010dno delo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eelela poudariti vlogo MS, opredelila vlogo MS in prakso ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 njen prispevek k raziskovanju, izobra\u017eevanju in praksi v ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 njena definicija odgovarja na 7 vpra\u0161anj<\/p>\n<ol>\n<li>kdo pomaga \u2013 MS<\/li>\n<li>komu pomaga \u2013 zdravemu ali bolnemu posamezniku<\/li>\n<li>pri \u010dem pomaga \u2013 zadovoljevanje osnovnih \u010dlovekovih potreb<\/li>\n<li>kdaj pomaga \u2013 kadar \u010dlovek nima potrebne mo\u010di, volje ali znanja<\/li>\n<li>kako pomaga \u2013 daje fizi\u010dno, psihi\u010dno in vzgojno pomo\u010d<\/li>\n<li>kak\u0161en je namen pomo\u010di \u2013 ohranitev ali vrnitev zdravja oz. mirna smrt<\/li>\n<li>katero je na\u010delo pomo\u010di \u2013 \u010dimprej\u0161nja samostojnost in neodvisnost (Pri smrti zagotovo v svojem najbolj absolutnem pomenu. Op.a.)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>71.\u00a0 Katera je njena pomembna bibliografija?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Basic Principles of Nursing Care (1960): nastala na osnovi spoznanj iz predelanega gradiva (vsa literatura s podro\u010dja ZN od 1900 do 1960), v njej opredelila 14 \u010dlove\u0161kih potreb \u2013 osnovna na\u010dela ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 The Nature of Nursing (1966): definicija ZN in njena aplikacija v prakso<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 The Principles and Practice of Nursing (1991)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>72.\u00a0 Katere koncepte vklju\u010duje TM Virginie Henderson?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>73.\u00a0 Opi\u0161ite posamezni koncept.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>koncept ZN<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>najpomembnej\u0161i, povezan z vsemi drugimi<\/li>\n<li>opredelila skozi def. ZN, temelji na pomo\u010di bolnemu oz. zdravemu \u010dloveku<\/li>\n<li>pomo\u010d zdravemu \u2013 da zadovoljuje svoje potrebe \u010dim bolj samostojno, \u010de ima za to voljo, mo\u010d in znanje<\/li>\n<li>MS mora zagotoviti znanje B\/V (temu prilagoditi izrazoslovje) in voljo (vzrok brezvoljnosti \u2013 delovati s ciljem pritegnitve k sodelovanj) \u2013 ugotoviti posameznikova stali\u0161\u010da in vrednote in prek njih vplivati nanj<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>koncept \u010dloveka<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>obravnavati \u010dloveka kot celovito osebnost, upo\u0161tevati njegovo integriteto \u2013 psihi\u010dni, fizi\u010dni, socialni vidik<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>koncept zdravja<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>menila, da je pogosto odraz dru\u017ebe, v kateri \u010dlovek \u017eivi<\/li>\n<li>sposobnost zadovoljevanja 14 temeljnih potreb<\/li>\n<li>ena\u010di s samostojnostjo in neodvisnostjo<\/li>\n<li>kon\u010dno odgovornost zanj nosi \u010dlovek sam<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>koncept okolja<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>skopo definiran, naslanja se na F. Nightingale<\/li>\n<li>bolni\u0161ni\u010dno okolje, odnos med MS in B\/V, dru\u017eina (pomembno kako se svojci odzivajo na B\/V, naloga MS je vplivanje, \u010de je interakcija negativna)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ta TM se prenese v prakso s procesno metodo dela<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>74.\u00a0 Katere \u017eivljenjske aktivnosti vklju\u010duje teoreti\u010dni model Virginie Henderson?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 14 \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n<ol>\n<li>dihanje<\/li>\n<li>prehranjevanje in pitje<\/li>\n<li>odvajanje<\/li>\n<li>gibanje<\/li>\n<li>spanje in po\u010ditek<\/li>\n<li>obla\u010denje<\/li>\n<li>vzdr\u017eevanje telesne temperature<\/li>\n<li>skrb za \u010disto\u010do in urejenost<\/li>\n<li>izogibanje nevarnostim v okolju \u2013 varnost<\/li>\n<li>komuniciranje<\/li>\n<li>verovanje<\/li>\n<li>koristno delo<\/li>\n<li>rekreacija<\/li>\n<li>u\u010denje zdravega na\u010dina \u017eivljenja<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>75.\u00a0 Kako je \u010dlovekove potrebe razdelila Virginia Henderson?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 temeljne \u010dlovekove potrebe<\/p>\n<ul>\n<li>na njihovi podlagi utemeljila 14 \u017eivljenjskih aktivnosti, ki izhajajo iz njih (tudi t.i. 14 sestavin temeljne ZN \u2013 ta izraz uporabljajo predvsem v tujini)<\/li>\n<li>na njihovo zadovoljevanje vplivajo razli\u010dne okoli\u0161\u010dine\n<ul>\n<li>stalne (starost, spol, temperament, sociokulturni polo\u017eaj, telesne in intelektualne lastnosti)<\/li>\n<li>ob\u010dasne (razli\u010dna patolo\u0161ka stanja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"100%\" border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"76%\">\n<ol>\n<li>dihati normalno<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<td rowspan=\"9\" width=\"23%\">Fiziolo\u0161ke potrebe<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\">\n<ol>\n<li>ustrezno se prehranjevati in u\u017eivati teko\u010dino<\/li>\n<li>izlo\u010dati<\/li>\n<li>gibati se in vzdr\u017eevati \u017eelene telesne polo\u017eaje<\/li>\n<li>spati in po\u010divati<\/li>\n<li>ustrezno izbirati obla\u010dila \u2013 obla\u010diti se in sla\u010diti<\/li>\n<li>vzdr\u017eevati telesno temperaturo s prilagajanjem obla\u010dil in okolja<\/li>\n<li>vzdr\u017eevati telesno \u010disto\u010do, urejenost in varovati ko\u017eo<\/li>\n<li>izogibati se nevarnostim v okolju in izogibati se ogro\u017eanja drugih<\/li>\n<li>komunicirati z drugimi, izra\u017eati potrebe, \u010dustva, bojazni, mnenja<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<td width=\"23%\">Psiholo\u0161ka potreba<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\">\n<ol>\n<li>verovati<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<td width=\"23%\">Duhovna potreba<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\">\n<ol>\n<li>opravljati delo z ob\u010dutkom zadovoljstva in uspeha<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<td rowspan=\"2\" width=\"23%\">Sociolo\u0161ki potrebi<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\">\n<ol>\n<li>igrati se in se vklju\u010devati v razli\u010dne oblike in razvedril<\/li>\n<li>u\u010diti se, odkrivati ali zadovoljevati svojo vedo\u017eeljnost, ki vodi v normalen razvoj in izrabo danih potencialov<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"76%\"><\/td>\n<td width=\"23%\">Psiholo\u0161ka potreba<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>76.\u00a0 Opi\u0161ite Maslowovo hierarhijo potreb.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motivacijska teorija Abrahama G. Maslova<\/p>\n<ol>\n<li>fiziolo\u0161ke potrebe: kisik, voda, hrana, izlo\u010danje, spanje, gibanje, temperatura<\/li>\n<li>potreba po varnosti: varovanje, za\u0161\u010dita pred nevarnostjo<\/li>\n<li>afiliativne (socialne) potrebe: pripadnost, socialne aktivnosti, ljubezen, prijateljstvo<\/li>\n<li>samopodoba: samostojnost, status, (samo)spo\u0161tovanje, identiteta<\/li>\n<li>samoaktualizacija: osebnostna rast in razvoj, samouresni\u010devanje<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zadovoljene temeljne potrebe \u2013 zdravje, nezadovoljene temeljne potrebe \u2013 bolezen<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ko zadovoljimo ni\u017eje, motivirani za zadovoljevanje vi\u0161jih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>77.\u00a0 Opi\u0161ite odnos Virginie Henderson do izobra\u017eevanja, raziskovanja in prakse ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovanje<\/p>\n<ul>\n<li>sistemati\u010dno preu\u010devanje, ki sku\u0161a najti odg. na dolo\u010dena vpr., pojasnjuje teorijo in re\u0161uje problem<\/li>\n<li>znanje s podro\u010dja ZN mora priti iz enostavnega v kompleksnej\u0161e skozi raziskovanje (MS, ki dela v praksi, mora biti sposobna uporabljati najnovej\u0161e vire podatkov)<\/li>\n<li>kot raziskovalno podro\u010dje opredelila 14 temeljnih potreb<\/li>\n<li>prva, ki je prepoznala potrebo po pisnem planu ZN \u2013 dokumentiranje (plani predstavljajo dokumentacijo za aktivnosti ZN \u2013 pomagajo MS dobiti ob\u010dutek, katere potrebe B\/V se ponavljajo, in usmerjajo izvajanje postopkov v ZN; dokumentacija dragocen vir za raziskovalno delo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevanje<\/p>\n<ul>\n<li>MS z univerzitetnim \u0161tudijem dobi ustrezno izobrazbo, pridobi samostojnost in se nau\u010di kreativnega mi\u0161ljenja<\/li>\n<li>DMS svoje delo lahko opravlja samostojno \u2013 metode izobra\u017eevanja morajo biti temu prilagojene<\/li>\n<li>\u0161tudent ZN ne sme biti delavec v bolni\u0161nici za izvajanje razli\u010dnih zunanjih nalog \u2013 MS mu morajo dajati strokovni zgled<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 praksa<\/p>\n<ul>\n<li>sestrinstvo opredelila kot prakti\u010dno disciplino \u2013 MS \u017eeli zadovoljiti vsestranske temeljne potrebe \u010dloveka z ozirom na potrebe posameznika<\/li>\n<li>svoje principe in prepri\u010danja vnesla v prakso in izobra\u017eevanje \u2013 vpliv na ZN po vsem svetu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>78.\u00a0 Uporaba procesa zdravstvene nege v povezavi s TM Virginie Henderson.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proces ZN vidi kot<\/p>\n<ul>\n<li>aplikacijo logi\u010dnega pristopa k re\u0161evanju problema<\/li>\n<li>mo\u017enost individualizirane ZN<\/li>\n<li>\u010dl. kot kompleksno bitje (biolo\u0161ko, psihi\u010dno, socialno)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 faze PZN<\/p>\n<ul>\n<li><b>ugotavljanje potreb B\/V<\/b>\n<ul>\n<li>ocena stanja 14 temeljnih potreb (upo\u0161tevanje starosti, kulture, \u010dustvenega stanja)<\/li>\n<li>analiza podatkov<\/li>\n<li>aktualni in potencialni negovalni problemi<\/li>\n<li>neg. dg.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>na\u010drtovanje<\/b>\n<ul>\n<li>postavljanje ciljev<\/li>\n<li>vklju\u010devanje B\/V<\/li>\n<li>individualiziran plan<\/li>\n<li>pisni na\u010drt \u2013 dokumentiranje<\/li>\n<li>odvisno od zdravni\u0161ko-terapevtskega programa<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>izvajanje<\/b>\n<ul>\n<li>temelji na pomo\u010di pri zagotavljanju 14 \u017eivljenjskih potreb<\/li>\n<li>pomo\u010d B\/V z znanji<\/li>\n<li>odnos med MS in B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><b>vrednotenje<\/b>\n<ul>\n<li>primerjava funkcionalnih sposobnosti B\/V pred in po aktivnostih ZN<\/li>\n<li>glede na hitrost in stopnjo dose\u017eene samostojnosti<\/li>\n<li>na osnovi kon\u010dnega vrednotenja ugotavljamo kvaliteti ZN<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>79.\u00a0 V \u010dem se teoreti\u010dni model ZN in teoreti\u010dni model \u017eivljenja po Roper-Logan-Tierney razlikujeta?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 model ZN Nancy Roper (Winifred W. Logan in Alison J. Tierney), \u201cmodel \u017eivljenja\u201d, spada med modele potreb<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivljenjske potrebe je poimenovala \u017eivljenjske aktivnosti in jih razdelila na<\/p>\n<ul>\n<li>bistvene (nujne, vitalne) \u2013 tiste, ki \u010dl. vzdr\u017eujejo pri \u017eivljenju<\/li>\n<li>druge, ki izbolj\u0161ujejo kvaliteto \u017eivljenja<\/li>\n<li>umiranje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kasneje jih je razdelila na<\/p>\n<ul>\n<li>biolo\u0161ke nujnosti<\/li>\n<li>\u017eivljenjske aktivnosti podrejene kulturnim in socialnim vplivom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010dila je spolnost in smrt, izpustila pa verovanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v ospredje postavila \u010dloveka in \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 koncepti<\/p>\n<ul>\n<li>koncept \u010dloveka\n<ul>\n<li>\u017eivljenje opisuje s treh vidikov \u2013 glej to\u010dko 82<\/li>\n<li>v svoj model vklju\u010dila razli\u010dna znanja in spoznanja (filozofija, psihologija, sociologija)<\/li>\n<li>najbolj\u0161i na\u010din za spoznanje \u010dl. in \u017eivljenjskih aktivnosti je njihovo opazovanje<\/li>\n<li>\u010dlovek se giblje med popolno odvisnostjo in neodvisnostjo in se stalno spreminja (spremembe z rastjo in razvojem, oblikovanje \u017eivljenjskih aktivnosti pod vplivom intelektualnih, \u010dustvenih, socialnih in ekonomskih dejavnikov)<\/li>\n<li>vsak \u010dlovek se u\u010di razli\u010dno in vsak se razvije v enkratno bitje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>koncept ZN\n<ul>\n<li>razlagala podobno kot V. Henderson, lo\u010dila je suvereni in odvisni del<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>koncept okolja\n<ul>\n<li>razlagala vpliv okolja (o\u017ejega in \u0161ir\u0161ega) na posameznika pri hospitalizaciji<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>koncept zdravja\n<ul>\n<li>povzela definicijo WHO<\/li>\n<li>zdrav \u010dlovek je kreativen in lahko zadovoljuje svoje potrebe v \u017eivljenju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>80.\u00a0 Katere \u017eivljenjske aktivnosti vklju\u010duje TM ZN po R-L-T?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td rowspan=\"7\" width=\"151\">Nujne ali vitalne<\/td>\n<td width=\"467\">\n<ol>\n<li>dihanje<\/li>\n<li>hranjenje<\/li>\n<li>izlo\u010danje<\/li>\n<li>kontroliranje telesne temperature<\/li>\n<li>gibanje<\/li>\n<li>spanje<\/li>\n<li>zagotavljanje varnosti<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td rowspan=\"8\" width=\"151\">\u017divljenjske aktivnosti, ki izbolj\u0161ujejo kvaliteto \u017eivljenja<\/td>\n<td width=\"467\">\n<ol>\n<li>osebna higiena<\/li>\n<li>obla\u010denje<\/li>\n<li>komuniciranje<\/li>\n<li>u\u010denje<\/li>\n<li>delo<\/li>\n<li>igra<\/li>\n<li>seksualnost<\/li>\n<li>razmno\u017eevanje<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"151\">Smrt<\/td>\n<td width=\"467\">\n<ol>\n<li>umiranje<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kon\u010dna verzija iz leta 1980<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td rowspan=\"7\" width=\"151\">Biolo\u0161ke nujnosti<\/td>\n<td width=\"467\">\n<ol>\n<li>dihanje<\/li>\n<li>prehranjevanje in pitje<\/li>\n<li>izlo\u010danje<\/li>\n<li>kontroliranje telesne temperature<\/li>\n<li>spanje<\/li>\n<li>gibanje<\/li>\n<li>umiranje<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td rowspan=\"5\" width=\"151\">\u017divljenjske aktivnosti podrejene kulturnim in socialnim vplivom<\/td>\n<td width=\"467\">\n<ol>\n<li>varnost (vzdr\u017eevanje varnosti in varno okolje)<\/li>\n<li>komuniciranje<\/li>\n<li>osebna higiena<\/li>\n<li>delo in igra<\/li>\n<li>seksualnost (vzdr\u017eevanje spolnosti \u2013 2001)<\/li>\n<\/ol>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"467\"><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>81.\u00a0 Kako sta se model \u017eivljenja in model ZN R-L-T \u010dasovno spreminjala?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 z izdelavo modela za\u010dela l. 1970, prvi\u010d objavila l. 1976, kasneje predelovala, kon\u010dna verzija l. 1980, revizije \u0161e l. 1985, 1990, 1996 in 2000 (Ali je vzrok stalnemu spreminjanju lastnih idej nesamozavest, pikolovstvo ali morda kaj drugega? Op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>82.\u00a0 Poimenujte komponente TM R-L-T in vsako tudi opi\u0161ite.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4 komponente, ki vplivajo na 12 \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n<ul>\n<li>\u017eivljenjska obdobja (od spo\u010detja do smrti)\n<ul>\n<li>biolo\u0161ki vidik \u017eivljenja (do celice do homeostaze)<\/li>\n<li>razvojni vidik \u017eivljenja (od oploditve do smrti)<\/li>\n<li>socialni vidik \u017eivljenja (\u010dlovekovo \u017eivljenje v skupini in dru\u017eini)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kontinuum odvisnosti in neodvisnosti v \u010dasu \u017eivljenja\n<ul>\n<li>od popolne odvisnosti do popolne neodvisnosti<\/li>\n<li>v vsaki \u017eivljenjski aktivnosti v vsakem \u017eivljenjskem obdobju ima vsak \u010dlovek svojo lastno odvisnost oz. neodvisnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>faktorji, ki vplivajo na \u017eivljenjske aktivnosti\n<ul>\n<li>biolo\u0161ki (fizi\u010dni): delovanje organizma<\/li>\n<li>psiholo\u0161ki: \u010dustveni in intelektualni aspekt \u017eivljenja<\/li>\n<li>sociokulturni: vpliv dru\u017ebe, etike, religije\u2026<\/li>\n<li>okoljski: zemljepisna lega, klima, voda, \u017eivila\u2026<\/li>\n<li>politi\u010dno-ekonomski: vpliv zakonodaje\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>individualnost posameznika\n<ul>\n<li>vzorci vedenja: preventivno (za\u0161\u010ditno) vedenje, varno (komfortno) vedenje, vedenje usmerjeno k cilju<\/li>\n<li>izvajanje \u017eivljenjskih aktivnosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>83.\u00a0 TM ZN R-L-T in proces ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ocenjevanje<\/p>\n<ul>\n<li>zbiranje podatkov o vseh \u017eivljenjskih aktivnostih<\/li>\n<li>ocenjevanje skupaj z B\/V\n<ul>\n<li>odnos med MS in B\/V (skupna ocena se odra\u017ea skozi ta odnos)<\/li>\n<li>v nadaljevanju ocenjujemo le prizadete aktivnosti<\/li>\n<li>ugotavljanje kaj B\/V lahko dela sam upo\u0161tevajo\u010d 4 komponente<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>formaliziranje problemov, postavitev neg. dg.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje<\/p>\n<ul>\n<li>dokumentiranje neg. problemov (aktualnih in potencialnih)<\/li>\n<li>postavitev ciljev skupaj z B\/V<\/li>\n<li>dolo\u010diti odgovornost MS za dosego cilja<\/li>\n<li>upo\u0161tevati vse okoli\u0161\u010dine (pozitivne in negativne), ki vplivajo na re\u0161evanje nekega problema<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje (interveniranje)<\/p>\n<ul>\n<li>MS intervenira, da bi B\/V pomagala pri izvajanju vsakodnevnih \u017eivljenjskih aktivnosti<\/li>\n<li>MS upo\u0161teva preventivno komponento, okrepi dobro psihofizi\u010dno po\u010dutje, zmanj\u0161a odvisnost B\/V, vzbudi odgovornost B\/V za lastno zdravje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrednotenje<\/p>\n<ul>\n<li>nadaljevalno\n<ul>\n<li>kriterij je dose\u017eenost ciljev (primerjava stanja \u017eivljenjskih aktivnosti s postavljenimi cilji): \u010de npr. na\u010drt ni realiziran, zakaj \u2013 nerealni cilji ali neuspe\u0161no izvajanje ZN<\/li>\n<li>eventualno ponovna vzpostavitev ciljev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sumativno (kon\u010dno)\n<ul>\n<li>ugotavljanje uspe\u0161nosti TM za izvajanje ZN<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>84.\u00a0 Kako so TM ocenili glede kriterijev jasnosti, enostavnosti, splo\u0161nosti, empiri\u010dne natan\u010dnosti in izvoru pomembnosti?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 69<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 jasnost<\/p>\n<ul>\n<li>ali je model dovolj razumljivo napisan (tudi pojasnjenost konceptov in definicij)<\/li>\n<li>model je po mnenju analitikov dovolj jasen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 enostavnost<\/p>\n<ul>\n<li>ali je bil izbran razumljiv in enostaven format teorije (najnujnej\u0161e, kar je potrebno)<\/li>\n<li>model je zelo enostaven (nekateri pravijo, da preve\u010d), ne uvaja nobenih novih konceptov, zelo kompleksno predstavlja koncept \u010dloveka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 splo\u0161nost<\/p>\n<ul>\n<li>kak\u0161en je pomen konceptov in kako so zastavljeni cilji modela<\/li>\n<li>model je prakti\u010dno uporaben v vseh situacijah ZN (promocija in ohranjanje zdravja, akutna in kroni\u010dna stanja)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 empiri\u010dna natan\u010dnost<\/p>\n<ul>\n<li>kak\u0161en je obseg definiranih konceptov (v povezavi z uporabnostjo in preizku\u0161anjem v praksi)<\/li>\n<li>model zelo pozitivno opredeljuje koncept \u010dloveka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvor pomembnosti<\/p>\n<ul>\n<li>model je glede na prakso, teorijo in raziskovanje dobro voden skozi kriterije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ta teoreti\u010dni model je mo\u017eno uporabiti na vseh podro\u010djih, kjer deluje MS<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ponuja mo\u017enosti za razmi\u0161ljanje o ZN in \u017eivljenju nasploh<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izkazal se je na podro\u010dju individualiziranja ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>85.\u00a0 Kaj je prehranjevanje in pitje?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je \u017eivljenjska potreba, aktivnost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je dinami\u010den proces<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nanju vpliva ve\u010d dejavnikov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010data<\/p>\n<ul>\n<li>rast in razvoj<\/li>\n<li>regeneracijo celic<\/li>\n<li>sintezo hormonov in encimov<\/li>\n<li>proizvodnjo toplote<\/li>\n<li>tvorbo protiteles<\/li>\n<li>sprostitev<\/li>\n<li>vpliv na po\u010dutje<\/li>\n<li>vzdr\u017eevanje normalne telesne te\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>86.\u00a0 Faktorji, ki vplivajo na prehranjevanje in pitje.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fiziolo\u0161ki<\/p>\n<ul>\n<li>sestava hrane: beljakovine, ogljikovi hidrati, ma\u0161\u010dobe, vitamini, minerali, vlaknine, voda (piramida zdrave prehrane \u2013 prirejena glede na starost)<\/li>\n<li>prebava in presnova<\/li>\n<li>vsrkavanje in izlo\u010danje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psihi\u010dni: vzdu\u0161je, stres\u2026<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sociokulturni<\/p>\n<ul>\n<li>prehranjevalne navade<\/li>\n<li>simboli\u010dni oz. religiozni pomen hrane<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 okolje<\/p>\n<ul>\n<li>onesna\u017eenost vod\u00e1, okolja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 politi\u010dno-ekonomski<\/p>\n<ul>\n<li>nesorazmerje med naseljenostjo in proizvodnjo hrane<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (pojmi)<\/p>\n<ul>\n<li>lakota: fiziolo\u0161ka potreba, ki jo zadovoljimo s hrano<\/li>\n<li>apetit: \u010dustveno nagnjenje do hrane<\/li>\n<li>\u017eeja: fiziolo\u0161ka potreba, ki uravnava potrebo po teko\u010dini v organizmu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>87.\u00a0 Opazovanje in ocenjevanje prehranjenosti.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 antropolo\u0161ke meritve<\/p>\n<ul>\n<li>telesna te\u017ea in telesna vi\u0161ina (): ob sprejemu, pred op., ob motnjah hranjenja, pri sistematskih pregledih<\/li>\n<li>BMI (ali ITM): \u00a0(TT v kilogramih, TV v metrih)\n<ul>\n<li>&lt; 19.9 podhranjen<\/li>\n<li>20 \u2013 24,9 normalen<\/li>\n<li>25 \u2013 26,9 zmerno debel<\/li>\n<li>27 \u2013 29,9 debel<\/li>\n<li>30 \u2013 32,9 zelo debel<\/li>\n<li>&gt; 33 izredno debel<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>druge meritve: obseg trebuha, ko\u017ena guba (meritev podko\u017enega ma\u0161\u010devja), premer nadlahti, premer tricepsa<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 laboratorijski testi: krvni sladkor, proteini, holesterol, urea<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 subjektivna ocena: splo\u0161na vitalnost, lasje, obraz, o\u010di, ustnice, \u017eleze, zobje, ko\u017ea, nohti, mi\u0161ice, udi, trebuh, \u017eiv\u010dni sistem, te\u017ea<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>88.\u00a0 Katere motnje hranjenja poznate?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izguba telesne te\u017ee \u2013 npr. zaradi obolenj (infekcije, TBC, maligna obolenja\u2026)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 anoreksija (odklanjanje hrane) \u2013 najve\u010dkrat psihi\u010dno pogojena (zato anoreksija nevroza)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bulemija (nestabilno prenajedanje in bruhanje)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kaheksija (pretirana shuj\u0161anost, izguba podko\u017enega ma\u0161\u010devja) \u2013 \u017eenske lahko izgubijo menstruacijo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 adipositas (debelost \u2013 pove\u010dana koli\u010dina podko\u017enega ma\u0161\u010devja, telesna te\u017ea)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 disfagija (ote\u017eeno po\u017eiranje)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dispepsija (slabo prebavljanje hrane) \u2013 lahko zaradi slabe pre\u017eve\u010denosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 singultus (kolcanje \u2013 kr\u010d trebu\u0161ne prepone)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 inapetenca (odsotnost apetita)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 alkarija (nenasitnost \u2013 vol\u010dja lakota) \u2013 npr. pri Diabetes Mellitus<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ortoreksija (obsedenost z zdravo hrano)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dejavniki debelosti<\/p>\n<ul>\n<li>neaktivnost<\/li>\n<li>nepravilna prehrana<\/li>\n<li>genetska nagnjenost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>89.\u00a0 Predstavite na\u010dela zdrave prehrane.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 12 korakov zdravega prehranjevanja po CINDI<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (zdrav) na\u010din prehranjevanja<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161t. obrokov (3 do 5)<\/li>\n<li>\u010dasovni razmik med obroki (3 do 4 ure)<\/li>\n<li>energijska razporeditev celotne dnevne energije (25 % zajtrk, 15 % malica, 30 % kosilo, 10 % malica, 20 % ve\u010derja)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sestava hrane<\/p>\n<ul>\n<li>ustrezen izbor hranil<\/li>\n<li>hranilno in energetsko uravnote\u017eena hrana<\/li>\n<li>ustrezna kakovost \u017eivil<\/li>\n<li>vse prehrambne skupine (50 \u2013 70 % ogljikovih hidratov, 10 \u2013 15 % beljakovin, 20 \u2013 30 % ma\u0161\u010dob)<\/li>\n<li>zadosten vnos vode<\/li>\n<li>zmernost pri soli, sladkorju, alkoholu in gaziranih pija\u010dah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010din priprave hrane: ohranitev pomembnih sestavin<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>90.\u00a0 Kateri so dejavniki negativnega vpliva na prehranjevanje in pitje?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 varovanec doma<\/p>\n<ul>\n<li>slabe prehrambne navade<\/li>\n<li>neznanje (ne ve\u0161, op.a.)<\/li>\n<li>nizka motiviranost za zdravje (ve\u0161, pa no\u010de\u0161, op.a.)<\/li>\n<li>te\u017eave pri spreminjanju prehrambnih navad (ve\u0161, pa ne zmore\u0161, op.a.)<\/li>\n<li>zaposlitev (ve\u0161, pa ne more\u0161, op.a.)<\/li>\n<li>ekonomske razmere \u2013 rev\u0161\u010dina, preobilje (ve\u0161, pa ne more\u0161 ali ne zmore\u0161, op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pacient<\/p>\n<ul>\n<li>nausea (slabost)<\/li>\n<li>vomitas (bruhanje)<\/li>\n<li>inapetenca<\/li>\n<li>odsotnost \u010drevesne peristaltike<\/li>\n<li>odsotnost ali oslabelost po\u017eiralnega refleksa<\/li>\n<li>patolo\u0161ke spremembe na ustih oz. ustni sluznici<\/li>\n<li>neprimerno zobovje<\/li>\n<li>vnetje \u017elez<\/li>\n<li>vnetje grla in \u017erela<\/li>\n<li>vnetje spodnje \u010deljusti<\/li>\n<li>vnetje spodnje veje trigeminusa<\/li>\n<li>mo\u010dna tahipneja<\/li>\n<li>motnje okusa, vonja, vida<\/li>\n<li>tremor udov<\/li>\n<li>slaba koordinacija gibov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>91.\u00a0 Proces ZN pri prehranjevanju in pitju.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ugotavljanje potreb<\/p>\n<ul>\n<li>negovalna anamneza (lahko vpra\u0161alnik)\n<ul>\n<li>poznavanje na\u010del zdrave prehrane, na\u010din prehranjevanja, sestava hrane, na\u010din priprave<\/li>\n<li>sociokulturno okolje<\/li>\n<li>alergije, diete, druge te\u017eave v zvezi s hranjenjem<\/li>\n<li>odnos do hrane<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>opazovanje in meritve\n<ul>\n<li>subjektivno<\/li>\n<li>antropolo\u0161ke<\/li>\n<li>laboratorijske<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>predpisani dietni re\u017eim<\/li>\n<li>postavitev neg. dg. \u2013 npr. po Gordon\n<ul>\n<li>ote\u017eeno po\u017eiranje zardi pomanjkljivega zobovja, kar se ka\u017ee z lakoto<\/li>\n<li>pretirano prenajedanje zaradi socialne izoliranosti, kar se ka\u017ee z debelostjo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje<\/p>\n<ul>\n<li>postavitev ciljev \u2013 usmerjeni na\n<ul>\n<li>idealno te\u017eo<\/li>\n<li>uravnote\u017eeno prehrano<\/li>\n<li>sledenje dieti, \u010de je potrebna<\/li>\n<li>prepre\u010devanje slabosti in bruhanja<\/li>\n<li>npr.: bolnik bo dosegel zni\u017eanje telesne te\u017ee za 2 kg v 14 dneh<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje (negovalne intervencije)<\/p>\n<ul>\n<li>svetovanje B\/V v zvezi s hrano<\/li>\n<li>navodila o dietnem re\u017eimu<\/li>\n<li>spremljanje prehranskega statusa<\/li>\n<li>spodbujanje apetita<\/li>\n<li>pomo\u010d pri hranjenju<\/li>\n<li>poskrbeti za ustrezen na\u010din hranjenja v posebnih situacijah (npr. ni\u010desar per os)<\/li>\n<li>poskrbeti za ev. enteralno hranjenje (nazogastri\u010dna, nazoenteralna sonda)<\/li>\n<li>poskrbeti za ev. parenteralno hranjenje (i.v.)<\/li>\n<li>dokumentiranje zau\u017eite hrane, teko\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrednotenje<\/p>\n<ul>\n<li>B\/V napredek v doseganju ciljev<\/li>\n<li>B\/V sprejemanje oz. odklanjanje diete<\/li>\n<li>B\/V razumevanje diete<\/li>\n<li>sporo\u010danje rezultatov tudi drugim \u010dlanom zdravstva, ne le negovalnemu timu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>92.\u00a0 \u010clovekova spolna aktivnost in fiziologija spolnega odziva.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za normalno spolno aktivnost je potrebno skladno delovanje razli\u010dnih sistemov<\/p>\n<ul>\n<li>nepo\u0161kodovan centralni in avtonomni \u017eiv\u010dni sistem<\/li>\n<li>nepo\u0161kodovani spolni organi<\/li>\n<li>primerno hormonsko funkcioniranje<\/li>\n<li>zdrava \u010dutila in mi\u0161ice<\/li>\n<li>ustrezna cirkulacija<\/li>\n<li>psihi\u010dno zrela osebnost<\/li>\n<li>(Z drugimi besedami: za normalen seks mora\u0161 biti telesno in du\u0161evno popolnoma zdrav \u2013 kdo bi si mislil? Op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spolni odziv<\/p>\n<ul>\n<li>odziv na spolne dra\u017eljaje je posledica medsebojnega vpliva fiziolo\u0161kih in psiholo\u0161kih dejavnikov<\/li>\n<li>spolni odziv je posledica predelave spolnih vzpodbud (kognitivnih oz. psihi\u010dnih ali somatskih oz. fizi\u010dnih) v \u017eiv\u010dnem sistemu<\/li>\n<li>psihofiziolo\u0161ki fenomen (tako William H. Masters in Virginia H. Johnosn)\n<ul>\n<li>faza vzburjenja: nara\u0161\u010danje ravni spolnega vzburjenja<\/li>\n<li>plato faza: intenziviranje spolnega vzburjenja pred orgazmom<\/li>\n<li>faza orgazma: ob\u010dutek fizi\u010dne in psihi\u010dne sprostitve po maksimalnem nivoju spolne vzdra\u017eenosti<\/li>\n<li>faza resolucije ali umiritve: povrnitev na prej\u0161nji nivo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u010dustveni odziv odvisen od razli\u010dnih dejavnikov (posameznik, okoli\u0161\u010dine)<\/li>\n<li>telesne spremembe dokaj podobne v vseh situacijah \u2013 v vseh fazah posledica dveh fiziolo\u0161kih procesov\n<ul>\n<li>vazokongestija: naval krvi v povrhnje in globoko \u017eilje dolo\u010denih organov<\/li>\n<li>miotonija: mi\u0161i\u010dna napetost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>93.\u00a0 Psiholo\u0161ki mediatorji spolnega odziva.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glavni psiholo\u0161ki posredovalci odziva na spolno dra\u017eenje<\/p>\n<ul>\n<li>informacijski odziv<\/li>\n<li>emocionalne reakcije<\/li>\n<li>predstavna sposobnost<\/li>\n<li>pozornost<\/li>\n<li>ljubezen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delovanje<\/p>\n<ul>\n<li>lahko delujejo vzajemno drug na drugega<\/li>\n<li>\u010de je med njimi neskladnost, ustvarjajo konflikte v odgovor na dra\u017eljaj<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>94.\u00a0 Spolnost in ljubezen.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ljubezen je kompleksen fenomen, ki ga ljudje razli\u010dno razumemo in definiramo<\/p>\n<ul>\n<li>\u010dlovekova sposobnost ljubiti se razvija skozi vse \u017eivljenje<\/li>\n<li>je osnova za \u010dlovekovo rast, razvoj in bivanje<\/li>\n<li>v svoji neosebni obliki je pot, ki vodi v preseganje samega sebe (samotranscendenco)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razli\u010dni tipi ljubezni vplivajo na spolni razvoj in izra\u017eanje spolnosti<\/p>\n<ul>\n<li>materinska ljubezen<\/li>\n<li>bratska oz. sestrska ljubezen<\/li>\n<li>humana ljubezen<\/li>\n<li>eroti\u010dna ljubezen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spolna sprostitev z lo\u010devanjem spolnosti in ljubezni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zlitje spolnosti in \u010dustev ljubezni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>95.\u00a0 Dihanje: opis procesa (fiziologije) dihanja.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je izmenjava plinov: ventilacija, difuzija, perfuzija\u2026<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 97<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (sicer smo se pa to u\u010dili pri fiziologiji, op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>96.\u00a0 Merjenje in opazovanje dihanja (kvaliteta, globina, ritem).<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 normalno dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>frekvenca\n<ul>\n<li>novorojen\u010dek: 40 do 44 dihljajev na minuto<\/li>\n<li>otrok: 25 do 30<\/li>\n<li>odrasel: 16 do 18<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>neopazno, malenkostno dvigovanje in spu\u0161\u010danje prsnega ko\u0161a<\/li>\n<li>ritem enakomeren, izdih traja nekoliko dlje kot vdih, vmes kratka apnoi\u010dna pavza<\/li>\n<li>odvisno od bitja srca, budnosti, mirovanja oz. gibanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tahipneja: pospe\u0161eno dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>omejena dihalna povr\u0161ina<\/li>\n<li>pove\u010dana potreba po kisiku (npr. hipertermija \u2013 pove\u010dana presnova)<\/li>\n<li>anemija (pomanjkanje eritrocitov)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bradipenja \u2013 upo\u010dasnjeno dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>navadno povzro\u010dena centralno (obolenje mo\u017eganov, zastrupitve, komatozna stanja, delovanje uspaval\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dispneja \u2013 ote\u017eko\u010deno dihanje (dihalna stiska)<\/p>\n<ul>\n<li>subjektiven ob\u010dutek tesnobe, ti\u0161\u010danja v prsih, lovljenje sape, hitro, kratko, povr\u0161no dihanje<\/li>\n<li>inspiratorna (npr. pri zapori dihalnih poti zardi tujka)<\/li>\n<li>ekspiratorna (npr. pri obstrukciji dihalnih poti \u2013 astma\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 apneja \u2013 prenehanje dihanja<\/p>\n<ul>\n<li>posledica ohromitve centra za dihanje (po\u0161kodba mo\u017eganskega debla, hipokapnija \u2013 pomanjkanje ogljikove kisline v krvi, premajhen pCO<sub>2<\/sub>)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 globoko dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>povezano z bradipnejo<\/li>\n<li>Kussmaulovo dihanje \u2013 globoko, mo\u010dno, enakomerno (npr. pri nezavestnih \u2013 acidoza)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hiperventilacija \u2013 prekomerno, stopnjevano dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>preve\u010d izdihanega CO<sub>2<\/sub> \u2013 alkaloza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hipoventilacija \u2013 povr\u0161insko dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>obi\u010dajno varovalno dihanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stridor \u2013 piskajo\u010de dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>zaradi stenoze dihalnih poti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cheyne-Stokesovo dihanje<\/p>\n<ul>\n<li>kratko, plitvo, sopihajo\u010de, postaja vedno globlje, nato pa spet vse plitvej\u0161e in zastane v apno\u010dini pavzi (pove\u010danje pCO<sub>2<\/sub>, vzpodbuda dihalnega centra\u2026)<\/li>\n<li>te\u017eja obolenja srca in mo\u017egan, pred smrtjo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1 minuto \u0161tejemo vdihe ali izdihe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri nezavestnemu lahko roko polo\u017eimo na prsni ko\u0161<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opazujemo tudi gibanje nosnic, prsnega ko\u0161a, trebuha in obremenitev pomo\u017enih dihalnih mi\u0161ic<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opazujemo tudi<\/p>\n<ul>\n<li>spremembe barve ko\u017ee<\/li>\n<li>spremembe pulza in krvnega tlaka<\/li>\n<li>spremembe splo\u0161nega po\u010dutja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>97.\u00a0 Faktorji, ki vplivajo na aktivnost dihanja.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odvisno od primarnih in sekundarnih vplivov<\/p>\n<ul>\n<li>predvsem normalno delovanje srca, plju\u010d, krvi in \u017eilnega sistema<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fiziolo\u0161ki faktorji<\/p>\n<ul>\n<li>zunanje dihanje (respiracija)\n<ul>\n<li>sprejemanje kisika (vezava na hemoglobin v alevolih), oddajanje ogljikovega dioksida (presnovni produkt)<\/li>\n<li>en dihljaj = inspirij + ekspirij<\/li>\n<li>odvisen od kr\u010denja medrebrnih mi\u0161ic, trebu\u0161ne prepone in trebu\u0161nih mi\u0161ic<\/li>\n<li>prsno dihanje (bolj aktiven prsni ko\u0161 \u2013 \u017eenske), trebu\u0161no dihanje (bolj aktivna prepona \u2013 mo\u0161ki)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>notranje dihanje (celi\u010dno)\n<ul>\n<li>oksidacija ogljikovih hidratov za spro\u0161\u010danje telesu potrebne energije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psiholo\u0161ki faktorji<\/p>\n<ul>\n<li>prek avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema\n<ul>\n<li>npr. \u010dustva: upo\u010dasnjeno (npr. strah), pospe\u0161eno (npr. jeza)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zavestno vplivanje\n<ul>\n<li>le do neke mere<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ekolo\u0161ki faktorji<\/p>\n<ul>\n<li>atmosfera<\/li>\n<li>okoljske spremembe<\/li>\n<li>kajenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>98.\u00a0 Kaj je spanje in kaj po\u010ditek?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivljenjska potreba po V. Henderson<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spanje<\/p>\n<ul>\n<li>kompleksno ritmi\u010dno stanje \u2013 vsebuje progresijo ponavljajo\u010dega cikla (razli\u010dne faze in aktivnosti telesa in mo\u017eganov)<\/li>\n<li>je aktivno in pasivno stanje\n<ul>\n<li>pasivno, ker je zreducirana stopnja aktivnosti telesa (manj\u0161a produkcija TT, upo\u010dasnjen metabolizem, dihanje, frekvenca bitja srca, ni\u017eji RR, relaksirane mi\u0161ice)<\/li>\n<li>aktivno, ker med spanjem poteka regeneracija telesa, zmanj\u0161a se anksioznost, zaskrbljenost, vzpostavlja se homeostaza<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u010ditek<\/p>\n<ul>\n<li>telo v zmanj\u0161ani stopnji aktivnosti za dosego mentalne in fizi\u010dne relaksacije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>99.\u00a0 Fiziologija spanja.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 center za regulacijo budnosti in spanja v hipotalamusu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uravnava biolo\u0161ko uro posameznika<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na biolo\u0161ko uro vpliva tudi okolje, vsak \u010dlovek ima svoj dnevni, tedenski, mese\u010dni ritem<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>100.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Faze in stopnje spanja.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dve fazi: (0-ta faza \u2013 budnost), N-REM in REM<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 N-REM (Non Rapid Eye Movement): ne zasledimo pomikanja o\u010desnih zrkel<\/p>\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ke karakteristike\n<ul>\n<li>EEG: po\u010dasna krivulja<\/li>\n<li>dihanje: upo\u010dasnjeno<\/li>\n<li>pulz: upo\u010dasnjen<\/li>\n<li>RR: nizek<\/li>\n<li>TT: ni\u017eja<\/li>\n<li>metabolizem: upo\u010dasnjen<\/li>\n<li>mi\u0161ice: relaksirane<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>stopnja (5 % vsega spanja): za\u010detek spanja, rahla relaksacija, lahko bujenje<\/li>\n<li>stopnja (50 \u2013 60 % vsega spanja): 15 min. po za\u010detku spanja, ve\u010dja relaksacija, \u0161e lahko bujenje<\/li>\n<li>stopnja (5 \u2013 10 % vsega spanja): 30 min. po za\u010detku spanja, popolna relaksacija, zbudijo obi\u010dajni stimulusi iz okolja (npr. zvonjenje\u2026)<\/li>\n<li>stopnja (5 \u2013 10 % vsega spanja): v prvi polovici spalne no\u010di, delta spanje \u2013globoko spanje (RR, TT, pulz na najni\u017eji vrednosti), te\u017eko bujenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 REM (Rapid Eye Movement): pomikanje o\u010desnih zrkel pod zaprtimi vekami<\/p>\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ke karakteristike\n<ul>\n<li>EEG: ka\u017ee aktivnost<\/li>\n<li>dihanje: iregularno, lahko neredno<\/li>\n<li>pulz: hiter, lahko nepravilen<\/li>\n<li>RR: rahlo povi\u0161an, lahko niha<\/li>\n<li>TT: vi\u0161ja<\/li>\n<li>metabolizem: pove\u010dana gastri\u010dna sekrecija<\/li>\n<li>mi\u0161ice: majhne trzajo, velike skeletne negibne<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>20 \u2013 25 % vsega spanja, rahel spanec (sanjanje \u2013 pomnjenje sanje je odvisno od faze, v kateri se zbudimo), te\u017eko bujenje<\/li>\n<li>pomembno za \u010dustveno in mentalno ravnovesje ter u\u010denje, pomnjenje, spominjanje in prilagajanje<\/li>\n<li>\u010de dosti izpadov te faze, jo lahko nadoknadimo \u0161ele z 1 tednom normalnega spanja \u2013 REM ekvilibrij<\/li>\n<li>v tej fazi izlo\u010da rasni hormon<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spalni ciklus<\/p>\n<ul>\n<li>menjavanje N-REM in REM faz<\/li>\n<li>traja 90 do 110 minut<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spalna no\u010d<\/p>\n<ul>\n<li>4 do 6 ciklusov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>101.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Faktorji vpliva na spanje in budnost.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 biolo\u0161ki<\/p>\n<ul>\n<li>starost\n<ul>\n<li>novorojen\u010dek 16 \u2013 24 ur<\/li>\n<li>dojen\u010dek 18 \u2013 20 ur<\/li>\n<li>pred\u0161olski otrok 9 \u2013 16 ur<\/li>\n<li>\u0161olski otrok 10 \u2013 12 oz. 8 \u2013 10 ur<\/li>\n<li>adolescent 8 \u2013 9 ur<\/li>\n<li>odrasel 6 \u2013 8 ur<\/li>\n<li>starostnik 5 \u2013 7 ur<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>hrana, pija\u010da<\/li>\n<li>fizi\u010dna aktivnost<\/li>\n<li>biolo\u0161ka ura<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psiholo\u0161ki<\/p>\n<ul>\n<li>stres, bolezen, razli\u010dna \u017eivljenjska stanja<\/li>\n<li>volja, motivacija za ostati buden oz. spati<\/li>\n<li>razpolo\u017eenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sociokulturni: npr. spori, te\u017eave, kultura pitja pred spanjem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 okolje<\/p>\n<ul>\n<li>neposredno: postelja, posteljnina, soba, temperatura (16 \u2013 18\u00b0), vlaga (70 %), zra\u010dnost, svetloba<\/li>\n<li>posredno: hrup, vreme, luna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (Narava zahteva 5, navada 7, lenoba 9, zloba pa 11 ur spanja. Op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>102.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Skrb za zdravo spanje.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iti spat in vstajati ob isti uri<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prakticiranje ustaljenih navad pred odhodom v posteljo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u0161tevati individualne potrebe po spanju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izogibati se pitju neprimernih pija\u010d in kajenja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 relaksacijske vaje pred spanjem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primerno neposredno okolje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lahka ve\u010derja z ogljikovimi hidrati, vendar ne tik pred spanjem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omejena uporaba uspaval (le \u010de predpi\u0161e zdravnik, ne prepozno, ne po 2. uri zjutraj)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>103.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motnje spanja.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 insomnija \u2013 nespe\u010dnost<\/p>\n<ul>\n<li>primarna \u2013 ni pravega vzroka<\/li>\n<li>sekundarna \u2013 znan vzrok<\/li>\n<li>te\u017eave z\n<ul>\n<li>uspavanjem<\/li>\n<li>pogostim zbujanjem, prekinjeno spanje<\/li>\n<li>zgodnjim prebujanjem<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hipersomnija \u2013 pretirano spanje (predvsem preko dneva)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 narkolepsija \u2013 neustavljiva \u017eelja po spanju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzroki motenj<\/p>\n<ul>\n<li>simptomatski: bole\u010dina, temperatura\u2026<\/li>\n<li>organski: motene mo\u017eganske funkcije\u2026<\/li>\n<li>toksi\u010dni: vpliv zdravil, po\u017eivil\u2026<\/li>\n<li>psihi\u010dni: stres\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 specifi\u010dne motnje<\/p>\n<ul>\n<li>smr\u010danje<\/li>\n<li>\u0161kripanje z zobmi<\/li>\n<li>govorjenje<\/li>\n<li>somnambulizem \u2013 mese\u010dnost<\/li>\n<li>pavor nocturnis \u2013 no\u010dni strah<\/li>\n<li>iactatio capitis nocturna \u2013 premetavanje glave<\/li>\n<li>eneuresis nocturna \u2013 mo\u010denje postelje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>104.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Proces ZN in spanje.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ocenjevanje stanja<\/p>\n<ul>\n<li>zbiranje podatkov z intervjujem<\/li>\n<li>ugotavljanje potreb po spanju, navad, te\u017eav, vpliva spanja na \u017eivljenjske aktivnosti<\/li>\n<li>ugotavljanje faze B\/V: zaspan, utrujen, pod stresom\u2026<\/li>\n<li>oblikovanje neg. dg.\n<ul>\n<li>npr. po Gordon: (P) moteno spanje (E) zaradi strahu pred op. posegom, (S) kar se ka\u017ee s pogostim prebujanjem in utrujenostjo<\/li>\n<li>npr. ICNP: mo\u010dna nespe\u010dnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje, cilji<\/p>\n<ul>\n<li>glede na stopnjo odvisnosti B\/V od MS in glede na vrsto motnje spanja<\/li>\n<li>cilji usmerjeni na B\/V, ne na okolje<\/li>\n<li>preko na\u010drta vplivamo na mote\u010de faktorje<\/li>\n<li>npr. model SNO\u010c (subjekt, nivo, okoli\u0161\u010dine, \u010das)\n<ul>\n<li>(S) B\/V (N) bo naspan (\u010c) v naslednjih dveh no\u010deh<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje<\/p>\n<ul>\n<li>svetovanje<\/li>\n<li>informiranje B\/V<\/li>\n<li>opazovanje, nadzor, stanje zavesti in budnosti<\/li>\n<li>skrb za okolje<\/li>\n<li>opredelitev stopnje pomo\u010di in samooskrbe<\/li>\n<li>upo\u0161tevanje kadrovskih zahtev in vklju\u010ditev svojcev<\/li>\n<li>dnevnik spanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrednotenje<\/p>\n<ul>\n<li>glede na postavljeni cilj<\/li>\n<li>\u010de cilj ni bil dose\u017een, ponovna izpostavitev cilja pri naslednjem na\u010drtovanju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dokumentiranje skozi vse faze<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<div>\n<h1>2.\u00a0\u00a0 sklop: prof. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 del: profesionalizacija in proces ZN<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>105.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Profesionalizacija v ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>1.1.\u00a0 Kaj je profesionalizacija?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je strategija, cilj neke skupine, da si pridobi monopol nad dolo\u010deno dejavnostjo (v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad dolo\u010denimi oblikami dru\u017ebene deviantnosti \u2013 zagotovitev klientele poteka z eliminacijo podobnih poklicev)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je rezultat izobrazbe in dru\u017ebenih odnosov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je kompleksen proces, ki vklju\u010duje soodvisno interakcijo med<\/p>\n<ul>\n<li>viri znanja<\/li>\n<li>osebnim spreminjanjem<\/li>\n<li>aktivnostjo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS: rigidno pojmovanje \u2013 vzpostavitev standardov in pravil ter nadzor nad delom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Flexner \u2013 6 kriterijev, da poklicna skupina pride v profesionalno (1915)<\/p>\n<ol>\n<li>aktivnosti \u010dlanov poklicne skupine morajo biti intelektualna naravnane<\/li>\n<li>aktivnosti \u010dlanov poklicne skupine morajo temeljiti na znanju<\/li>\n<li>delovne aktivnosti morajo biti usmerjene v prakso<\/li>\n<li>vsaka delovna skupina mora imeti na\u010din, tehniko dela<\/li>\n<li>obstajati mora mo\u010dna notranja organizacija \u010dlanov delovne skupine<\/li>\n<li>motivacija \u010dlanov delovne skupine mora biti altruisti\u010dna<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kon\u010dni cilj profesionalizacije je ugled v dru\u017ebi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>2.2.\u00a0 Na\u0161tej kriterije profesionalizacije po Pavalku.<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 8 kriterijev za profesijo<\/p>\n<ol>\n<li>teorija<\/li>\n<li>dru\u017ebene vrednote<\/li>\n<li>izobrazba<\/li>\n<li>motivacija<\/li>\n<li>avtonomija<\/li>\n<li>pripadnost profesiji<\/li>\n<li>profesionalno zdru\u017eenje<\/li>\n<li>kodeks etike<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>3.3.\u00a0 Opi\u0161ite enega izmed kriterijev po lastni izbiri.<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>teorija<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>presojanje delovne skupine na podlagi velikosti in obsega dela, ki temelji na sistemati\u010dni teoriji in abstraktnem mi\u0161ljenju\n<ul>\n<li>ve\u010dje ko je znanje, bolj profesionalna je skupina<\/li>\n<li>pot do sistemati\u010dne teorije je raziskovalno delo (finance\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>raziskovanje v ZN je novo \u2013 teorije so se in se \u0161e razvijajo\n<ul>\n<li>glede na razvoj teorij ZN je ZN na sredi poti med poklicem in profesijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>dru\u017ebene vrednote<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>presojanje profesije z abstraktnimi vrednotami, ki so sprejete v dru\u017ebi (\u017eivljenje, svoboda, prizadevanje za sre\u010do\u2026)<\/li>\n<li>ZN ta kriterij izpolnjuje na vseh podro\u010djih zdravstvenega varstva \u2013 na lestvici bli\u017ee profesiji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>izobra\u017eevanje<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>4 pomembne vsebine izobra\u017eevanja in vzgoje\n<ul>\n<li>trajanje (pridobivanje teoreti\u010dnega znanja, u\u010denje spretnosti, vklju\u010devanje specifi\u010dnih vrednot, norm, pravil\u2026)<\/li>\n<li>diplome in specializacije \u2013 za\u010detki izobra\u017eevanja v bolni\u0161nicah, sedaj v izobra\u017eevalnih institucijah<\/li>\n<li>uporaba simbolov<\/li>\n<li>aktualne vsebine<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>nivoji izobrazbe v svetu\n<ul>\n<li>register nurse<\/li>\n<li>bachelor&#8217;s (baccalaureate) degree<\/li>\n<li>master&#8217;s degree<\/li>\n<li>doctor&#8217;s degree<\/li>\n<li>specializacije v ZN<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>v izobra\u017eevalnem programu vedno ve\u010dji poudarek na znanstvenem razumevanju in ne ve\u010d na tehniki negovanja<\/li>\n<li>ZN se pribli\u017euje profesiji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>motivacija<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>je proces, ki usmerja \u010dlovekove aktivnosti k dolo\u010denim ciljem (motivi so notranji dejavniki, zaradi katerih \u010dlovek neko delo opravi ali ga opusti)<\/li>\n<li>na motiviranost vplivajo\n<ul>\n<li>notranji dejavniki: napredovanje, zadovoljstvo, avtonomija pri delu, priznanje (motivatorji pri zaposlenih na vi\u0161jih nivojih in z vi\u0161jo izobrazbo<\/li>\n<li>zunanji dejavniki: zagotovljeno delo, fizi\u010dni pogoji dela, dohodek (motivatorji pri ljudeh na ni\u017ejih nivojih, pri bolj rutinskem delu)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>navadno motiviranost ve\u010dja na vrhu hierarhi\u010dne lestvice<\/li>\n<li>motiviranost (anga\u017eiranost in produktivnost) pove\u010damo s pove\u010danjem samostojnosti in s sodelovanjem pri odlo\u010ditvah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>avtonomija<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>pomeni svobodo delovnih skupin pri\n<ul>\n<li>uravnavanju (pobudi)<\/li>\n<li>kontroli (mo\u017enosti) dela oz. delovnega vedenja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>poklicne skupine imajo ve\u010d zunanjih kontrol, profesionalne skupine pa ve\u010d notranjih kontrol (predpisi, pravila\u2026)<\/li>\n<li>samostojnost ZN\n<ul>\n<li>MS na podro\u010dju negovalne diagnostike, obravnave problemov B\/V<\/li>\n<li>problemi ZN pri iskanju samostojnosti, a tudi mo\u010d (zaradi nje bli\u017ee profesiji kot poklicu)<\/li>\n<li>odvisno delo le izvr\u0161evanje zdravnikovih navodil, vse drugo neodvisno<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delo MS\n<ul>\n<li>samostojno: pobude, nadzor\u2026<\/li>\n<li>sodelovanje v diagnosti\u010dno-terapevtskem programu<\/li>\n<li>vklju\u010devanje v \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno dogajanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>pripadnost profesiji<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>ka\u017ee se v tem, koliko jih po kon\u010danem \u0161olanju odide v drug poklic \u2013 vi\u0161ja pri DMS in VMS kot pri ZT (Se ne strinjam, kaj pa \u010dlovek pri 14-ih ve, kateri poklic mu ustreza. Op.a.)<\/li>\n<li>z vidika profesije je delo \u017eivljenjska obveza<\/li>\n<li>v ZN pripadnost profesiji \u017ee tradicionalno skromna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>profesionalno zdru\u017eenje<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>pomeni stopnjo pripadnosti \u010dlanov delovne skupine v profesionalni skupini<\/li>\n<li>v ZDA ve\u010d profesionalnih zdru\u017eenj, pri nas Zbornica MS Slovenije \u2013 vanjo vklju\u010dena ve\u010dina MS in ZT (Kdo za vraga se je spomnil, da je le MS z diplomo MS, tista brez pa ZT. Op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>kodeks etike<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>na\u010dela eti\u010dnega obna\u0161anja<\/li>\n<li>kompleks norm obna\u0161anja, ved\u00eanja in zvez (Za tako definicijo mora\u0161 biti pa res poseben talent, kot npr. prof. \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d, sploh sem pa do sedaj sli\u0161al le za eti\u010dni kodeks. Op.a.)<\/li>\n<li>za MS dobro napisan kodeks etike \u2013 pri nas od l. 1994<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>106.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je dokumentiranje v ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zbiranje in zapisovanje vseh podatkov o pacientu, dru\u017eini, skupini in skupnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>107.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Navedite prednosti dokumentiranja v ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomen dokumentiranja v ZN (glej tudi to\u010dko 5)<\/p>\n<ul>\n<li>je osnovni element sodobne ZN in nepogre\u0161ljiv v vseh fazah PZN<\/li>\n<li>je sestavni del varne in u\u010dinkovite ZN \u2013 z dokumentiranjem za\u0161\u010ditimo sebe in B\/V, imamo mo\u017enost, da \u010desa ne spregledamo<\/li>\n<li>zagotavlja kontinuiranost dela zdravstvenega tima<\/li>\n<li>nedvoumno in natan\u010dno zapisovanje podatkov je pomembno za razvoj stroke<\/li>\n<li>omogo\u010da prikaz dela negovalnega tima in njihov prispevek v sistemu zdravstvenega varstva<\/li>\n<li>pomanjkljivo, nenatan\u010dno in nedosledno dokumentiranje negira in razvrednoti pomen aktivnosti MS in drugih \u010dlanov zdravstvenega tima<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>108.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je elektronski zapis podatkov o B\/V?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zapis, ki vklju\u010duje podatke (informacije) iz vseh podro\u010dij zdravstva, kjer je bil posameznik v zdravstveni obravnavi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lahko zajemajo podatke o bolniku, dru\u017eini in skupnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej internet: ICNP \u2013 mednarodna klasifikacija ZN v slovenskem in angle\u0161kem jeziku<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>109.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prednosti, slabosti, prilo\u017enosti in pasti elektronskega zapisa podatkov subjektov v ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u017enosti za posodobitev na\u010dina dokumentiranja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 moderna informacijska tehnologija lahko mo\u010dno pove\u010da konkuren\u010dno prednost zdravstvene organizacije \u2013 njeno u\u010dinkovitost in uspe\u0161nost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da<\/p>\n<ul>\n<li>spremljanje pacientove zdravstvene obravnave skozi \u010das<\/li>\n<li>implementacijo smernic<\/li>\n<li>izmenjavo podatkov med izvajalci \u2013 komunikacijo<\/li>\n<li>ra\u010dunalni\u0161ko podprto odlo\u010danje<\/li>\n<li>statisti\u010dno obdelavo<\/li>\n<li>finan\u010dno vrednotenje<\/li>\n<li>izobra\u017eevanje<\/li>\n<li>raziskovanje<\/li>\n<li>hiter dostop do bolnikovih podatkov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pasti elektronskega zapisa<\/p>\n<ul>\n<li>vpra\u0161ljivost varovanja osebnih podatkov bolnika<\/li>\n<li>oku\u017eenost ra\u010dunalni\u0161kega sistema z virusi (program pade, vsi bolnikovi podatki se lahko zbri\u0161ejo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>110.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hierarhi\u010dni ve\u010dparametrski odlo\u010ditveni model ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>1.1.\u00a0 Kaj je to?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so pripomo\u010dek za klasifikacijo oz. vrednotenje objektov (vse kar ni B\/V, op.a.) opisanih v atributnem jeziku (strokovni izrazi, op.a.)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 temeljijo na raz\u010dlenitvi problema na manj\u0161e in manj zahtevne probleme<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v tem procesu je potrebno razviti model, ki zagotavlja vrednotenje variante glede na zastavljeni cilj in pri\u010dakovanja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>2.2.\u00a0 \u010cemu je namenjen?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da celovit vpogled v ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namenjen temu, da glavni problem raz\u010dlenimo na manj\u0161e in manj zahtevne probleme<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namenjen ocenjevanju (vrednotenju) in analizi temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namenjen celostni analizi zdravstvenega stanja B\/V<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da opredelitev samega negovalnega problema in stopnje negovalnega problema ter evolucijo \u017eivljenjskih aktivnosti v sklopu zagotavljanja kakovosti ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>3.3.\u00a0 Na\u0161tejte in razlo\u017eite njegove eksplicitne prednosti.<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 celovit vrednostni vpogled v stanje B\/V v PZN<\/p>\n<ul>\n<li>transparentnost, selektivna obravnava kriti\u010dnih podatkov, analiza podatkov v smislu \u201ckaj \u2013 \u010de\u201d<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da spremljanje sprememb v zdravstvenem stanju B\/V v dolo\u010denih \u010dasovnih intervalih na osnovi indikatorjev v okviru posameznih \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ponuja mo\u017enost za bolj\u0161e (samo)ocenjevanje in s tem profesionalnost in kakovost ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prvoten organizacijsko-informacijski pristop<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ra\u010dunalni\u0161ki zapis podatkov \u2013 bolj\u0161a dokumentacija in s tem bolj\u0161a informacijska slika celostnega procesa<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ustreznej\u0161a povezava med vsebinskim, finan\u010dnim in statisti\u010dnim segmentom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uvajanje sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dni prikaz strukture sistema za ocenjevanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>4.4.\u00a0 Kaj sestavlja bazo znanja?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 drevo kriterijev za posamezne \u017eivljenjske aktivnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 drevo za zdru\u017eeno celostno oceno B\/V<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 funkcije koristnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>5.5.\u00a0 Kaj je drevo kriterijev?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posamezne \u017eivljenjske aktivnosti strukturirane v drevesa in nato oblikovane v novo drevo z zdru\u017eeno celostno oceno B\/V<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na ta na\u010din oblikujemo baze znanja temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>6.6.\u00a0 Kaj so funkcije koristnosti?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pravila odlo\u010danja v vozlih dreves, ki dolo\u010dajo vrednost vsakega atributa, ki ni list drevesa<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 funkcija koristnosti mora biti vsebinsko ustrezna \u2013 ve\u010djo vrednost dati varianti, ki je bolj\u0161a in bolj operativna<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dogovorjene vrednosti atributov<\/p>\n<table cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"60\" height=\"40\">\n<table width=\"100%\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>\n<div>\n<p>bad<\/p>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>ZVP \u2013 zelo velik problem<\/p>\n<ul>\n<li>VP \u2013 velik problem<\/li>\n<li>P \u2013 problem<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<table cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"60\" height=\"40\">\n<table width=\"100%\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>\n<div>\n<p>good<\/p>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>P \u2013 manj\u0161i problem<\/p>\n<ul>\n<li>P \u2013 ni problema<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>111.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj pomeni profesionalizacija MS in kaj zdravnikom?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je rezultat izobrazbe in dru\u017ebenih odnosov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS: rigidno pojmovanje \u2013 vzpostavitev standardov in pravil ter nadzor nad delom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravniki: avtonomija na svojem podro\u010dju<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>112.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Navedite kriterije profesionalizacije, ki jih morajo MS v Sloveniji \u0161e razvijati.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 teorija<\/p>\n<ul>\n<li>je osnova za prakti\u010dno delo, izobra\u017eevanje, raziskovanje, razvoj in organizacijo<\/li>\n<li>predstavlja vsebino samostojnega in suverenega delovanja MS<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevanje<\/p>\n<ul>\n<li>sodobni koncepti izobra\u017eevanja v ZN morajo prina\u0161ati znanja, spretnosti in vrline, ki bodo krepila profesionalno zavest in omogo\u010dala poln razvoj osebnosti izvajalcev ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 avtonomija<\/p>\n<ul>\n<li>pomeni svobodo delovnih skupin pri upravljanju in kontroli dela<\/li>\n<li>MS so avtonomne pri diagnosticiranju v ZN, sodelujejo v diagnosti\u010dno-terapevtskem programu, so del zdravstvenega tima<\/li>\n<li>avtonomija medicinskih sester bo problem, dokler bodo MS verjele v avtoriteto zdravnika (vse do takrat bodo v podrejenem polo\u017eaju)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>113.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na katerih znanstvenih teorijah sloni proces ZN? Utemeljite.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>sistemska teorija<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>sistem je celota iz manj\u0161ih delov (povezanost v sistemu za delovanje, npr. \u010dlovek \u2013 je celota in je sistem)<\/li>\n<li>sistemski pristop omogo\u010da\n<ul>\n<li>iskanje najbolj\u0161e re\u0161itve<\/li>\n<li>ustrezne informacije<\/li>\n<li>dovolj dobro re\u0161itev na osnovi teh informacij<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>organizacijski sistemi: najkompleksnej\u0161i od vseh, ki jih je ustvaril \u010dlovek, ki pa je tudi sam hkrati njihov del<\/li>\n<li>kompleksnost \u010dl. in organizacijskih sistemov je posledica\n<ul>\n<li>velikega \u0161tevila odnosov med elementi<\/li>\n<li>odnosi so vsebinsko razli\u010dni in prepleteni<\/li>\n<li>elementi sistema so hkrati podsistemi na nekem drugem podro\u010dju preu\u010devanja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>npr.\n<ul>\n<li>biolo\u0161ki svet : organizem \u2013 sistem organov \u2013 organ \u2013 tkivo \u2013 celica<\/li>\n<li>organizacijski sistem : zdravstveni dom \u2013 zdravstvena postaja \u2013 dispanzer \u2013 zdravstveni tim \u2013 posameznik<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>teorija kibernetike<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>podlaga za teorijo je ideja, da krmar s pomo\u010djo stalnih informacij in prilagajanju glede na informacije kljub hudemu viharju pripelje ladjo do cilja<\/li>\n<li>kiberneti\u010dna zanka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>teorija odlo\u010danja<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>faze odlo\u010danja\n<ul>\n<li>zbiranje podatkov<\/li>\n<li>ugotavljanje problema<\/li>\n<li>oblikovanje alternativ, re\u0161itev<\/li>\n<li>odlo\u010danje med razli\u010dnimi mo\u017enostmi<\/li>\n<li>vrednotenje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>MS se lahko odlo\u010dajo\n<ul>\n<li>intuitivno \u2013 ni zavestne, jasne razlage za odlo\u010ditev<\/li>\n<li>sprejemanje nasvetov drugih oseb, strokovnjakov<\/li>\n<li>izkustveno \u2013 na podlagi lastnih izku\u0161enj<\/li>\n<li>logi\u010dno, racionalno \u2013 temelji na znanju in jo lahko tudi zagovarjamo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kadar se odlo\u010damo na osnovi podatkov zbranih v ustrezni neg. dg., lahko to uvrstimo v objektivno pojmovanje<\/li>\n<li>podatki\n<ul>\n<li>primarni: daje pacient sam<\/li>\n<li>sekundarni: posredujejo dru\u017einski \u010dlani\u2026<\/li>\n<li>terciarni: medicinska dokumentacija\u2026<\/li>\n<li>splo\u0161ni \/ specifi\u010dni<\/li>\n<li>objektivni \/ subjektivni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>114.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomen prve faze procesne metode dela za na\u010drtovanje ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ugotavljanje potreb po ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ta faza postavi MS v interakcijo (odnos) s<\/p>\n<ul>\n<li>posameznikom<\/li>\n<li>\u010dlani dru\u017eine<\/li>\n<li>skupino (skupnostjo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na uspe\u0161no in ustrezno sodelovanje vplivajo<\/p>\n<ul>\n<li>osebni odnos MS do zdravja<\/li>\n<li>osebni odnos MS do subjektov<\/li>\n<li>osebne izku\u0161nje, ki temeljijo na znanju in strokovni spretnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>115.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Navedite in opi\u0161ite korake prve faze PZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010duje<\/p>\n<ul>\n<li>ocenjevanje<\/li>\n<li>negovalna anamneza<\/li>\n<li>negovalna diagnoza (diagnosticiranje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>ocenjevanje<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>ocenjevanje zdravstvenega stanja subjektov in potreb po ZN se za\u010denja ob prvem stiku (sprejemu) in se nadaljuje do konca zdravstvene obravnave (odpusta)<\/li>\n<li>je aktivnost, s katero MS ugotavlja stanje zdravja in potreb po ZN iz baze podatkov, ki jih je dobila z zbiranjem od pacienta in drugih virov<\/li>\n<li>podatki so lahko\n<ul>\n<li>primarni: daje pacient sam<\/li>\n<li>sekundarni: posredujejo dru\u017einski \u010dlani\u2026<\/li>\n<li>terciarni: medicinska dokumentacija\u2026<\/li>\n<li>splo\u0161ni \/ specifi\u010dni<\/li>\n<li>objektivni \/ subjektivni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dke 12 do 14<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>116.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je negovalna anamneza in katere elemente vklju\u010duje?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je skupek podatkov o B\/V, dru\u017eni in skupnosti, ki jih MS zbere ob prvem stiku<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 z negovalno anamnezo<\/p>\n<ul>\n<li>ugotavljamo trenutno stanje B\/V<\/li>\n<li>spoznavamo \u017eivljenjske navade subjektov (vklju\u010duje tudi pridobivanje dolo\u010denih pomembnih podatkov iz preteklosti)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na MS v interakciji z B\/V, \u010dlani dru\u017eine ali skupnosti vplivajo<\/p>\n<ul>\n<li>odnos subjekta do zdravja<\/li>\n<li>njihove sposobnosti zaznavanja potreb po ZN<\/li>\n<li>poznavanja subjekta<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>117.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Negovalna diagnoza.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>1.1.\u00a0 Kaj je negovalna diagnoza?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je rezultat sistemati\u010dnega zbiranja informacij, njihove analize, sinteze in potrditve njihove veljavnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je poimenovanje nekega stanja pri B\/V, dru\u017eini ali skupnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gordon (1987)<\/p>\n<ul>\n<li>neg. dg. se nana\u0161a na odzive B\/V, ki jih MS sposobna obravnavati, ker ima za to potrebno znanje, spretnosti in izku\u0161nje, za obravnavo pa ima dovoljenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Carpentio (1989)<\/p>\n<ul>\n<li>aktualno in potencialno diagnosticiranje stanja pri posamezniku, dru\u017eini ali skupnosti, ki ga MS lahko ugotovi in planira intervencije, da se zmanj\u0161a ali prepre\u010di poslab\u0161anje zdravja ali se vzdr\u017euje stanje zdravja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NANDA<\/p>\n<ul>\n<li>neg. dg. je klini\u010dno mnenje o posamezniku, dru\u017eini ali skupnosti in njihovih odzivih na aktualne in potencialne probleme zdravja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zbornica ZN in Zveza dru\u0161tev MS in ZT Slovenije (1999)<\/p>\n<ul>\n<li>je poimenovanje aktualnih, potencialnih ali prikritih zdravstvenih te\u017eav pri posamezniku, dru\u017eini ali skupnosti, ki jih v okviru strokovnih pristojnosti re\u0161uje nosilka ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 to stanje MS lahko ugotovi in na\u010drtuje negovalne intervencije, na tem podro\u010dju je MS strokovnjak (ekspert) in ima pravico in kompetence pobude in nadzora<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 14<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>2.2.\u00a0 Kako je oblikovana negovalna diagnoza po Majory Gordon?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sestavni deli (elementi) neg. dg. po M. Gordon<\/p>\n<ul>\n<li>P \u2013 negovalni problem<\/li>\n<li>E \u2013 etiologija ali vzrok negovalnega problema<\/li>\n<li>S \u2013 simptomi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>negovalni problem<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>opis tistega vidika zdravstvenega stanja B\/V, ki zahteva intervencijo MS<\/li>\n<li>v skladu z definicijo ZN se nana\u0161a na stopnjo samostojnosti in ne na temeljno \u017eivljenjsko aktivnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>etiologija<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>vzrok problema je razli\u010den \u2013 vklju\u010duje fiziolo\u0161ke, \u010dustvene in kognitivne sposobnosti posameznika, sociokulturne in druge vzroke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>simptomi<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>podatki, na osnovi katerih se prepoznavajo neg. problemi in vzroki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po modelu PES se lahko oblikuje le aktualni neg. problem, potencialni se prepoznavajo le na osnovi rizika oz. vzroka<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sicer je glede na neg. problem sama neg dg. lahko<\/p>\n<ul>\n<li>aktualna<\/li>\n<li>potencialna<\/li>\n<li>prikrita<\/li>\n<li>preventivna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h4>3.3.\u00a0 Kako je oblikovana negovalna diagnoza v ICNP?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sestavljena je iz 8 osi, s pomo\u010djo katerih lahko MS postavi kakovostno neg. dg.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je poimenovanje dolo\u010denega fenomena, ki ga izvaja MS in osnova aktivnostim ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sestava<\/p>\n<ul>\n<li>A \u2013 \u017eari\u0161\u010de<\/li>\n<li>B \u2013 ocenjevanje<\/li>\n<li>C \u2013 pogostnost<\/li>\n<li>D \u2013 trajanje<\/li>\n<li>E \u2013 topologija<\/li>\n<li>F \u2013 lokacija<\/li>\n<li>G \u2013 verjetnost<\/li>\n<li>H \u2013 nosilec<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>obvezno je izbrati pojem iz osi \u017eari\u0161\u010de (1 A)<\/li>\n<li>obvezno je izbrati pojem iz osi ocenjevanje (1 B) ali verjetnost (1 G)<\/li>\n<li>pojmi iz ostalih osi niso obvezni, lahko pa vplivajo na kakovostno neg. dg.<\/li>\n<li>iz vsake osi se lahko izbere le po 1 pojem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 npr.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" valign=\"top\" width=\"175\">Izbrane osi<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"180\">Izbrani pojmi<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"43\">1 A<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"132\">\u017dari\u0161\u010de<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"180\">Bole\u010dina<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"43\">1 B<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"132\">Ocenjevanje<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"180\">Izredno mo\u010dna<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"43\">1 C<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"132\">Pogostnost<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"180\">V presledkih<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"43\">1 E<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"132\">Topologija<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"180\">Desno<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\" width=\"43\">1 F<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"132\">Lokacija<\/td>\n<td valign=\"top\" width=\"180\">Noga<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neg. dg.:<\/p>\n<ol>\n<li>izredno mo\u010dna bole\u010dina<\/li>\n<li>izredno mo\u010dna bole\u010dina v presledkih<\/li>\n<li>izredno mo\u010dna bole\u010dina v presledkih v\/na desni nogi<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>118.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je negovalna diagnoza in navedite njene posebnosti?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 13.1.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posebnosti neg. dg.<\/p>\n<ul>\n<li>vsebina neg. dg. predstavlja odziv (reakcijo) B\/V na bolezensko stanje, ki se odra\u017ea kot omejitev njegovih psihofizi\u010dnih sposobnosti ali kot njegovo do\u017eivljanje bolezenskega stanja<\/li>\n<li>lahko je odziv B\/V na ZN ali na medicinsko obravnavo (diagnosti\u010dno-terapevtski postopki, zdravljenje\u2026)<\/li>\n<li>lahko je posledica nezadovoljene ali napa\u010dno zadovoljene potrebe (npr. nepravilna prehrana)<\/li>\n<li>je spremenljiva in odvisna od spreminjanja zdravja in odzivov nanj<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>119.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Katere so najpogostej\u0161e napake pri diagnosticiranju v ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prehitro postavljena neg. dg. \u2013 nepopolni podatki (informacije)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 napa\u010dna neg. dg. \u2013 neto\u010dni podatki<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rutinske neg. dg. \u2013 posledica tega, da MS zbiranja in analiziranja podatkov ne uspe prilagoditi posameznim pacientom<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 napake opustitve \u2013 nezmo\u017enost preoblikovanja neg. dg. v novo neg. dg. zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja pacienta<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nepravilno poimenovanje neg. dg. \u2013 z aktivnostmi ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zamenjava simptomov in negovalnih problemov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 napake pri diagnosticiranju vodijo do napak v ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>120.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opi\u0161ite drugo fazo procesa zdravstvene nege.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je izdelava podrobnega na\u010drta za re\u0161evanje subjektovih negovalnih problemov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej tudi to\u010dko 17<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>121.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako mora biti na\u010drt ZN opredeljen?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drt mora biti izdelan natan\u010dno, realno in v skladu s pri\u010dakovanim ciljem<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010duje<\/p>\n<ul>\n<li>dolo\u010ditev prioritet re\u0161evanja negovalnega problema<\/li>\n<li>dolo\u010ditev ciljev<\/li>\n<li>na\u010drt negovalnih intervencij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>122.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je prioriteta re\u0161evanja negovalnih problemov?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prioriteta pomeni rangiranje potreb po ZN (Maslow) glede na<\/p>\n<ul>\n<li>pomembnost za \u017eivljenje<\/li>\n<li>ozdravitev<\/li>\n<li>kakovost \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>123.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na osnovi \u010desa dolo\u010damo prioriteto re\u0161evanja negovalnih problemov?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 18<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS to opravi skupaj z B\/V, po potrebi pa tudi z drugimi dru\u017einskimi \u010dlani in \u010dlani negovalnega tima<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na kon\u010dno dolo\u010ditev prioritet vplivajo \u0161e<\/p>\n<ul>\n<li>pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti neg. problemov<\/li>\n<li>hierarhija osnovnih \u010dlovekovih potreb<\/li>\n<li>medicinska spoznanja<\/li>\n<li>mo\u017enost re\u0161evanja posameznih neg. problemov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>124.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj so cilji ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opis fizi\u010dnih, psihi\u010dnih in socialnih stanj, ki jih \u017eeli MS skupaj s subjektom dose\u010di v dolo\u010denem \u010dasu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so realni, \u017eeleni izid ZN in se ka\u017eejo v zdravstvenem stanju subjekta<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>125.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Navedite in opi\u0161ite lastnosti ciljev ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lastnosti ciljev so<\/p>\n<ul>\n<li>\u010dasovna omejenost<\/li>\n<li>realnost<\/li>\n<li>relevantnost<\/li>\n<li>usklajenost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glede na \u010dasovno opredelitev so cilji<\/p>\n<ul>\n<li>kratkoro\u010dni: tisti, ki morajo biti re\u0161eni takoj, nana\u0161ajo se na sedanjost in na neg. probleme, ki zahtevajo hitro re\u0161evanje<\/li>\n<li>srednjero\u010dni: se na\u010drtujejo in se dose\u017eejo v nekaj urah<\/li>\n<li>dolgoro\u010dni: so lahko na\u010drtovani tudi za dalj\u0161e obdobje (nekaj tednov do nekaj let); biti morajo postavljeni glede na zdravstveno stanje posameznika in glede na njegovo zdravstveno vzgojenost<\/li>\n<li>cilji so izra\u017eeni v prihodnjem \u010dasu s predstavitvijo normalnega, \u017eelena stanja in s \u010dasovno opredelitvijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postavljeni morajo biti realno \u2013 v skladu s sposobnostmi in mo\u017enostmi<\/p>\n<ul>\n<li>pacienta in njegove dru\u017eine (psihofizi\u010dno stanje, inteligentnost, stopnja izobrazbe, finan\u010dne zmo\u017enosti, pogoji doma)<\/li>\n<li>zdravstvenega osebja in ustanove (organizacija slu\u017ebe, \u0161tevilo zdravstvenega osebja, usposobljenost osebja, kapaciteta in tehni\u010dna opremljenost ustanove)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 relevantnost ciljev je povezana z vzgojno-izobra\u017eevalnimi cilji oz. pacientovim videnjem svojega stanja \u2013 pacient mora obvladati vsebine, ki so pomembne za<\/p>\n<ul>\n<li>vzdr\u017eevanje dose\u017eenega zdravstvenega stanja<\/li>\n<li>ohranjanje in krepitev pozitivnega zdravja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 cilji morajo biti<\/p>\n<ul>\n<li>jasno oblikovani<\/li>\n<li>razumljivi pacientu in \u010dlanom neg. tima<\/li>\n<li>nana\u0161ati se morajo na pacienta<\/li>\n<li>specifi\u010dni glede na neg. dg.<\/li>\n<li>\u010dasovno opredeljeni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>126.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 H komu so cilji zdravstvene nege orientirani in kaj nam povedo?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 cilji so orientirani k subjektu in nam povedo<\/p>\n<ul>\n<li>kdaj,<\/li>\n<li>kaj,<\/li>\n<li>kako in<\/li>\n<li>pri kom bo neko stanje dose\u017eeno oz.<\/li>\n<li>kdo bo to stanje dosegel<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>127.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj so intervencije ZN in v kaj so usmerjene?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 negovalne intervencije oz. intervencije ZN so aktivnosti MS kot odgovor na fenomen ZN, ki je lahko<\/p>\n<ul>\n<li>negovalni problem<\/li>\n<li>negovalna diagnoza<\/li>\n<li>stanje pri pacientu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so specifi\u010dne aktivnosti, ki so na\u010drtovane za doseganje postavljenih ciljev (\u017eelenega stanja)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 temeljijo na individualnem stanju subjektov ob upo\u0161tevanju<\/p>\n<ul>\n<li>sposobnosti<\/li>\n<li>mo\u017enosti<\/li>\n<li>znanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 usmerjene so v<\/p>\n<ul>\n<li>promocijo zdravja<\/li>\n<li>izbolj\u0161evanje in \/ ali povrnitev zdravja<\/li>\n<li>prepre\u010devanje bolezni<\/li>\n<li>laj\u0161anje te\u017eav ob bolezni ali po\u0161kodbah<\/li>\n<li>prispevajo k rehabilitaciji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>128.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj vklju\u010duje tretja faza procesa ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je realizacija negovalnega na\u010drta, negovalnih intervencij, ki so usmerjene k zadovoljevanju specifi\u010dnih potreb subjekta<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 biti mora sistemati\u010dno in usklajeno z<\/p>\n<ul>\n<li>vsemi \u010dlani negovalnega tima<\/li>\n<li>vsemi \u010dlani zdravstvenega tima<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010duje<\/p>\n<ul>\n<li>validacijo na\u010drta ZN (oz. vrednotenje ali ocenitev \u2013 a ni prof. Miheli\u010d nekaj govorila o izogibanju tujkam? op.a.)<\/li>\n<li>analizo pogojev za izvajanje ZN<\/li>\n<li>realizacijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>129.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opi\u0161ite validacijo na\u010drta ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je ocena veljavnosti in na\u010drtnosti ZN ter odobritev izvajanja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za celostno validacijo je potrebno oceniti<\/p>\n<ul>\n<li>ali so zbrani vsi pomembni podatki, ki omogo\u010dajo celostno obravnavo B\/V<\/li>\n<li>ali so neg. dg. usmerjene in vklju\u010dujejo neg. problem, pa tudi vzroke in simptome<\/li>\n<li>ali so prioritete re\u0161evanja neg. problema logi\u010dne in pravilne glede na\n<ul>\n<li>pomembnost za \u017eivljenje<\/li>\n<li>ozdravitev<\/li>\n<li>kakovost \u017eivljenja<\/li>\n<li>pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti neg. problema<\/li>\n<li>hierarhijo osnovnih \u010dlovekovih potreb<\/li>\n<li>medicinska spoznanja<\/li>\n<li>mo\u017enosti re\u0161evanja posameznega neg. problema<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ali so cilji glede na probleme postavljeni jasno in realno, ali so \u010dasovno opredeljeni in ali so relevantni<\/li>\n<li>ali so izbrane intervencije usmerjene v odpravo vzroka neg. problema in s tem v doseganje zdravstvenega cilja<\/li>\n<li>ali je na\u010drt ZN usklajen z na\u010drtom celotne zdravstvene obravnave, tretmaja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>130.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj pomeni analiza pogojev za izvajanje ZN?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 analiza pogojev se nana\u0161a na modele organizacije, \u010dlane negovalnega tima in opremljenost zdravstvene organizacije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Realizacija<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 realizacija na\u010drta ZN vklju\u010duje<\/p>\n<ul>\n<li>kontinuirano ocenjevanje zdravstvenega stanja pacienta<\/li>\n<li>kriti\u010dno ocenjevanje na\u010drta ZN<\/li>\n<li>spremembe na\u010drta ZN<\/li>\n<li>nadzor nad izvajanjem na\u010drta ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>131.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vrednotenje ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je \u010detrta faza PZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>1.1.\u00a0 Kaj medicinska sestra vrednoti?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v vrednotenje morajo biti vklju\u010deni 4 sistemati\u010dni koraki<\/p>\n<ul>\n<li>presojanje napredka in rezultata v povezavi z \u017eelenimi cilji ZN<\/li>\n<li>meritev u\u010dinkovitosti na\u010drtovanih neg. intervencij<\/li>\n<li>ev. nadaljnje vrednotenje in na\u010drtovanje, \u010de \u017eeleni cilji niso bili dose\u017eeni<\/li>\n<li>kriti\u010dna ocena faz procesa ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>2.2.\u00a0 Kaj izra\u017ea vrednotenje?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je premi\u0161ljen in dinami\u010den proces, ki mora pokazati odzive na ZN in ozna\u010diti<\/p>\n<ul>\n<li>izbolj\u0161ano,<\/li>\n<li>nespremenjeno ali<\/li>\n<li>ev. tudi poslab\u0161ano stanje B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>3.3.\u00a0 Vrste vrednotenja.<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kontinuirano vrednotenje<\/p>\n<ul>\n<li>pomeni neprestano spremljanje zdravstvenega stanja pacienta oz. stanja in razmer v dru\u017eini, skupini ali skupnosti (kiberneti\u010dna zanka)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kon\u010dno vrednotenje<\/p>\n<ul>\n<li>enkratno ob zaklju\u010dku nekega procesa<\/li>\n<li>vklju\u010duje podatke pridobljene tekom celotne obravnave<\/li>\n<li>izvaja se, ko dose\u017eemo postavljene cilje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>4.4.\u00a0 Kaj predstavlja kiberneti\u010dna zanka v ZN?<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 9<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 s procesom ZN \u017eeli MS dobiti povratno informacijo o zdravstvenem, psihofizi\u010dnem in socialnem stanju pacienta, da bi ugotovila, ali je bila in kako je bila uspe\u0161na z delom ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 to povratno informacijo dobi z vrednotenjem, \u010de so potrebne spremembe, reagira<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>132.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je proces ZN? Navedite njegove lastnosti in na\u010dela.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je enoten na\u010din, metoda dela<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je sodobna metoda, ki narekuje na\u010din delovanja MS v sodobni ZN in se odlikuje po<\/p>\n<ul>\n<li>visoki stopnji organiziranosti<\/li>\n<li>sistemati\u010dnosti<\/li>\n<li>celostnem in individualnem pristopu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lastnosti<\/p>\n<ul>\n<li>sistemati\u010dnost<\/li>\n<li>dinami\u010dnost<\/li>\n<li>fleksibilnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010dela<\/p>\n<ul>\n<li>usmerjenost k B\/V<\/li>\n<li>upo\u0161tevanje B\/V kot subjekt v procesu ZN<\/li>\n<li>celovitost in individualnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>133.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opi\u0161ite raz\u010dlenitev faz procesa ZN po vsebini.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ugotavljanje potreb po ZN<\/p>\n<ul>\n<li>ocena stanja<\/li>\n<li>zbiranje dodatnih informacij<\/li>\n<li>analiza podatkov<\/li>\n<li>definiranje neg. dg. (na osnovi prej\u0161njih treh to\u010dk)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 planiranje ZN<\/p>\n<ul>\n<li>ugotavljanje prioritete<\/li>\n<li>definiranje ciljev<\/li>\n<li>definiranje intervencij, aktivnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje ZN<\/p>\n<ul>\n<li>validacija plana<\/li>\n<li>analiza pogojev za izvajanje<\/li>\n<li>realizacija (izvajanje)<\/li>\n<li>sprotno vrednotenje \u2013 ugotavljanje sprememb stanja B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 evaluacija (vrednotenje) ZN<\/p>\n<ul>\n<li>poimenovanje dose\u017eenega stanja pacienta, dru\u017eine, skupine, skupnosti s postavljenimi cilji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>134.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opi\u0161ite raz\u010dlenitev faz procesa ZN po delu MS.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (Ali kako vse povedano v to\u010dki 29 malo spremenjeno in okrog obrnjeno povedati \u0161e enkrat. Op.a.)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ugotavljanje potreb po ZN \u2013 potrebe po ZN ugotovimo s<\/p>\n<ul>\n<li>pogovorom<\/li>\n<li>opazovanjem<\/li>\n<li>merjenjem<\/li>\n<li>negovalno anamnezo<\/li>\n<li>analizo dokumentacije<\/li>\n<li>interpretacijo (razlago) podatkov<\/li>\n<li>kon\u010dnimi sklepi o problemih in vzrokih<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 planiranje ZN \u2013 planiramo po naslednjih korakih<\/p>\n<ul>\n<li>analiza ugotovljenih potreb po ZN z vidika hierarhije \u010dlovekovih potreb (Maslow) in objektivnih mo\u017enostih<\/li>\n<li>dogovarjanje o realnih ciljih<\/li>\n<li>izbor ustreznih aktivnosti<\/li>\n<li>dokumentiranje opravljenega dela<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje ZN<\/p>\n<ul>\n<li>preverjanje pravilnosti in primernosti na\u010drta ZN (validacija) \u2013 kadrovsko, \u010dasovno, metodolo\u0161ko, prostorsko, materialno<\/li>\n<li>izvajanje planiranih intervencij (aktivnosti)<\/li>\n<li>sprotno vrednotenje \u2013 ugotavljanje sprememb stanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 evaluacija ZN<\/p>\n<ul>\n<li>ponovna ocena pacientovega stanja<\/li>\n<li>primerjava s postavljenimi cilji<\/li>\n<li>vrednotenje na\u010drta planiranja intervencij (aktivnosti) in metod dela<\/li>\n<li>po potrebi sprememba na\u010drta ZN \u2013 povrnitev na prvo fazo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>135.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glede na prilo\u017eeni tekst (opis zdravstvenega stanja B\/V) oblikujte negovalno diagnozo, cilje in aktivnosti.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>(\u010ce to dobim, sem mrzel, sicer pa menim, da bi tele na\u0161e profesorice to tako oblikovale, da bi se kri\u017eala vsaka MS, ki dela v praksi. Op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>136.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je ICNP in katere fenomene ZN vklju\u010duje?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je kratica za \u201cInternational Classification of Nursing Phenomenon\u201d (mednarodna klasifikacija prakse ZN)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 projekt ICNP<\/p>\n<ul>\n<li>je opis prakse ZN<\/li>\n<li>opisuje, kaj dela MS (intervencije ZN)<\/li>\n<li>odgovor na vrsto pacientovega stanja (neg. problem oz. neg. dg.)<\/li>\n<li>kak\u0161ni so kon\u010dni u\u010dinki delovanja MS (rezultati ZN)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je informacijsko orodje za opisovanje prakse ZN<\/p>\n<ul>\n<li>opis neg. dg.<\/li>\n<li>opis intervencij ZN<\/li>\n<li>opis rezultatov ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fenomen ZN je dolo\u010den vidik zdravja, ki je pomemben za prakso ZN \u2013 fenomenom pripada 8 osi, od katerih ima vsaka svojo hierarhi\u010dno strukturo<\/p>\n<ul>\n<li>A \u2013 \u017eari\u0161\u010de<\/li>\n<li>B \u2013 ocenjevanje<\/li>\n<li>C \u2013 pogostnost<\/li>\n<li>D \u2013 trajanje<\/li>\n<li>E \u2013 topologija<\/li>\n<li>F \u2013 lokacija<\/li>\n<li>G \u2013 verjetnost<\/li>\n<li>H \u2013 nosilec<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>137.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj omogo\u010da elektronska oblika ICNP-ja in katere elektronske oblike poznate?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glej to\u010dko 32<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 znani e-obliki sta alfa in beta verzija mednarodne klasifikacije prakse ZN<\/p>\n<ul>\n<li>alfa verzija uporablja pojem intervencija<\/li>\n<li>beta verzija uporablja pojem aktivnost (ker MS menijo, da je pojem intervencija preozek) in ima 16 osi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 8 osi pripada intervencijam ZN \u2013 klasifikacija aktivnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 8 osi pripada fenomenom ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h2>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 del: teoreti\u010dni model ZN Dorothee E. Orem<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 t.i. model samooskrbe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 model je usmerjen k<\/p>\n<ul>\n<li>razvijanju odgovornosti za lastno zdravje<\/li>\n<li>podpori rizi\u010dnim skupinam prebivalcev<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dloveka opazuje v njegovem stalnem iskanju ravnovesja med<\/p>\n<ul>\n<li>sposobnostjo skrbeti zase<\/li>\n<li>potrebami (zahtevami), ki jih predenj postavlja \u017eivljenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Samooskrba<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je hotena aktivnost, ki jo posameznik izvaja za vzdr\u017eevanje \u017eivljenja, zdravja in dobrega po\u010dutja<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nanjo vpliva<\/p>\n<ul>\n<li>vzgoja<\/li>\n<li>izobra\u017eevanje<\/li>\n<li>nadzor<\/li>\n<li>izku\u0161nje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v svojem modelu izpostavlja dva pojma<\/p>\n<ul>\n<li>popolna samooskrba<\/li>\n<li>nepopolna samooskrba<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Popolna samooskrba<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je zmo\u017enost posameznika, dru\u017eine ali skupnosti, da izvaja vse dnevne \u017eivljenjske aktivnosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 univerzalna samooskrba<\/p>\n<ul>\n<li>njeni dejavniki so povezani z \u017eivljenjskimi procesi ter celovitostjo posameznikovega delovanja<\/li>\n<li>ti dejavniki so enotni vsem \u017eivim bitjem v vseh fazah \u017eivljenjskega ciklusa in so med seboj povezani\n<ul>\n<li>zrak, voda, hrana<\/li>\n<li>izlo\u010dki in procesi povezani z izlo\u010danjem (uravnavanje in kontrola)<\/li>\n<li>aktivnost in po\u010ditek (ravnote\u017eje)<\/li>\n<li>samota in dru\u017ebeno \u017eivljenje (socialni stik, ravnote\u017eje)<\/li>\n<li>prepre\u010devanje nevarnosti, delo in dobro po\u010dutje<\/li>\n<li>pospe\u0161evanje \u010dlovekovih aktivnosti in razvoja v skladu z njegovimi potenciali, omejitvami in \u017eeljo biti normalen<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvojna samooskrba<\/p>\n<ul>\n<li>njeni dejavniki vzdr\u017eujejo pogoje za normalen potek \u017eivljenjskih procesov in razvoja\n<ul>\n<li>izobra\u017eevanje in u\u010denje<\/li>\n<li>socialna adaptacija<\/li>\n<li>socialna varnost<\/li>\n<li>sprejemanje dru\u017ebenih vlog in zagotovljeni optimalni \u017eivljenjski pogoji<\/li>\n<li>adaptacija na novo \u017eivljenjsko okolje<\/li>\n<li>adaptacija na nove pogoje \u017eivljenja zaradi bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolezenska samooskrba<\/p>\n<ul>\n<li>potrebna v \u010dasu bolezni, invalidnosti in stanja, ki je posledica diagnosti\u010dno-terapevtskega programa<\/li>\n<li>zajema\n<ul>\n<li>iskanje ustrezne pomo\u010di za dolo\u010deno te\u017eavo<\/li>\n<li>iskanje pomo\u010di pri bolezenskih znakih in simptomih<\/li>\n<li>natan\u010dno izvajanje predpisane terapije<\/li>\n<li>iskanje pomo\u010di pri stranskih u\u010dinkih predpisane terapije<\/li>\n<li>sprejemanje novega stanja in sprijaznjenje z odvisnostjo<\/li>\n<li>u\u010denje, kako \u017eiveti z boleznijo in u\u010dinki diagnosti\u010dno-terapevtskega programa na na\u010din, ki \u0161e vedno vzpodbuja osebnostni razvoj in vklju\u010devanje v \u017eivljenje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nepopolna samooskrba<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je osrednje podro\u010dje tega TM<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nepopolna samooskrba, ki je povezana z zdravjem oz. boleznijo, slu\u017ei kot kriterij za dolo\u010danje potreb po ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN je potrebujejo tisti posamezniki, ki niso sposobni popolne samooskrbe<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 podro\u010dja aktivnosti ZN<\/p>\n<ul>\n<li>vzpostavljanje in vzdr\u017eevanje odnosov B\/V \u2013 MS<\/li>\n<li>dolo\u010danje ali\/in kako se B\/V lahko pomaga z ZN<\/li>\n<li>odzivanje na B\/V zahteve, \u017eelje in potrebe po stikih z MS in njeni pomo\u010di<\/li>\n<li>predpisovanje, zagotavljanje in usmerjanje neposredne pomo\u010di B\/V in svojcem z ZN<\/li>\n<li>usklajevanje in povezovanje ZN z dnevnimi aktivnostmi B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Koncepti TM<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 koncept \u010dloveka<\/p>\n<ul>\n<li>celostna obravnava \u010dloveka (psihofizi\u010dni, socialni in medsebojni vidik)<\/li>\n<li>\u010dlovek ima sposobnost\n<ul>\n<li>u\u010denja in razvoja (starost, mentalne sposobnosti, \u010dustveno stanje, kultura)<\/li>\n<li>spoznavanja samega sebe (samoocena)<\/li>\n<li>zavestnega vklju\u010devanja v dejavnosti<\/li>\n<li>samooskrbe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 koncept ZN<\/p>\n<ul>\n<li>Oremova pojmuje ZN kot obliko pomo\u010di posamezniku<\/li>\n<li>MS mora nuditi pomo\u010d, ki je prilagojena \u010dlovekovim potrebam, zmo\u017enostim in omejitvam<\/li>\n<li>izpostavlja 3 vrste pomo\u010di\n<ul>\n<li>kompenzatorna (izvaja MS)<\/li>\n<li>delno kompenzirana (MS + svojci ali B\/V)<\/li>\n<li>vodenje pacienta \u2013 poudarek na u\u010denju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 koncept zdravja<\/p>\n<ul>\n<li>zdravje opredeljuje kot stanje \u010dlovekove celovitosti (integritete) \u2013 dihotomija pozitivnega in negativnega stanja<\/li>\n<li>za pozitivno zdravje je nujna popolna in nepopolna samooskrba<\/li>\n<li>vidiki zdravja\n<ul>\n<li>fizi\u010dni<\/li>\n<li>psihi\u010dni<\/li>\n<li>socialni<\/li>\n<li>medosebnostni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 koncept okolja<\/p>\n<ul>\n<li>zunanje okolje je pogoj za motiviranje posameznika, ki je potreben pomo\u010di, da si postavi in dose\u017ee ustrezne cilje ter temu prilagodi sovje obna\u0161anje<\/li>\n<li>MS pri delu upo\u0161teva\n<ul>\n<li>zdravstveno stanje B\/V in njegovo lastno do\u017eivljanje tega stanja ter zdravnikovo videnje zdravstvenega stanja B\/V<\/li>\n<li>\u017eelene rezultate zdravljenja \u2013 pribli\u017eevanje normalnemu delovanju in \u017eivljenju kljub zdravstvenim te\u017eavam<\/li>\n<li>potrebo po terapevtski samooskrbi, ki izhaja iz univerzalne, razvojne in bolezenske samooskrbe<\/li>\n<li>bolnikove sposobnosti izvajanja samooskrbe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Proces ZN<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PZN je prikazan kot dinami\u010dna aktivnost<\/p>\n<ul>\n<li>ugotavljanje zdravstvenega stanja \u2013 negovalna diagnoza<\/li>\n<li>sprememba zdravstvenega stanja in s tem prilagajanje terapevtskim potrebam bolnika, potrebi in sposobnosti za samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oremova predstavlja PZN v treh fazah<\/p>\n<ul>\n<li>ugotavljanje zdravstvenega stanja \u2013 negovalna diagnoza<\/li>\n<li>na\u010drtovanje ZN<\/li>\n<li>izvajanje in vodenje ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1. faza \u2013 MS se osredoto\u010da na<\/p>\n<ul>\n<li>ugotavljanje, zakaj B\/V potrebuje ZN<\/li>\n<li>potrebo po terapevtski samooskrbi B\/V<\/li>\n<li>identifikacijo podro\u010dja, kjer B\/V ni sposoben samooskrbe<\/li>\n<li>vrednotenje B\/V sposobnosti samooskrbe<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2. faza \u2013 MS vklju\u010duje vse aktivnosti in medsebojne odnose z B\/V v procesu ZN; MS mora opredeliti<\/p>\n<ul>\n<li>\u010das<\/li>\n<li>kraj<\/li>\n<li>pogoje dela<\/li>\n<li>pripomo\u010dke in materiale za izvajanje ZN<\/li>\n<li>kadrovske pogoje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3. faza \u2013 MS vklju\u010duje izvajanje ZN in odlo\u010ditve o trajanju ali spremembah na\u010drtovane ZN<\/p>\n<ul>\n<li>primarna preventiva\n<ul>\n<li>MS pomaga B\/V, da se nau\u010di aktivnosti samooskrbe, s katerimi vzdr\u017euje in izbolj\u0161uje zdravje oz. prepre\u010duje bolezen<\/li>\n<li>vklju\u010duje<\/li>\n<li>popolno samooskrbo (terapevtsko)<\/li>\n<li>razvojno samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sekundarna preventiva\n<ul>\n<li>MS u\u010di B\/V izvajati samooskrbo, ki prepre\u010duje posledice in komplikacije obolenj<\/li>\n<li>vklju\u010duje bolezensko samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>terciarna preventiva\n<ul>\n<li>MS u\u010di B\/V izvajati samooskrbo, ki omogo\u010da prilagajanje na novo zdravstveno stanje<\/li>\n<li>oblike pomo\u010di so podpora, vodenje, vzpodbujanje in u\u010denje<\/li>\n<li>vklju\u010duje bolezensko samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1>3.\u00a0\u00a0 sklop: prof. Zaletel<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 del: vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je telesna temperatura?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je eden od vitalnih znakov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je izmerjeno toplotno stanje, ki ga izra\u017eamo v stopinjah (pri nas v \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 njena vi\u0161ina izra\u017ea razliko med produkcijo in izgubo toplote<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 normalna TT je pogoj za normalen celi\u010dni metabolizem in delovanja organizma kot celote<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je termoregulacija?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je mehanizem za uravnavanje TT \u2013 primer zelo u\u010dinkovite homeostaze<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poznamo<\/p>\n<ul>\n<li>fizikalna termoregulacija: zmanj\u0161anje prevajanja toplote, iz\u017earevanja, izhlapevanja<\/li>\n<li>kemi\u010dna termoregulacija: pospe\u0161en katabolizem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razlo\u017eite pojem: \u010dlovek je homeotermno bitje.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017euje stalno TT, tako da sam proizvaja in oddaja toploto<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 telo mora biti v toplotnem ravnovesju \u2013 produkcija in oddajanje toplote sta v ravnovesju<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kje se uravnava telesna temperatura (centralni regulacijski sistem)? Opi\u0161ite mehanizem.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 TT temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem (t.i. termoregulacijski center), ki se nahaja v hipotalamusu (skupina nevronov)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 deluje kot termostat \u2013 njegova nastavitvena vrednost je 37 \u00b0C<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prejema informacije od<\/p>\n<ul>\n<li>centralnih termoreceptorjev \u2013 v njem samem (zaznavajo temperaturo krvi, ki ga obliva)<\/li>\n<li>perifernih termoreceptorjev \u2013 v ko\u017ei in drugih organih<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spro\u0161\u010da mehanizme za oddajanje oz. proizvajanje toplote \u2013 eferentno povezan s<\/p>\n<ul>\n<li>somatskim motori\u010dnim sistemom<\/li>\n<li>simpati\u010dnim (avtonomni) \u017eiv\u010devjem<\/li>\n<li>endokrinim sistemom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako variira telesna temperatura?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 TT variira glede na telesno notranjost (jedro) in povr\u0161ino (skorjo)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 normalna TT je pribl. 37 \u00b0C (od 35,9 \u00b0C do 37,4 \u00b0C)<\/p>\n<ul>\n<li>temperatura jedra je 36,8 \u00b1 0,4 \u00b0C (temperatura notranjih organov in mi\u0161i\u010dja prekritega s plastjo ma\u0161\u010devja in ko\u017ee)<\/li>\n<li>temperatura povr\u0161ine je za pribl. 0,5 \u00b0C ni\u017eja (proksimalni deli so toplej\u0161i, distalni hladnej\u0161i)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 TT je v povezavi in odvisna od temperature okolja, fiziolo\u0161ki faktorji skrbijo, da je temperatura jedra konstantna<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posamezni ljudje se med seboj razlikujemo, tako da normalna TT niha od 36 \u00b0C do 37,5 \u00b0C<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obstajajo tudi dnevna nihanja TT \u2013 najni\u017eja je med 4. in 6. uro zjutraj (za pribl. 0,6 \u00b0C), najvi\u0161ja pa med 16. in 19. uro popoldne (ta nihanja so zlasti izrazita pri dojen\u010dkih)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Proizvajanje toplote.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primarni vir toplote je metabolizem oz. presnova (na TT torej vplivata prehrana in prebava)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hrana je vir TT in jo dviguje (\u017ee samo hranjenje, saj predstavlja telesno aktivnost)<\/p>\n<ul>\n<li>na dvig toplote vpliva hrana bogata z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, predvsem pa z ma\u0161\u010dobami (bazalni metabolizem se pove\u010da za 30 %)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 metabolizem pove\u010duje aktivnost mi\u0161ic<\/p>\n<ul>\n<li>mi\u0161i\u010dna aktivnost spro\u017ei tudi do 100 % ve\u010d toplote kot v mirovanju<\/li>\n<li>nekaj toplote nastane tudi s kr\u010denjem mi\u0161ic \u2013 \u010de telo ne dobi dovolj toplote z metabolnimi procesi, pri\u010dne z ritmi\u010dnim kr\u010denjem telesnih mi\u0161ic (tresenje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomembno je tudi delovanje nekaterih hormonov<\/p>\n<ul>\n<li>tirokisn \u2013 vpliva na pove\u010dan metabolizem<\/li>\n<li>adrenalin in noradrenalin \u2013 delujeta direktno na celice in pove\u010dujeta njihovo aktivnost in tako metabolizem v vseh tkivih in organih<\/li>\n<li>posredno progesteron pri \u017eenskah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de pride do izgube toplote telo vklju\u010di<\/p>\n<ul>\n<li>najprej fizikalno termoregulacijo (vazkonstrikcija \u2013 zmanj\u0161anje prevajanja toplote, radiacije in evaporacije in drugi mehanizmi)<\/li>\n<li>nato pa kemi\u010dno termoregulacijo (pospe\u0161en katabolizem)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tudi toplota iz okolja (radiacija, kondukcija) vpliva na TT<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izgubljanje toplote.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 termoliza \u2013 process oddajanja toplote iz telesa v okolje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 telo odve\u010dno toploto oddaja skozi ko\u017eo<\/p>\n<ul>\n<li>kri s kro\u017eenjem prena\u0161a toploto na povr\u0161ino telesa<\/li>\n<li>tik pod povr\u0161ino so mahne povezave med arteriolami in venulami (majhni \u0161anti), ki ostanejo odprti in toplota prehaja direktno v povrhnjico in prek nje v okolje (ali pa se stisnejo in prepre\u010dijo prehod toplote v okolje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oddajanje toplote nadzira simpati\u010dno \u017eiv\u010devje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 toploto izgubljamo \u0161e z znojenjem, dihanjem, izlo\u010danjem blata in urina\u2026 (glej tudi to\u010dki 8 in10)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako ko\u017ea skrbi za uravnavanje telesne temperature?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 z znojenjem oz. evaporacijo (t.j. izhlapevanje znoja)<\/p>\n<ul>\n<li>pri izhlapevanju s ko\u017ee znoj \u010drpa toploto iz telesa in okoli\u0161nega zraka \u2013 zrak mora biti dovolj suh (pri 100 % relativni vla\u017enosti zrak ne sprejme ve\u010d vodne pare in izhlapevanje ni mogo\u010de \u2013 \u010dlovek pre\u017eivi 10 minut pri relativni vla\u017enosti 100 % in temperaturi 40 \u00b0C, potem pride do pregretja)<\/li>\n<li>telesna aktivnost zvi\u0161uje TT, ki jo telo potem intenzivneje oddaja skozi ko\u017eo z znojenjem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ko\u017ea je organ, ki skrbi za uravnavanje notranje in zunanje toplote (deluje kot termostat) \u2013 od ko\u017enih termoreceptorjev gre signal do hipotalamusa, ki spro\u017ei procese ev. z proizvodnjo toplote<\/p>\n<ul>\n<li>vazokonstrikcija (o\u017eenje perifernih \u017eil)<\/li>\n<li>zaviranje znojenja<\/li>\n<li>po\u010dasnej\u0161e dihanje<\/li>\n<li>zavestno gibanje (hoja, prestopanje na mestu)<\/li>\n<li>podzavestno drgetanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kdaj govorimo o toplotnem ravnovesju?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kadar sta produkcija in oddajanje toplote v ravnovesju \u2013 tako vzdr\u017eujemo homeostazo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>10.\u00a0 Razlo\u017eite pojme: radiacija, konvekcija, evaporacija in kondukcija.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 radiacija<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161irjenje toplote z elektromagnetimi (infrarde\u010dimi) valovi<\/li>\n<li>le \u010de je TT vi\u0161ja od temperature okolice \u2013 toploto oddaja v vse smeri<\/li>\n<li>telo na ta na\u010din izgubi 40 \u2013 45 % toplote<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konvekcija<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161irjenje toplote z gibanjem mas (zraka, vode, krvi) \u2013 segreto snov nadomesti dotok nove, hladnej\u0161e<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 evaporacija<\/p>\n<ul>\n<li>znojenje in perspiratio insensibilis<\/li>\n<li>izhlapevanje vode skozi ko\u017eo in plju\u010dne alveole (glej to\u010dko 8)<\/li>\n<li>vazodilatacija pove\u010da hitrost prenosa toplote in sredice na povr\u0161ino do 8 krat \u2013 lahko izlo\u010dimo tudi do 12 l znoja<\/li>\n<li>nenehno, neopazno, ne glede na TT \u2013 normalno v 24 urah izhlapi 600 do 800 ml teko\u010dine<\/li>\n<li>telo na ta na\u010din odda 30 \u2013 35 % toplote<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kondukcija<\/p>\n<ul>\n<li>neposredni prenos toplote z enega na drug objekt prek direktnega kontakta<\/li>\n<li>ta na\u010din uporabljamo za segrevanje zraka, ki nas obdaja<\/li>\n<li>na ta na\u010din telo odda 5 % toplote<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>11.\u00a0 Dejavniki, ki vplivajo na vi\u0161ino telesne temperature \u2013 na\u0161tejte jih in opi\u0161ite, kako vplivajo na uravnavanje telesne temperature.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 biofiziolo\u0161ki faktorji<\/p>\n<ul>\n<li>homeostaza \u2013 hipotalamus, ko\u017ea\u2026 (glej predvsem to\u010dke 4, 6, 7 in 8)<\/li>\n<li>\u010dlovekovo prilagajanje zunanji temperaturi (vplivu vremena, letnih \u010dasov\u2026)\n<ul>\n<li>krepitev obrambnega sistema (ali pove\u010dana ob\u010dutljivost pri t.i. umetni temperaturi okolja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>dnevni bioritem\n<ul>\n<li>obi\u010dajno TT najni\u017eja okrog 6. ure zjutraj in najvi\u0161ja okrog 18. ure popoldne (za merjenje je najprimernej\u0161i \u010das med 14. in 15. uro popoldne)<\/li>\n<li>ta nihanja so predvsem izrazita pri dojen\u010dkih in majhnih otrocih<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>starost\n<ul>\n<li>majhni otroci in stari ljudje zelo ob\u010dutljivi na vplive okolja in spremembe v zunanji temperaturi<\/li>\n<li>TT dojen\u010dkov in majhnih otrok se hitro menja glede na nizke oz. visoke zunanje temperature<\/li>\n<li>pri starostnikih zardi \u010dutnih sprememb slabi termoregulacija<\/li>\n<li>vpliv starosti na vi\u0161ino TT\n<ul>\n<li>dojen\u010dek 36,8 \u00b0C (aksilarno)<\/li>\n<li>1 \u2013 3 leta 37,7 \u00b0C (rektalno)<\/li>\n<li>6 \u2013 8 let 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>10 let 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>adolescenca 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>odrasli 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>nad 70 let 36 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>spol\n<ul>\n<li>vpliv hormonov \u2013 sprememba temperature jedra v \u010dasu menstrualnega ciklusa \u2013 v \u010dasu ovulacije temperatura vi\u0161ja za 0,3 \u2013 0,6 \u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psihi\u010dni faktorji<\/p>\n<ul>\n<li>razli\u010dna \u010dustvena stanja (razburjenje, stres\u2026)<\/li>\n<li>inteligenca \u2013 omogo\u010da vremenskim spremembam primerno obna\u0161anje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 humano-ekolo\u0161ki faktorji<\/p>\n<ul>\n<li>vpliv zunanjih temperatur oz. obvladovanje temperaturnih sprememb (obla\u010denje, naprave za ogrevanje oz. hlajenje\u2026)<\/li>\n<li>sem sodijo tudi ekonomski dejavniki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sociokulturni faktorji<\/p>\n<ul>\n<li>s posegi v okolju \u010dlovek vpliva na spremembe, kar se ka\u017ee v ugodnih oz. neugodnih razmerah (obla\u010dila, ogrevanje, zdrava prehrana, skrb za telesno kondicijo\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>12.\u00a0 Kaj je hipotermija?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zni\u017eana TT<\/p>\n<ul>\n<li>stanje, pri katerem temperatura jedra pade pod 35 \u00b0C kot rezultat izpostavitve mrazu ali<\/li>\n<li>pojav stalno zni\u017eane TT pod 36 \u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zelo nevarno stanje, ki vodi v smrt<\/p>\n<ul>\n<li>ko temperatura jedra pade, se encimske reakcije upo\u010dasnijo in \u010dlovek lahko izgubi zavest<\/li>\n<li>smrt navadno nastopi pri podhladitvi pod 34 \u00b0C (\u010deprav so nekateri posamezniki pre\u017eiveli pri telesni temperaturi 28 \u00b0C, to se lahko zgodi pri padcu v mrzlo vodo ali pod sne\u017enim plazom \u2013 metabolizem se upo\u010dasni in s tem poraba kisika)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>13.\u00a0 Vzroki nastanka.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v \u010dasu rekonvalescence pri bolnikih, ki so izgubili veliko krvi in s tem tudi temperaturo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri kolapsu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri zmanj\u0161ani funkciji organov (npr. \u0161\u010ditnica)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neustrezno delovanje tremoregulacijskega centra<\/p>\n<ul>\n<li>po\u0161kodba centra (ob padcu z vi\u0161ine, tumorjih, ob prometni nezgodi\u2026)<\/li>\n<li>nerazvit center \u2013 pri nedono\u0161en\u010dkih (temperatura inkubatorja mora biti med 32 in 34 \u00b0C)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 umetno zni\u017eana TT v terapevtske namene pri velikih kirur\u0161kih posegih ali pri zelo visoki cerebralni vro\u010dini, da se zni\u017ea presnova<\/p>\n<ul>\n<li>zaradi terapevtskega, umetno izzvanega zni\u017eanja temperature pri operacijah je vzdr\u017eevanje TT zelo pomembno (npr. pri sr\u010dni operaciji je \u010dlovek ohlajen na 21 do 24 \u00b0C, zato ga je potrebno umetno oksigenirati)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 med operativnim posegom pacient izgublja toploto zaradi<\/p>\n<ul>\n<li>anestetikov \u2013 povzro\u010dijo periferno vazodilatacijo (izguba toplote preko ko\u017ee), spremenijo termoregulacijski odziv v mo\u017eganih in zmanj\u0161ajo metabolizem<\/li>\n<li>mi\u0161i\u010dni relaksantov \u2013 zmanj\u0161ajo mi\u0161i\u010dno gibljivost (zmanj\u0161ana produkcija toplote)<\/li>\n<li>oddajanja toplote v okolico (hladna operacijska dvorana, operacijska miza, zrak prihaja iz klimatske naprave, izhlapevanje iz operacijske rane)<\/li>\n<li>teko\u010din \u2013 te \u0161e dodatno lahko ohladijo telo, \u010de niso ogrete (dovajanje ohlajenih krvnih produktov je \u0161e posebej nevarno)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv ekstremno nizkih temperatur okolja \u2013 vazokonstrikcija \u017eil v ko\u017ei (zmanj\u0161anje pretoka tople krvi iz sredice na povr\u0161ino ko\u017ee \u2013 manj\u0161a izguba toplote), je\u017eenje (z njim telo ote\u017ei prenos toplote v okolico)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 drugi vzroki<\/p>\n<ul>\n<li>starost<\/li>\n<li>pomanjkanje ma\u0161\u010dob v telesu<\/li>\n<li>mokra ali neprimerna obleka<\/li>\n<li>zloraba drog<\/li>\n<li>kajenje<\/li>\n<li>utrujenost<\/li>\n<li>lakota in iz\u010drpanost<\/li>\n<li>prekomerno pitje alkohola \u2013 povzro\u010di vazodilatacijo perifernih \u017eil in s tem izgubo toplote<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>14.\u00a0 Povi\u0161ana telesna temperatura.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stanje povi\u0161ane telesne temperature imenujemo vro\u010dina ali hipertermija<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tudi pyrexia in febris<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vro\u010dino definiramo kot pregretje oziroma zvi\u0161anje telesne temperature nad normalno vrednost, kar je posledica motene termoregulacije (nad 37,5 \u00b0C \u2013 oralno)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaznavanje zvi\u0161ane TT<\/p>\n<ul>\n<li>ob\u010dutek toplote ali rde\u010dice po telesu, najpogosteje na obrazu<\/li>\n<li>lahko tudi zaznavanje tudi mrazenja ali mrzlice<\/li>\n<li>mrzlica\n<ul>\n<li>obi\u010dajno se pojavi pred dvigom telesne temperature in se ponavlja<\/li>\n<li>zna\u010dilna za bakteremijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>mrazenje\n<ul>\n<li>prisotno tudi pri virusnih oku\u017ebah<\/li>\n<li>opazimo skoraj pri vseh bolnikih s povi\u0161ano telesno temperaturo<\/li>\n<li>ne spremljajo ga nehotene kontrakcije mi\u0161ic<\/li>\n<li>pacient ima ob\u010dutek, da ga zebe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zvi\u0161ano TT lahko spremljajo tudi drugi bolezenski znaki: glavobol, bole\u010dine v mi\u0161icah, sklepih, utrujenost\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>15.\u00a0 Delitev<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 subfebrilna temperatura (37 \u2013 37,8 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zmerna vro\u010dina (37,9 \u2013 38,4 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 visoka vro\u010dina (38,5 \u2013 40 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zelo visoka vro\u010dina (nad 40 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izredno visoka vro\u010dina \u2013 hiperperiksija (ve\u010d kot 41,5 \u00b0C)<\/p>\n<ul>\n<li>pre\u017eivetje je redko, kadar temperatura dose\u017ee 44 \u00b0C<\/li>\n<li>pri temperaturi 41,1 \u00b0C nastopijo vro\u010dinski kr\u010di, pri temperaturi 42,2 \u00b0C pa smrt celice, rezultat je nepovratna okvara mo\u017eganov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>16.\u00a0 Vzroki<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 porast TT je posledica spremembe to\u010dke nastavitve v hipotalamusu na vi\u0161jo vrednost<\/p>\n<ul>\n<li>zvi\u0161ana TT ka\u017ee na potrebo po ve\u010djih energetskih virih \u2013 v \u010dasu zvi\u0161ane TT se metabolizem pove\u010da za 35 do 40 %<\/li>\n<li>\u0161t. sr\u010dnih utripov se z vsako \u00b0C pove\u010da za deset udarcev<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je fiziolo\u0161ka obrambna reakcija, ki nastane zardi motene termoregulacije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ni bolezen, ampak znak bolezenskega procesa<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nastopi pri<\/p>\n<ul>\n<li>infekciji<\/li>\n<li>pri uni\u010denju krvnih telesc (razpadli produkti pri ve\u010djih hematomih)<\/li>\n<li>ob vstopu tujih beljakovin v telo (serumi pri cepljenju)<\/li>\n<li>na dvig TT lahko vplivajo tudi psihi\u010dna stanja (nervoza)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glede na vzrok lo\u010dimo<\/p>\n<ul>\n<li>bakterielna temperatura<\/li>\n<li>asepti\u010dna temperatura<\/li>\n<li>centralna vro\u010dina<\/li>\n<li>vro\u010dina zaradi \u017eeje<\/li>\n<li>vro\u010dina, ki jo povzro\u010da tuja beljakovina<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>17.\u00a0 Predstavitev posameznih vzrokov.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>bakterielna temperatura<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>nastane zaradi vpliva bakterij in njihovih vplivov<\/li>\n<li>npr. zaradi zastrupitev s hrano, oku\u017ebe zgornjih se\u010dil, mastitisa\u2026<\/li>\n<li>za dolgotrajno zvi\u0161ano telesno temperaturo, ki jo povzro\u010da bakterija, je najpogostej\u0161i vzrok TBC<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>asepti\u010dna temperatura (resorbcijska)<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>nastane zaradi resorbcije (vsrkanja) teko\u010dine (npr. telesnih sokov, sekretov iz ran ali podplutb \u2013 po op. ali po\u0161kodbi)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>centralna vro\u010dina<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>nastane zaradi okvare toplotnega centra (npr. pri obolenjih centralnega \u017eiv\u010dnega sistema kot npr. meningitis, ob po\u0161kodbah glave, zaradi ateroskleroze mo\u017eganskega o\u017eilja)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>vro\u010dina zaradi \u017eeje<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>nastane pri motnjah oddajanja temperature zardi pomanjkanja teko\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>vro\u010dina, ki jo povzro\u010da tuja beljakovina<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161a je pri cepljenjih \u2013 cepivo je tuja beljakovina ki je organizem ne prepozna in zato te\u017eje sprejme<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>drugi vzroki<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva<\/li>\n<li>preob\u010dutljivostna reakcija pri jemanju nekaterih zdravil<\/li>\n<li>posledica preob\u010dutljivostne reakcije na kemi\u010dne snovi na delovnem mestu<\/li>\n<li>pri narkomanih<\/li>\n<li>virusi \u2013 nekateri povzro\u010dajo dolgotrajno povi\u0161ano TT (npr. citomegalovirus in HIV)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <b>temperatura neznanega izvora<\/b><\/p>\n<ul>\n<li>\u010de kljub razli\u010dnim diagnosti\u010dnim postopkom ni mogo\u010de ugotoviti vzroka zvi\u0161ane TT<\/li>\n<li>definirana je kot temperatura nad 39,4 \u00b0C izmerjena dnevno ve\u010d kot dva tedna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>18.\u00a0 Potek vro\u010dine \u2013 oblike.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glede na nara\u0161\u010danje (hitro ali po\u010dasi) lo\u010dimo<\/p>\n<ul>\n<li><b>febris continua<\/b>: stalno visoka temperatura z majhnim nihanjem (le za 1 do 2 desetinki stopinje), temperatura ostane enaka preko celega dne<\/li>\n<li><b>febris remittens<\/b>: temperatura z mo\u010dnej\u0161im nihanjem (za 1,5 \u00b0C), a ne pade na normalno (zna\u010dilna za infekcije)<\/li>\n<li><b>febris intermittens<\/b>: temperatura z mo\u010dnim nihanjem (za 1,5 do 2 \u00b0C), pade na normalno (zna\u010dilna za sepso)<\/li>\n<li><b>recidivirajo\u010da temperatura<\/b>: dalj \u010dasa pove\u010dana, nato se za kraj\u0161i \u010das normalizira ter spet pove\u010da (zna\u010dilna za Hodgkinovo bolezen)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>19.\u00a0 Predstavite vse tri stadije obi\u010dajnega poteka vro\u010dine.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za vro\u010dino je zna\u010dilen obi\u010dajen potek v treh stadijih<\/p>\n<ul>\n<li>nara\u0161\u010danje temperature spremlja mrzlica (stadij incrementi)<\/li>\n<li>bolnik ima vro\u010dino<\/li>\n<li>temperatura pada (stadij decrementi)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 padanje temperature je lahko<\/p>\n<ul>\n<li>liti\u010dno \u2013 po\u010dasno padanje, traja nekaj dni<\/li>\n<li>kriti\u010dno \u2013 hitro padanje, vro\u010dina pade v nekaj urah\n<ul>\n<li>s tem precej obremeni organizem \u2013 lahko pride do kolapsa (lat. collapsus, iz collabor \u2013 zru\u0161iti se; kratkotrajen, nagel padec tlaka ali \u201cto se med obdukcijo lahko zgodi tudi vam\u201d, op.a)<\/li>\n<li>znak za kolaps je tudi nara\u0161\u010danje pulza ob padanju TT (pulz sicer naraste tudi ob dvigovanju TT \u2013 8 utripov za vsako stopinjo povi\u0161ane TT)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>20.\u00a0 Na\u010dini merjenja telesne temperature.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aksilarno (A): pod pazduho, najbolj obi\u010dajno (ovoj, normalna TT 36,5 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rektalno (R): v debelem \u010drevesu, navadno dojen\u010dkom in majhnim otrokom (jedro \u2013 temperatura vi\u0161ja za 0,5 \u00b0C, normalna TT 37,3 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oralno (O): v ustih (ovoj, normalna TT 37,0 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v u\u0161esu (U): priporo\u010da predvsem pri otrocih \u2013 hitro, ne povzro\u010da nelagodja (ovoj, normalna TT 37,1 \u00b0C)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na \u010delu (\u010c): primerno za otroke \u2013 enostavno in hitro (ovoj, za normalno TT veljajo navodila proizvajalca obli\u017eev oziroma reagen\u010dnih trakov)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 termometri za merjenje telesne temperature<\/p>\n<ul>\n<li>aksilarni (digitalni, \u017eivosrebrni ali alkoholni)<\/li>\n<li>rektalni (alkoholni ali \u017eivosrebrni)<\/li>\n<li>u\u0161esni (baterijski termometer s polnilcem)<\/li>\n<li>v obliki obli\u017eev \u2013 kemi\u010dno sredstvo<\/li>\n<li>elektronski<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>21.\u00a0 Osnovna pravila merjenja telesne temperature.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 TT praviloma merimo v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pol ure pred merjenjem naj bolnik po\u010diva (TT se pri gibanju in vznemirjenju dvigne)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kontrola termometra \u2013 \u010de je nepo\u0161kodovan, \u010de je \u017eivo srebro v rezervoarju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 merimo ob pravem \u010dasu \u2013 po naro\u010dilu zdravnika, po dogovoru oz. po standardu, ki velja v na\u0161em zavodu (npr. med 6. in 7. uro zjutraj in med 14. in 15. uro popoldne)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri vro\u010dini merimo \u0161e 3 dni po padcu temperature<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za merjenje se ev. odlo\u010dimo tudi sami \u2013 glede na zanke, ki smo jih opazili, ali glede na subjektivno po\u010dutje bolnika<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 merjenje se izvaja po navodilih, ki so sestavni del standarda za vzdr\u017eevanje normalne TT<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>22.\u00a0 Vloga MS pri zadovoljevanju osnovne \u017eivljenjske potrebe \u201cvzdr\u017eevanje normalne telesne temperature\u201d.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje TT kot temeljna \u017eivljenjska aktivnost V. Henderson (\u017ee spet ona! op.a.)<\/p>\n<ul>\n<li>v svoji knjigi Osnovna na\u010dela ZN jo je opredelila potrebe vseh pacientov, s katerimi se MS sre\u010duje pri izvajanju ZN kot 7. temeljno aktivnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delo in kompetence MS<\/p>\n<ul>\n<li>MS pri izvajanju pomo\u010di pri tej aktivnosti pri nekaterih aktivnostih samostojna, nekatere pa izvaja po naro\u010dilu zdravnika<\/li>\n<li>MS mora poznati fiziolo\u0161ka na\u010dela segrevanja in ohlajanja telesa in vedeti, kaj lahko vpliva na ta dva procesa (sprememba temperature, vla\u017enost, gibanje zraka\u2026)<\/li>\n<li>poznati mora (osnovna na\u010dela) okoli\u0161\u010dine, ki vplivajo na osnovne potrebe\n<ul>\n<li>starost<\/li>\n<li>temperament, \u010dustveno stanje in nihanje razpolo\u017eenja<\/li>\n<li>socialni in kulturni polo\u017eaj<\/li>\n<li>telesne in intelektualne lastnosti<\/li>\n<li>v tej tabeli so tudi patolo\u0161ka stanja, ki vplivajo na osnovne potrebe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje normalne TT v normalnih pogojih<\/p>\n<ul>\n<li>V. Henderson prikazala pomo\u010d B\/V pri vzdr\u017eevanju TT v normalnih okvirih \u2013 pomo\u010d pri izbiri obla\u010dil in uravnavanju temperature okolja\u2026<\/li>\n<li>svetovanje kako za\u0161\u010dititi o\u010di, ko\u017eo, ude pred mrazom ali premo\u010dnim soncem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje normalne TT v bolni\u0161nici<\/p>\n<ul>\n<li>bolnik prepu\u0161\u010den tistim, ki skrbijo za njegovo okolje \u2013 skrb, da ni prepiha, mraza, vlage, prevro\u010de<\/li>\n<li>ZN, \u010de je le mogo\u010de, sku\u0161a ohranjati TT B\/V v normalnih mejah\n<ul>\n<li>lahko, \u010de B\/V more in ho\u010de razkriti svoje potrebe in \u010de so okoli\u0161\u010dine obvladljive<\/li>\n<li>presoja in razsodnost MS na preizku\u0161nji pri dojen\u010dkih, nezavestnih in v ekstremnih razmerah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>svetovanje, skrb za B\/V\n<ul>\n<li>glede obleke (bolj, manj)<\/li>\n<li>glede aktivnosti (bolj, manj)<\/li>\n<li>glede prehrane (ev. sprememba)<\/li>\n<li>ev. posebne kopeli<\/li>\n<li>skrb za posebne obkladke (za zvi\u0161anje ali zni\u017eanje TT)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri vzdr\u017eevanju TT delujeta MS in ZT po procesni metodi dela \u2013 MS izvaja in nadzira vse faze procesa<\/p>\n<ul>\n<li>faza \u2013 ugotavljanje potreb po ZN\n<ul>\n<li>znati dobro opazovati izgled B\/V in meriti TT<\/li>\n<li>sposobnost prepoznavanja spremljajo\u010dih znakov povi\u0161ane TT\n<ul>\n<li>utrujenost<\/li>\n<li>bolnik izra\u017ea ob\u010dutek prizadetosti<\/li>\n<li>po\u010duti se bolan<\/li>\n<li>ima pomanjkanje teka<\/li>\n<li>bole\u010dine v sklepih<\/li>\n<li>glavobol<\/li>\n<li>tahikardija<\/li>\n<li>tahipneja<\/li>\n<li>obi\u010dajni znaki povi\u0161ane TT\n<ul>\n<li>topla ko\u017ea<\/li>\n<li>svetle\u010d o\u010di<\/li>\n<li>potenje<\/li>\n<li>znaki povi\u0161ane TT so \u0161e\n<ul>\n<li>izpu\u0161\u010daji pri infekcijah<\/li>\n<li>bruhanje pri centralni vro\u010dini<\/li>\n<li>vro\u010dinski delirij pri zelo visoki vro\u010dini (zamegljena zavest, vzburjenost, motori\u010dni nemir, halucinacije)<\/li>\n<li>neg. dg.: npr. motnja v vzdr\u017eevanju normalne TT zaradi infekcije (sekreta iz rane, podplutbe, po\u0161kodbe mo\u017egan\u2026), ki se ka\u017ee v znakih in\/ali prej na\u0161tetih simptomih<\/li>\n<li>cilji: normalna TT, psihofizi\u010dno ugodje B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>2. faza \u2013 na\u010drtovanje (Si ne predstavljam, da bi kdo take stvari zares pisal. Op.a.)<\/li>\n<li>3. faza \u2013 izvajanje\n<ul>\n<li>merjenje TT po naro\u010dilu zdravnika, na lastno pobudo<\/li>\n<li>dajanje antipiretikov po naro\u010dilu zdravnika<\/li>\n<li>ohlajanje B\/V z ovitki, obkladki<\/li>\n<li>ogrevanje B\/V ob mrzlici, drgetu<\/li>\n<li>sodeluje tudi ZT<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>4. faza \u2013 vrednotenje\n<ul>\n<li>npr. TT je normalna, B\/V izra\u017ea psihofizi\u010dno ugodje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>MS in ZT ves \u010das dokumentirata vi\u0161ino TT, izvedene negovalne intervencije in vse pomembne spremembe<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h2>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 del: kakovost in standardi s kriteriji<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Subjektivno izra\u017eanje kakovosti.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izra\u017eanje kakovost je vedno subjektivno \u2013 s posameznim izdelkom oz. opravljeno storitvijo je lahko nekdo zadovoljen, nekdo drug pa ne<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na sodbo o kakovosti vpliva<\/p>\n<ul>\n<li>osve\u0161\u010denost<\/li>\n<li>izku\u0161nje<\/li>\n<li>pri\u010dakovanja<\/li>\n<li>prepoznavanje meril kakovosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS se morajo pri svojem delu z B\/V spra\u0161evati ali izvajajo kakovostno ZN<\/p>\n<ul>\n<li>profesionalno opravljanje dela zahteva tudi, da se to vedno znova spra\u0161ujemo<\/li>\n<li>to sodi k prizadevanju za nenehno izpopolnjevanje kakovosti svojega dela, kar vodi ohranjanje oz. izbolj\u0161anje zdravja B\/V<\/li>\n<li>potreben je profesionalen in organiziran pristop<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakonitosti, ki veljajo med zagotavljanjem kakovosti storitev, ki izhajajo iz storitvenih dejavnosti (kamor sodi tudi zdravstvo), v primerjavi s kakovostjo izdelkov materialne proizvodnje.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kakovost izdelka ali storitve<\/p>\n<ul>\n<li>je relativna popolnost vseh sestavin in lastnosti izdelka ali storitve glede na izpolnitev potreb in pri\u010dakovanj kupca oz. uporabnika<\/li>\n<li>kdor nudi izdelek oz. storitev nima kon\u010dne besede o kakovosti, temve\u010d jo ima kupec oz. uporabnik<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razlike med storitveno dejavnostjo in materialno proizvodnjo<\/p>\n<ul>\n<li>storitvena dejavnost ne izdeluje opredmetenih izdelkov<\/li>\n<li>storitev ni mogo\u010de delati na zalogo<\/li>\n<li>uporabnik storitve je obi\u010dajno prisoten v procesu izvr\u0161evanja storitve, kar pomeni s stali\u0161\u010da kakovosti dodatne vidik<\/li>\n<li>pri izvajanju storitev je obi\u010dajno \u0161e pomembnej\u0161a pravo\u010dasnost, hitrost in pravilen potek procesa<\/li>\n<li>\u017eelje naro\u010dnika in njegova merila kakovosti je te\u017eje dose\u010di kot v materialni proizvodnji \u2013 merila uporabnika glede kakovosti opravljenih storitev so odraz osebnih kriterijev posameznika<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Overtveitove sestavine kakovostne zdravstvene oskrbe.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Overtveit je razvil definicijo kakovosti v zdravstvu<\/p>\n<ul>\n<li>kakovost v zdravstvu je popolno zadovoljevanje potreb tistih, ki zdravstvene storitve najbolj potrebujejo, pri najni\u017ejih stro\u0161kih za organizacijo, znotraj danih meja in smernic vi\u0161jih oblastnih organov in pla\u010dnikov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sestavine kakovostne zdravstvene oskrbe so<\/p>\n<ul>\n<li>visoka stopnja strokovnosti<\/li>\n<li>u\u010dinkovita izraba virov (\u010dlove\u0161kih, finan\u010dnih, materialnih)<\/li>\n<li>\u010dim manj\u0161e tveganje za B\/V<\/li>\n<li>(pozitiven) vpliv na njegovo zdravje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tri dimenzije kakovosti ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na kakovost ZN gledamo v treh dimenzijah (Sekav\u010dnik)<\/p>\n<ul>\n<li>kakovost metodologije in tehnologije dela \u2013 u\u010dinkovitost, strokovnost, spretnost, varnost, skrbnost, primernost<\/li>\n<li>kakovost zaposlenih \u2013 medsebojni odnosi, strokovnost, ki se ka\u017ee v sposobnosti zaposlenih spo\u0161tovati osebnost B\/V, zaupanju, posredovanju ustreznih informacij, avtonomiji B\/V in enakopravnosti<\/li>\n<li>kakovost organiziranja \u2013 varnost, udobnost, neprekinjenost, u\u010dinkovitost, opremljenost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kakovost v ZN upo\u0161teva tri temeljne dimenzije, ki morajo biti v medsebojni soodvisnosti<\/p>\n<table cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"204\" height=\"52\">\n<table width=\"100%\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>\n<div>\n<p>bistveni kazalec kakovosti je zadovoljstvo B\/V<\/p>\n<\/div>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>stroka<\/p>\n<ul>\n<li>management<\/li>\n<li>uporabniki zdravstvenih storitev<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razlo\u017eite izraz \u201czagotavljanje kakovosti\u201d.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razlikujemo med tremi pojmi<\/p>\n<ul>\n<li>ocenjevanje kakovosti (quality assesment)<\/li>\n<li>zagotavljanje kakovosti (quality assurance)<\/li>\n<li>izbolj\u0161evanje kakovosti (quality improvement)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje kakovosti<\/p>\n<ul>\n<li>sistem, ki pripomore k izbolj\u0161anju in doseganju \u017eelenih ciljev<\/li>\n<li>proces, ki zajema sistemati\u010dno opisovanje, merjenje, vrednotenje in izvajanje ukrepov za izbolj\u0161anje kakovosti<\/li>\n<li>sistemati\u010dno in na\u010drtovano izvajanje ukrepov za dosego predpisane zahteve kakovosti<\/li>\n<li>ni enkratno, dokon\u010dno dejanje, temve\u010d stalen proces, ki zahteva stalno izbolj\u0161evanje lastnosti izdelkov ali storitev<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj pomeni \u201cocenjevanje kakovosti\u201d?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postopek, pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev med seboj primerjamo opravljeno in dogovorjeno zdravstveno oskrbo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v ZN je to primerjava med resni\u010dno nude\u010do ZN in izbranimi, postavljenimi kriteriji in standardi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161ele ko ocenimo kakovost, lahko oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj pomeni \u201cizbolj\u0161evanje kakovosti\u201d?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proces, ki sledi fazi ocenjevanja in zagotavlja kakovost ter odpravlja ugotovljene ovire oz. te\u017eave in tako dviguje kakovost na vi\u0161jo raven<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je dinami\u010den proces z naslednjimi na\u010deli<\/p>\n<ul>\n<li>odkrivanje in uporaba najbolj\u0161ih izidov za doseganje odli\u010dnosti<\/li>\n<li>eksplicitna opredelitev ciljev kakovosti<\/li>\n<li>nadzor znotraj stroke<\/li>\n<li>naklonjeno vodstvo<\/li>\n<li>vklju\u010devanje B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kateri so cilji zagotavljanja kakovosti?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 organizacija, ki za\u010dne s spremljanjem in pospe\u0161evanjem kakovosti svojega dela, se odlo\u010di za program zagotavljanja kakovosti \u2013 storiti mora radikalno spremembo od ocenjevanja kakovosti k zagotavljanju kakovosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odlo\u010diti se za program zagotavljanja kakovosti pomeni prizadevati se za \u010dim vi\u0161jo u\u010dinkovitost in \u010dim bolj\u0161e rezultate ob racionalni uporabi razpolo\u017eljivih virov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 cilji, ki jih \u017eeli dose\u010di<\/p>\n<ul>\n<li>izbolj\u0161ati ali vzdr\u017eevati zdravstveno stanje B\/V<\/li>\n<li>izbolj\u0161ati ali vzdr\u017eevati funkcionalne sposobnosti B\/V<\/li>\n<li>psihofizi\u010dno ugodje B\/V \u2013 dobro po\u010dutje<\/li>\n<li>zadovoljstvo B\/V po opravljeni ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 B\/V gledamo celovito, zato MS ti cilji spremljajo pri vseh njenih aktivnostih, med katere lahko \u0161tejemo tudi postavljanje standardov in kriterijev kakovosti ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 S katerimi metodami zagotavljamo kakovost \u2013 opis.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zunanje metode<\/p>\n<ul>\n<li>zunanje zagotavljanje kakovosti<\/li>\n<li>zagotovljena od zunaj \u2013 zunanji strokovnjaki, institucije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 notranje metode<\/p>\n<ul>\n<li>zagotavljanje kakovosti znotraj zdravstvene ustanove<\/li>\n<li>naloga izvajalcev ZN \u2013 samostojno na\u010drtovanje in izvajanje zagotavljanja kakovosti ter odgovornost zanjo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>10.\u00a0 Zna\u010dilnosti centralnega zagotavljanja kakovosti.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 natan\u010dna analiza celotne aktivnosti ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uporaba instrumenta, ki je znanstveno utemeljen in uporaben za ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje kakovosti izpelje skupina za to usposobljenih strokovnjakov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 negovalni timi, ki izvajajo ZN, v to nimajo vpogleda<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>11.\u00a0 Zna\u010dilnosti decentraliziranega zagotavljanja kakovosti.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opazovanje izvajanja ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 instrument opazovanja ni trdno dolo\u010den \u2013 izbran je glede na to, katero intervencijo ZN opazujemo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvaja se na ravni bolni\u0161ke enote \u2013 oddelka<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izvajajo jo \u010dlani negovalnih timov, ki v tej enoti delujejo<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dlani negovalnega tima imajo neposreden vpogled v zagotavljanje kakovosti ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>12.\u00a0 Kateri model zagotavljanja kakovosti smo spoznali? Kdaj je bil predstavljen?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po \u77f3\u5ddd (Ishikawa) ima program za zagotavljanje kakovosti iz leta 1987 sosledje 4 faz<\/p>\n<ul>\n<li>na\u010drtovanje \u2013 cilji in metode za doseganje ciljev<\/li>\n<li>izvajanje \u2013 izbolj\u0161evanje, izobra\u017eevanje<\/li>\n<li>preverjanje \u2013 ugotavljanje napak in njihovih vzrokov<\/li>\n<li>ukrepanje in odpravljanje napak<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>13.\u00a0 Zagotavljanje kakovosti po Normi Lang \u2013 predstavite ga.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 model Norme Lang iz leta 1976 ima 7 stopenj, ki potekajo skozi 3 faze<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1. faza \u2013 opisovanje<\/p>\n<ul>\n<li>identificiramo vrednote in stali\u0161\u010da, ki nas vodijo v ZN<\/li>\n<li>odlo\u010damo se o kriterijih odli\u010dne ZN v standardih strukture, procesa in izida<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2. faza \u2013 merjenje<\/p>\n<ul>\n<li>odlo\u010dimo se za metodologijo, ki jo uporabimo, da ugotovimo, kak\u0161na je na\u0161a praksa v primerjavi s standardi in kriteriji odli\u010dne ZN, ki smo jih postavili interno ali pa so bili postavljeni eksterno<\/li>\n<li>dobljene rezultate analiziramo in se odlo\u010dimo, \u010de in zakaj potrebujemo spremembe \u2013 avtorica pri analizi priporo\u010da vklju\u010devanje t.i. dejavnikov SWOT\n<ul>\n<li>strenghts \u2013 prednosti<\/li>\n<li>weaknesses \u2013 slabosti<\/li>\n<li>oportunities \u2013 prilo\u017enosti<\/li>\n<li>threats \u2013 nevarnosti oz. pasti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3. faza \u2013 spreminjanje<\/p>\n<ul>\n<li>odlo\u010dimo se za spremembe in poti, po katerih bodo v na\u0161em okolju tekle spremembe<\/li>\n<li>uvedemo spremembe v svoje teko\u010de delo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 krog nato te\u010de dalje preko vseh faz \u2013 zagotavljanje kakovosti je neprekinjen proces<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>14.\u00a0 Kaj so standardi \u2013 definicija.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so sprejete in veljavne norme, ki opredeljujejo aktivnosti ZN in stopnjo kakovosti ZN (so pomemben element zagotavljanja kakovosti ZN in hkrati element sodobne ZN)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so sredstvo oz. orodje za merjenje kakovosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izdelani standardi sami po sebi ne zagotavljajo, da bo ZN izvedena na najvi\u0161ji stopnji kakovosti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kakovost zagotavljajo le tisti standardi, ki so veljavni \u2013 standard\u00a0 ni veljaven, \u010de ne vsebuje kriterijev za vrednotenje ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>15.\u00a0 Kaj so kriteriji \u2013 definicija.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 SSKJ (1994): kar slu\u017ei kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje<\/p>\n<ul>\n<li>merilo za vrednotenje, primerjanje in presojanje standardov<\/li>\n<li>merilo za ocenjevanje uspe\u0161nosti, u\u010dinkovitosti in kakovosti ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 standardi morajo vsebovati merljive kriterije, ki omogo\u010dajo, da standard ovrednotimo<\/p>\n<ul>\n<li>kriteriji morajo biti merljivi, specifi\u010dni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>16.\u00a0 Na\u0161tej vrste standardov po Donabedianu.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po Donabedianu so standardi strokovno oblikovane specifi\u010dne kvantitativne zahteve, ki definirajo nekaj \u201cdobrega\u201d<\/p>\n<ul>\n<li>standarde razdeli na<\/li>\n<li>standarde strukture<\/li>\n<li>standarde procesa<\/li>\n<li>standarde izida<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>17.\u00a0 Na\u0161tej vrste standardov po Masonovi.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 definicija Elisabeth Mason iz l. 1994: negovalni standard je veljavna definicija kakovosti ZN, ki vklju\u010duje kriterije, s katerimi lahko vrednotimo u\u010dinkovitost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 standarde razdeli na (glej to\u010dke 22 do 26 in 29)<\/p>\n<ul>\n<li>standarde strukture<\/li>\n<li>standarde procesa<\/li>\n<li>standarde vsebine<\/li>\n<li>standarde izida<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>18.\u00a0 Na katerih ravneh postavljamo standarde?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na ravni stroke<\/p>\n<ul>\n<li>generalni, splo\u0161ni standardi \u2013 pomembni za stroko ZN v naj\u0161ir\u0161em smislu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na ravni delovnega podro\u010dja<\/p>\n<ul>\n<li>npr. bolni\u0161nica, ZD\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na ravni specialnosti<\/p>\n<ul>\n<li>lokalna raven \u2013 npr. klinika, oddelek, slu\u017eba znotraj ZD\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>19.\u00a0 Kaj predstavljajo standardi?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so sredstva za zagotavljanje kakovosti ZN (glej to\u010dko 14)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dolo\u010dajo prakso ZN in predstavljajo vsebino odli\u010dne ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 predstavljajo (Sekav\u010dnik, to\u010dki 16 in 17)<\/p>\n<ul>\n<li>kak\u0161ni viri so potrebni \u2013 struktura<\/li>\n<li>kaj naj bo storjeno \u2013 proces<\/li>\n<li>kak\u0161ne koristi ima B\/V od dobre ZN \u2013 izid<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>20.\u00a0 Namen standardiziranja v ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 enotno poimenovanje stroke v zavodu in \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem okolju<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d pri vrednotenju ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 enotna podlaga za u\u010denje in prakti\u010dno delo z dijaki in \u0161tudenti<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so pripomo\u010dek pri na\u010drtovanju, izvajanju, vrednotenju ZN in iskanju izbolj\u0161av<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so v pomo\u010d pri ugotavljanju kadrovskih potreb in delitvi dela, dvigajo zadovoljstvo pri delu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010dajo vpogled v proces, kakovost in rezultate ZN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>21.\u00a0 Zna\u010dilnosti standardov.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odra\u017eati morajo vidike sodobne ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odra\u017eati morajo najnovej\u0161e ugotovitve raziskovalnega dela, podprte s prakti\u010dnimi izku\u0161njami<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odra\u017eati morajo strokovno usposobljenost in pristojnost \u010dlanov neg. tima<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odra\u017eati morajo specifi\u010dnost posameznega podro\u010dja ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opredeljevati morajo pogoje za izvajanje ZN in pri\u010dakovane rezultate<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsebovati morajo kriterije, ki omogo\u010dajo, da jih lahko vrednotimo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>22.\u00a0 Standardi strukture in njihovi kriteriji.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nana\u0161ajo se na razmere, v katerih bo izvedena ZN \u2013 v njih so opisani viri za kakovostno izvajanje ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opisujejo, kaj moramo zagotoviti, da dose\u017eemo pri\u010dakovane rezultate<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v oblikovanem standardu se odra\u017ea kakovost managementa v ZN \u2013 organiziranje, izobrazbena struktura, pripomo\u010dki, oprema \u2013 viri (input) za izvedbo odli\u010dne ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v kriterijih dolo\u010dimo<\/p>\n<ul>\n<li>kdo bo kaj naredil<\/li>\n<li>kje bo to narejeno<\/li>\n<li>s \u010dim (oprema, materiali, pripomo\u010dki) bo to narejeno<\/li>\n<li>kateri organizacijski model je najprimernej\u0161i<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>23.\u00a0 Standardi procesa in njihovi kriteriji.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 definirajo kakovost izvajanja ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v njih je opisano, kako bodo viri izkori\u0161\u010deni za \u010dim bolj\u0161e u\u010dinke \u2013 odli\u010dno ZN<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v kriterijih dolo\u010dimo<\/p>\n<ul>\n<li>kaj bomo storili (katere akcije je potrebno izvesti) za dobro B\/V<\/li>\n<li>kdaj bomo to storili<\/li>\n<li>kako pogosto bomo to storili (da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri spremembi ali vzdr\u017eevanju zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnosti in psihofizi\u010dnem ugodju B\/V)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>24.\u00a0 Katere vrste standardov vsebujejo standardi procesa?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 standardi procesa vklju\u010dujejo \u0161e dodatne standarde \u2013 pri Masonovi standardi vsebine<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de je akcija vezana na komunikacijo \u2013 z njimi opi\u0161emo vsebino komunikacije ali vsebino u\u010denja<\/p>\n<ul>\n<li>v kriterijih dolo\u010dimo<\/li>\n<li>kaj povemo oz. u\u010dimo<\/li>\n<li>o \u010dem odlo\u010damo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>25.\u00a0 Za kaj razvijamo standarde vsebine?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvijamo jih za<\/p>\n<ul>\n<li>u\u010denje<\/li>\n<li>terapevtsko komunikacijo<\/li>\n<li>spoznavno komunikacijo<\/li>\n<li>odlo\u010danje MS<\/li>\n<li>prenos informacij o B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>26.\u00a0 Standardi izida in njihovi kriteriji.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opredeljujejo pri\u010dakovane rezultate oz. izide (spremembe pri B\/V po opravljeni ZN) \u2013 v izidu vidimo dejanske dose\u017eke (output)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 s standardi izida merimo zadovoljstvo B\/V, pri\u010dakovano spremembo v zdravstvenem stanju oz. znanju B\/V<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 standardi izida usmerjajo MS oz. ji dolo\u010dajo, kaj mora ugotavljati pri B\/V<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v kriterijih dolo\u010dimo<\/p>\n<ul>\n<li>kak\u0161en izid pri\u010dakujemo kot dose\u017eek ZN<\/li>\n<li>kdaj pri\u010dakujemo ta izid<\/li>\n<li>kako ta izid prepoznamo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po kriterijih standarda izida ocenjujemo stopnjo kakovosti zdravstvene nege<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>27.\u00a0 Predstavite tristopenjski sistem ZN.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1. stopnja \u2013 sprejemljiva ZN<\/p>\n<ul>\n<li>odgovarjajo ji minimalni standardi<\/li>\n<li>vsi B\/V so oskrbovani po rutinski shemi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2. stopnja \u2013 primerno dobra ZN<\/p>\n<ul>\n<li>optimalni standardi<\/li>\n<li>ZN je na\u010drtovana, vendar B\/V ni direktno vklju\u010den v na\u010drtovanje in vrednotenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3. stopnja \u2013 odli\u010dna (zelo dobra) ZN<\/p>\n<ul>\n<li>maksimalni standardi<\/li>\n<li>ZN je na\u010drtovana in vrednotena skupaj z B\/V in svojci, B\/V je enakovreden partner v procesu negovanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN, ki je ne moremo \u0161teti v nobeno stopnjo, je nesprejemljiva (0. stopnja \u2013 slaba ZN) in naj je ne bi bilo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>28.\u00a0 Katere so zna\u010dilnosti dobrih standardov?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lastnosti dobrih standardov prikazujemo s pomo\u010djo kratice RUMBA<\/p>\n<ul>\n<li>R \u2013 relevant: primeren, realen, ustrezen glede na\n<ul>\n<li>univerzalne standarde<\/li>\n<li>enoto, ki jo standardiziramo<\/li>\n<li>skupino bolnikov<\/li>\n<li>kompetence in odgovornosti MS<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>U \u2013 understandable: razumljivi za\n<ul>\n<li>MS, ki ZN izvajajo in vrednotijo<\/li>\n<li>\u0161tudente in dijake<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>M \u2013 measurable: merljiv, kar dose\u017eemo z oblikovanjem jasnih kriterijev v\n<ul>\n<li>strukturi<\/li>\n<li>procesu z orientacijo na MS<\/li>\n<li>v rezultatu z orientacijo na B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>B \u2013 behavioural: objektivni\n<ul>\n<li>zasnovani morajo biti na objektivnih in znanstvenih osnovah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>A \u2013 attainable: dosegljivi, izvedljivi glede na\n<ul>\n<li>skupino B\/V, ki jim je standard namenjen<\/li>\n<li>mo\u017enosti oddelka, klinike in stroke v dr\u017eavi<\/li>\n<li>sposobnosti izvajalcev in ocenjevalcev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>29.\u00a0 Katera metoda oblikovanja standardov je zna\u010dilna za Elisabeth Mason?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsak standard moramo strokovno, znanstveno utemeljiti<\/p>\n<ul>\n<li>standardov ne moremo postavljati na podlagi lastne domneve<\/li>\n<li>standarde ZN naj razvijajo medicinske sestre (specialistke), ki imajo bogato znanje in prakti\u010dne izku\u0161nje in se ev. posvetujejo z drugimi strokovnjaki in u\u010ditelji ZN<\/li>\n<li>pri postavljanju standardov MS pomagajo u\u010dbeniki, strokovne razprave, navodila in tudi zakonski predpisi<\/li>\n<li>ker morajo standardi slediti spoznanjem znanosti, jih vsako leto pregledamo in dopolnimo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Masonova (in Sekav\u010dnikova, ki je pripravila prevod njenega dela iz leta 1984) je izoblikovala enostaven pripomo\u010dek za postavljanje standardov, v katerem je prikazana pot (korak za korakom \u2013 step by step) za razvijanje standardov procesa, vsebine in izida, s katerim lahko v vsakem zavodu razvijejo svoje standarde<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 faze v razvijanju standardov \u2013 koraki (po Masonovi)<\/p>\n<ul>\n<li>1. faza: prepoznavanje negovalne intervencije ali enote ZN, ki jo izberemo za standardizacijo<\/li>\n<li>2. faza: postavljanje bistvenih ciljev ZN\n<ul>\n<li>usmerjeni na MS \u2013 kaj mora MS narediti, da bo dosegla pozitiven rezultat pri B\/V<\/li>\n<li>usmerjeni na B\/V \u2013 izrazimo stanje, ki ga \u017eelimo dose\u010di pri B\/V, svojcih ali drugih<\/li>\n<li>pri tem ne smemo pozabiti na cilje kakovosti\n<ul>\n<li>kaj \u017eelimo dose\u010di pri spreminjanju zdravstvenega stanja in funkcionalnih sposobnosti B\/V<\/li>\n<li>v njegovem po\u010dutju<\/li>\n<li>pri zadovoljstvu po opravljeni ZN<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>3. faza: razvijanje standardov procesa oz. vsebine in izida<\/li>\n<li>4. faza: urejanje standardov v logi\u010dno zaporedje (zaporedje izvajanja intervencije oz. enote ZN)<\/li>\n<li>5. faza: ovrednotenje standardov (potrditev, validacija)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h2>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 del: \u201cZdravje za vse\u201d ter zdravstveno varstvo in preventiva<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravje za vse za 21. stoletje<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 skup\u0161\u010dina SZO (WHO) l. 1977<\/p>\n<ul>\n<li>uvesti spremembe v zdravstvu, da bi do l. 2000 vsem ljudem zagotovili tak\u0161no raven zdravja, ki bi jim omogo\u010dalo dru\u017ebeno (socialno) in ekonomsko produktivno \u017eivljenje<\/li>\n<li>zdravje kot osebna in dru\u017ebena vrednota \u2013 dol\u017enost vsakega posameznika, ne le njegova pravica<\/li>\n<li>na kurativno medicino se ne gleda ve\u010d kot na edino oz. osrednjo sestavino zdravstvenega varstva, temve\u010d ljudem na voljo takrat, ko s preventivo ne moremo prepre\u010diti nastanka bolezni oz. njenih posledic<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konferenca dr\u017eav \u010dlanic SZO v Alma-Ati l. 1978<\/p>\n<ul>\n<li>Alma Ata Declaration \u2013 \u201cZdravje za vse\u201d (\u201cHealth for All\u201d)<\/li>\n<li>t.i. konferenca o primarnem zdravstvenem varstvu<\/li>\n<li>sprejeta strategija za dosego zastavljenih ciljev<\/li>\n<li>izpostavljenih 6 osnovnih na\u010del*\n<ul>\n<li>enakost<\/li>\n<li>promocija zdravja<\/li>\n<li>sodelovanje lokalne skupnosti<\/li>\n<li>multisektorsko sodelovanje<\/li>\n<li>primarno zdravstveno varstvo<\/li>\n<li>mednarodno sodelovanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>na podlagi te strategije naj bi pre\u0161li iz sistema zdravstvenega varstva v sistem varstva zdravja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejetje 38 ciljev \u201cZdravje za vse do l. 2000\u201d l. 1984<\/p>\n<ul>\n<li>evropske dr\u017eave podpisale deklaracijo, v kateri so se zavezale, da jih bodo uresni\u010dile do l. 2000<\/li>\n<li>poudarjajo 4 glavna podro\u010dja\n<ul>\n<li>\u017eivljenjski slog in zdravje (uresni\u010diti do l. 1995)<\/li>\n<li>dejavniki tveganja, ki vplivajo na zdravje in okolje (uresni\u010diti do l. 1995)<\/li>\n<li>reorientacija zdravstvenega sistema (uresni\u010diti do l. 1990)<\/li>\n<li>potrebna podpora politike, managementa, tehnologije, kadrov in raziskovanja (uresni\u010diti do l. 1990)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>dr\u017eave so za\u010dele preusmerjati razvoj zdravstva od skrbi za bolezen in bolne k ve\u010dji skrbi za zdravje\n<ul>\n<li>spreminjanje zdravstva<\/li>\n<li>uvajanje nacionalne politike pospe\u0161evanja zdravja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN in deklaracija iz Alma-Ate ter 38 ciljev \u201cZdravje za vse\u201d \u2013 ZN mora<\/p>\n<ul>\n<li>*poudarjati 6 osnovnih na\u010del primarnega zdravstvenega varstva<\/li>\n<li>zagotoviti kakovost v ZN in pripraviti standarde<\/li>\n<li>izvesti spremembo, reorientacijo in krepitev osnovnih izobra\u017eevalnih programov ZN, da bi lahko MS delovale tako v bolni\u0161nicah kot tudi v lokalni skupnosti<\/li>\n<li>izobra\u017eevati MS za management, da bodo dose\u017eeni cilji strategije \u201cZdravje za vse\u201d<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ottawska listina l. 1986<\/p>\n<ul>\n<li>Ottawa Charter \u2013 \u201cPrizadevanje za zdravje\u201d (\u201cHealth Promotion and Health Education\u201d)<\/li>\n<li>prva mednarodna konferenca o promociji zdravja \u2013 krepitev zdravja v posamezni dr\u017eavi\n<ul>\n<li>poudarili pomen krepitve zdravja<\/li>\n<li>poudarili, da zdravje niso odgovorni le tisti, ki delujejo v zdravju, temve\u010d tudi ostali sektorji<\/li>\n<li>pomen zdravstvene vzgoje \u2013 pomembna vloga MS v njej<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1. evropska konferenca o ZN l. 1988<\/p>\n<ul>\n<li>na Dunaju, sodelovale MS iz vse Evrope<\/li>\n<li>MS se morajo vklju\u010diti v strategijo \u201cZdravje za vse\u201d<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 skup\u0161\u010dina SZO v \u017denevi l. 1991<\/p>\n<ul>\n<li>revizija ciljev \u2013 zaradi razli\u010dnih sprememb, ki so vplivale tudi na podro\u010dje zdravstva<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konferenca evropskih ministrov za zdravje l. 1996 v Ljubljani<\/p>\n<ul>\n<li>Ljubljana Charter \u2013 \u201cReforme zdravstvenega varstva\u201d (\u201cReforms of Health Care\u201d)<\/li>\n<li>osnovna na\u010dela pri izvajanju zdravstvenih reform\n<ul>\n<li>\u010dlove\u0161ko dostojanstvo, enakost, solidarnost in strokovna etika<\/li>\n<li>promocija zdravja<\/li>\n<li>upo\u0161tevanje potreb ljudi pri oblikovanju zdravstvenih slu\u017eb<\/li>\n<li>kakovost zdravstvenega varstva in finan\u010dno-ekonomska u\u010dinkovitost<\/li>\n<li>racionalna uporaba vseh resursov<\/li>\n<li>upo\u0161tevanje filozofije primarnega zdravstvenega varstva<\/li>\n<li>komprehenzivnost in kontinuirano zdravstveno varstvo (Kaj za vraga pa naj bi bila komprehenzivnost? Verjetno so posiljeno poslovenili angle\u0161ko besedno, ki najve\u010dkrat pomeni razumljivost, kar pa se mi v tem kontekstu zdi malo verjetno, tako da gre morda za splo\u0161nost, prepri\u010dan pa nisem. Sicer pa sem nekje sli\u0161al, da naj bi se izogibali tujkam. Op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proces prenove evropske politike \u201cZdravje za vse\u201d 1996 \u2013 1998<\/p>\n<ul>\n<li>regionalni komite SZO revidiral politiko \u201cZdravje za vse\u201d<\/li>\n<li>dve analizi\n<ul>\n<li>analiza napak pri uvajanju evropske politike \u201cZdravje za vse\u201d od l. 1984<\/li>\n<li>ugotoviti politi\u010dne, ekonomske, socialne in tehnolo\u0161ke trende, ki bi lahko vplivali na zdravstveno politiko, za naslednjih 10 \u2013 20 let<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejem zdravstvene politike za Evropo \u201cZdravje za vse za 21. stoletje\u201d l. 1998<\/p>\n<ul>\n<li>nadaljevanje strategije \u201cZdravje za vse do l. 2000\u201d<\/li>\n<li>21 ciljev \u2013 5 sklopov ciljev\n<ul>\n<li>skupno: ve\u010d vlaganja v zdravje tako dru\u017ebe kot posameznika na eni strani ter na drugi strani racionalizacija v zdravstvu ob so\u010dasnem zagotavljanju kakovosti<\/li>\n<li>sklop: enakost v zagotavljanju zdravstvenega varstva in zmanj\u0161evanje razlik med dr\u017eavami in skupinami prebivalstva<\/li>\n<li>sklop: mobiliziranje vseh sektorjev v dru\u017ebi za vlaganje v zdravje<\/li>\n<li>sklop: skrb za zdravje v vseh starostnih obdobjih, skrb za okolje<\/li>\n<li>sklop: zagotavljanje kakovosti in vrednotenje u\u010dinkovitosti zdravstvenega varstva<\/li>\n<li>sklop: povezovanje razli\u010dnih struktur in sektorjev v partnerstvo za zdravje kot eden od stebrov nenehnega razvoja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b><br clear=\"all\" \/> <\/b><\/p>\n<h3>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravstveno varstvo<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 potrebno lo\u010devati od zdravstvene dejavnosti<\/p>\n<ul>\n<li>primarni nivo: osnovno zdravstvo, lekarni\u0161ka dejavnost<\/li>\n<li>sekundarni nivo: specialisti\u010dne ambulante, bolni\u0161nice<\/li>\n<li>terciarni nivo: in\u0161tituti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primarno zdravstveno varstvo<\/p>\n<ul>\n<li>varstvo posameznika, dru\u017eine in lokalne skupnosti<\/li>\n<li>na obmo\u010dju, kjer \u017eivijo, delajo, se \u0161olajo\u2026<\/li>\n<li>izvajajo zdravstvena dejavnost in vsi drugi dru\u017ebeni dejavniki izven zdravstva na tem obmo\u010dju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preventiva<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primarna preventiva<\/p>\n<ul>\n<li>usmerjena k celotni populaciji<\/li>\n<li>zdravstveno-vzgojna dejavnost usmerjena k pospe\u0161evanju zdravja, ohranjanju zdravja, prepre\u010devanju bolezni in stalnemu nadzoru nad zdravjem<\/li>\n<li>ukrepi za pospe\u0161evanja zdravja, borba proti dejavnikom tveganja<\/li>\n<li>splo\u0161ne (npr. kloriranje vode) in usmerjeni ukrepi (usmerjeni k dejavnikom tveganja)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sekundarna preventiva<\/p>\n<ul>\n<li>usmerjena je k rizi\u010dnim skupinam<\/li>\n<li>zgodnje odkrivanje bolezni<\/li>\n<li>razli\u010dne screening metode<\/li>\n<li>cilji zgodnjega diagnosticiranja in pravo\u010dasnega zdravljenja\n<ul>\n<li>prepre\u010ditev \u0161irjenja in prenosa bolezni na druge pri nalezljivih boleznih<\/li>\n<li>zaustavitev bolezenskega procesa in s tem prepre\u010ditev komplikacij<\/li>\n<li>skraj\u0161anje in prepre\u010ditev podalj\u0161anja delovne nezmo\u017enosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 terciarna preventiva<\/p>\n<ul>\n<li>prepre\u010devanje poslab\u0161anja bolezni in njene povrnitve<\/li>\n<li>prepre\u010devanje hudih posledic \u2013 zato govorimo tudi o rehabilitaciji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine ZN?-\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje nekaterih situacij &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje zgodovine \u2013 na\u010drtovanje prihodnosti (\u201cKdor ni dedi\u010d, ne more biti pionir.\u201d op.a.) &nbsp; 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kako je potrebno obravnavati zgodovino ZN? &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kot del splo\u0161ne zgodovine, vklju\u010dno z zgodovino medicine &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vedno tudi povezava stroke z dru\u017ebenim okoljem in kulturo<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[2015,2014,2016,83],"class_list":["post-2583","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-nega-vaja","tag-vaja-iz-nege","tag-vaja-nega-zapiski-iz-nege","tag-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2583","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2583"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2583\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2583"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2583"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2583"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}