1 Uvod k razumevanju negovalnih diagnoz<\/b><\/p>\n
Pred vami je osnutek negovalnih diagnoz, ki bo ob zaklju\u010dku nedvoumno dragocen pripomo\u010dek medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom pri samostojnem in odgovornem delu z bolniki, kot tudi drugem osebju v zdravstveno negovalnem timu.<\/p>\n
Pisali smo jih strokovnjaki \u00a0psihiatri\u010dne zdravstvene nege; zato smo pri snovanju upo\u0161tevali oboje, kjer smo posvetili \u0161e posebno pozornost:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 14 \u017eivljenjskim aktivnostim po V. Henderson (Bohinc, Cibic: 1994)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stopnji samooskrbe po \u017eivljenjskih potrebah po D. Orem (Bohinc, Cibic: 1994)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomembnim objektivnim in subjektivnim simptomom, ki jih bolnik \u010duti in opisuje (M. C. Townsend, 2000).<\/p>\n
Iz tega sledi, da smo pri posameznih skupinah bolnikov z du\u0161evnimi motnjami oblikovali negovalne diagnoze glede na sposobnost zadovoljevanja \u017eivljenjskih aktivnosti, samooskrbe in funkcioniranja v \u017eivljenjskem okolju. Ob tem se je potrebno zavedati, da se negovalna diagnoza spreminja, kakor se spreminja bolnikovo stanje zdravja, tako so na primer v akutni fazi bolezenskega procesa negovalne diagnoze predvsem s podro\u010dja \u017eivljenjskih aktivnosti, po\u010dutja in sodelovanja, pozneje pa bolj vklju\u010dujejo u\u010denje, dru\u017eino in socialno okolje. Medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom je ugotavljanju negovalne diagnoze v pomo\u010d negovalna anamneza in metode opazovanja, merjenja in ocenjevanja ter postopki analize, interpretacije in sinteze dobljenih informacij.<\/p>\n
Negovalna diagnoza predstavlja strokovno presojo o reakciji posameznika, dru\u017eine ali skupnosti na aktualne in potencialne zdravstvene in \u017eivljenjske probleme in je osnova za na\u010drtovanje zdravstvene nege in doseganje realnih ciljev za katere sta odgovorna medicinska sestra in zdravstveni tehnik.<\/p>\n
Bolnika se torej obravnava individualno, ki prek sodelovanja v procesu zdravstvene nege in zdravljenja ima mo\u017enost izra\u017eanja lastne svobodne volje.<\/p>\n
Sodelavci v timu, pa prek negovalne diagnoze in dokumentiranega na\u010drta zdravstvene nege imajo vpogled v bolnikovo zdravstveno stanje in pridobljene informacije lahko uporabijo za na\u010drtovanje nadaljne obravnave.<\/p>\n
<\/p>\n
1. 1 O<\/b>blikovanje negovalnih diagnoz v psihiatri\u010dni zdravstveni negi <\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
Praktiki, teoretiki in raziskovalci na podro\u010dju zdravstvene nege se v svetu, zavzemajo za spremembe dosedanje prakse, kjer je zdravstvena nega le izvajanje intervencij, pri \u010demer je zanemarjena avtonomija stroke ter odgovorno delo z bolnikom. Cilji vodenja prakse zdravstvene nege z dokumentiranjem so: vklju\u010devanje zdravstvene nege v sistem zdravstva, kompatibilnost zdravstvene nege z medicinsko obravnavo in natan\u010dno definiranje negovalnih problemov in aktivnosti zdravstvene nege.<\/p>\n
Zakon o zbirkah podatkov s podro\u010dja zdravstvenega varstva, ki je bil sprejet v juliju, 2000 (UlRS, 2000) dolo\u010da, da zbirke podatkov morajo vsebovati na\u010drt zdravstvene nege kot tudi negovalno diagnozo, ki je zapisana v \u00a0v \u00bbevidenci zdravstvene nege\u00ab S tem zakonom in \u017ee dogovorjeno strate\u0161ko vizijo dela, zapis negovalne diagnoze postaja obvezujo\u010da aktivnost strokovnjakov odgovornih za zdravstveno nego.<\/p>\n
<\/p>\n
Zakaj smo uporabili ICNP pri oblikovanju negovalnih diagnoz? <\/b><\/p>\n
Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege ICNP (Intenational Clasiffication for Nursing Practice), omogo\u010da optimalno oblikovanje negovalnih diagnoz zaradi nekaterih odlik kot so:<\/p>\n
–sistemati\u010dnost,<\/i><\/p>\n
-preglednost,<\/i><\/p>\n
-kombinatornost<\/i><\/p>\n
-celovitost,<\/i><\/p>\n
-opredeljenost in<\/i><\/p>\n
-prakti\u010dna uporabnost<\/i>.<\/p>\n
Sistemati\u010dnost<\/b> ICNP se ka\u017ee v nivojih formiranja glavnih skupin fenomenov zdravstvene nege (\u010dlovek, okolje), podskupin (funkcija, oseba, socialno in naravno okolje) ter enot podskupin, kar medicinski sestri omogo\u010da hitro orientacijo v programu. Preglednost <\/b>klasifikacije posameznih podro\u010dij \u017eivljenjskih funkcij, aktivnosti in sprememb usmerjajo na ustrezno podro\u010dje, ker prakti\u010dno delo z bolnikom\/varovancem narekuje oblikovanje negovalnih diagnoz. Kombinatornost<\/b> dopu\u0161\u010da, da se pojem \u017eari\u0161\u010da prakse zdravstvene nege (os A) dopolnjuje, opisuje in natan\u010dneje opredeli z fenomeni iz drugih osi. Celovitost<\/b> je dolo\u010dena z vseobse\u017enostjo mo\u017enih, aktualnih problemov na dinami\u010dnem polju \u010dlove\u0161kega delovanja, ki je v interakciji s svojim okoljem. Opredeljenost <\/b>vsakega pojma znotraj posameznih nivojev (in osi) je razvidna iz definicije, ki ga natan\u010dno opi\u0161e in pojasni, tako, da strokovnjaki pri poimenovanju in zapisovanju negovalne diagnoze natan\u010dno vedo kaj posamezni pojem pomeni. Navedeno govori v prid prakti\u010dni uporabnosti<\/b> ICNP <\/b>za bolnika, medicinske sestre in zdravstvene tehnike ter druge sodelavce in laike. Sporo\u010dilna vrednost in razumljivost negovalne diagnoze je pomembna zaradi povezanosti zdravstvene nege z drugimi podro\u010dji v sistemu zdravstva.<\/p>\n
Struktura ICNP, beta verzije, zaobjema klasifikacijo 2563 fenomenov in aktivnosti zdravstvene nege<\/b> z definicijami vseh pojmov. Definicije so oblikovane na osnovi znanstveno potrjenega in strokovnega poznavanja specifi\u010dnih znakov z miselno predstavo pojmov. Za razvoj zdravstvene nege je pomemben stavek soavtorice projekta ICNP, ki pravi: Kar ne more\u0161 poimenovati, ne more\u0161 pou\u010devati, razvijati, izvajati, financirati ali uporabiti v politi\u010dne namene (N. Lang, 1992)<\/i><\/p>\n
Zakaj je potrebna negovalna diagnoza?<\/i><\/p>\n
Negovalna diagnoza omogo\u010da sistemati\u010dno vodenje zdravstvene nege, celostno obravnavo bolnika\/varovanca, spodbuja komunikacijo na vseh ravneh, razvija strokovni jezik in dokumentira postavke za nadaljnje aktivnosti zdravstvene nege. Razlogi za oblikovanje negovalnih diagnoz so povezani z definiranjem negovalnih problemov, z uporabo enotnega strokovnega jezika, natan\u010dnim na\u010drtovanjem in ve\u010djo preglednostjo aktivnosti zdravstvene nege.<\/p>\n
Psihiatri\u010dna zdravstvena nega ima svoje posebnosti, ki se ka\u017eejo v prepletenosti, pestrosti in izjemnosti negovalnih problemov.pri bolnikih\/varovancih z du\u0161evnimi motnjami ter njegovi aktivni vlogi v procesu zdravstvene nege.<\/p>\n
Osnovna pravica bolnika\/varovanca v sistemu zdravstvene nege in zdravljenja je kakovostna oskrba, ki je problemsko zastavljena, na\u010drtovana in transparentna. Bolnik je subjekt, dejaven udele\u017eenec, ki poseduje potenciale (resurse) in odgovorno sodeluje pri spremembi svojega polo\u017eaja. Medicinske sestre s svojo strokovno doktrino prevzemajo odgovornost za negovalno diagnozo\/(ze), individualni na\u010drt in izvajanje aktivnosti zdravstvene nege.<\/p>\n
Negovalna diagnoza je po Gordonovi sestavljena iz treh delov: problema<\/b> (P), etiologije<\/b> (E) in simptomov<\/b> (S).<\/p>\n
Problem<\/b> predstavlja oviro, te\u017eavo, reakcijo in\/ali omejitev, ki je za \u010dloveka pomembna saj vpliva na njegovo funkcioniranje s samim seboj in z drugimi v socialnem okolju. Jedro problema odkrijemo z negovalno anamnezo tako izoliramo klju\u010dni pojem in ga poi\u0161\u010demo v klasifikaciji fenomenov zdravstvene nege, v osi A ali \u017eari\u0161\u010du prakse zdravstvene nege (685 pojmov). K glavnemu problemu (obvezno) pripi\u0161emo pomembno lastnost, vrednost iz osi B (ocenjevanja) in\/ali iz osi C – H, in jo vklju\u010dimo v besedno zvezo. Ta del negovalne diagnoze je tvoren iz glavne besede (problema) in besed, ki razumljivo in natan\u010dno opisujejo (kakovost) ter skupaj dajejo diagnosti\u010dni izraz. Procesna metoda dela v zdravstveni negi omogo\u010da in zahteva, odkrivanje in natan\u010dno poimenovanje aktualnih in potencialnih (rizi\u010dnih) problemov.<\/p>\n
Zapis etiolo\u0161kih dejavnikov,<\/b> delujo\u010dih, pomo\u017enih in groze\u010dih, predstavlja drugi del negovalne diagnoze. Etiolo\u0161ke dejavnike dobimo z vpra\u0161anjem \u00bbzaradi \u010desa\u00ab se je pojavil dolo\u010den problem, ter opredelitvijo vzrokov s patopsiholo\u0161kimi, osebnimi, situacijsko, in razvojno pogojenimi dejavniki<\/i> upo\u0161tevajo\u010d interakcije in \u017eivljenjsko okolje bolnika\/varovanca. Napi\u0161emo jih na osnovi strokovnega znanja, poznavanja bolnika in vzrokov za njegove reakcije .<\/p>\n
Tretji del negovalne diagnoze predstavljajo prepoznavni, vidni, izra\u017eeni simptomi<\/b>, znaki, subjektivne in objektivne narave, ki pomagajo k identifikaciji dolo\u010denega problema. Znake formuliramo prek vpra\u0161anja \u00bbkako oz. s katerimi znaki se ka\u017ee\u00ab dolo\u010den problem. Najbolj tipi\u010dni znaki so opisani v osi A pri fenomenu zdravstvene nege.<\/p>\n
Negovalne diagnoze predstavljajo obse\u017eno podro\u010dje, kjer se teorija in praksa najbolj zdru\u017eita, zato ne gre brez celostnega pogleda na bolnika in njegove funkcije, sposobnosti, okolje in odklone.<\/i> Vsaka negovalna diagnoza je lahko opredeljena kot aktualna in potencialna (rizi\u010dna\/mo\u017ena)kakor tudi usmerjene v vzdr\u017eevanje zdravja, sindromske in hipoteti\u010dne. Rizi\u010dna ali ogro\u017eajo\u010da negovalna diagnoza vklju\u010dujeta mo\u017ene pozitivne resurse ali negativne (nevarnosti) potenciale, ki so glede na bolnikovo situacijo lastni prav njemu.<\/p>\n
Pri bolniku se lahko isto\u010dasno postavi dve ali ve\u010d negovalnih diagnoz, ki imajo razli\u010dno prioriteto.<\/p>\n
<\/p>\n
Empiri\u010dna definicija<\/b> negovalne diagnoze pravi, da je negovalna diagnoza vsak viden, zaznan bolnikov\/varovan\u010dev aktualni oz. potencialni problem, objektivne in subjektivne narave, ki ima vzroke, se ka\u017ee z dolo\u010denimi simptomi in ima za posledico aktivnosti zdravstvene nege, ki zahtevajo \u010das, sredstva in drugo ter predstavljajo stro\u0161kovno postavko v zdravstveni negi.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
Izhodi\u0161\u010dno stanje na podro\u010dju zdravstvene nege leta 2002, je bilo dobro zasnovano, kar se je kazalo z doslednim upo\u0161tevanjem procesne metode dela (negovalna anamneza, na\u010drtovanje, vrednotenje), dokumentiranjem (individualni na\u010drt aktivnosti zdravstvene nege, dnevno poro\u010dilo), oblikovanimi standardi in dobro kadrovsko strukturo.<\/p>\n
Za\u010detna vpra\u0161anja v delovni skupini so bila vezana na avtonomijo zdravstvene nege, kakovost dela v zdravstveni negi in u\u010dinek aktivnosti zdravstvene nege. Kak\u0161ni pogoji morajo obstajati na podro\u010dju zdravstvene nege za uvedbo negovalnih diagnoz v prakso in kje smo (koncept dela, dokumentacija, standardi)? Kaj je \u00bbizdelek\u00ab zdravstvene nege in kako ga poimenovati? Kaj pomeni odli\u010dnost storitev? Kdo potrebuje podatke o zdravstveni negi?<\/p>\n
<\/p>\n
V pomo\u010d <\/b><\/p>\n
Pri zbiranju informacij za oblikovanje negovalne diagnose moramo pridobiti bolnikovo zaupanje in ga s spo\u0161tljivo distanco povabiti k sodeloavanju: gospod B. rada bi se pogovorila z vami in vam postavila par vpra\u0161anj, da lahko \u00a0na\u010drtujemo zdravstveno nego v prid najbolj optimalni oskrbi. Ali pa: da bi vam omogo\u010dili najbolj\u0161o mo\u017eno zdravstveno nego, potrebujem od vas nekatere informacije. Zato vam bom postavila nekaj vpra\u0161anj in jih zapisala. Vsebina pogovora je strogo zaupne narave. Pogovor bo trajal predvidoma 10 minut. Po uvodu za\u010dnemo pogovor z glavnim problemom in\/ali razlogom prihoda: kako vidite va\u0161 glavni problem in nadaljujemo z vpra\u0161anji iz negovalne anamneze.<\/i><\/p>\n
Ni nujno, da nam bolnik takoj\u00a0 odgovori na vsa vpra\u0161anja, ocenimo in spra\u0161ujemo le tisto kar zadeva sedanjo trenutno reakcijo, problem in situacijo in drugo dopolnimo pozneje. Poslu\u017eujemo se sprejemne dokumentacije zdravstvene nege, vpra\u0161anja postavljamo z kako, kdaj, kje, kdo, koliko; vpra\u0161anja precenimo, postavljamo povratna vpra\u0161anja in prevarjamo sklepne ugotovitve. Pri postavljanju nekaterih vpra\u0161anj morajo profesionalci oblikovati lastni na\u010din spra\u0161evanja.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Sklep<\/b><\/p>\n
Negovalne diagnoze nam omogo\u010dajo jasno identifikacijo in omejitev podro\u010dja zdravstvene nege, predstavljajo uravnote\u017een instrument za objektivizacijo in poizvedbo o zdravstveni negi, kjer so bolniki, svojci in sodelavci v timu informirani o na\u010drtu ter u\u010dinku negovalnih intervencij. Omogo\u010dajo izbiro standardnih in preverjenih negovalnih intervencij za na\u010drtovanje zdravstvene nege in postavljanje ciljev, zagotavljajo kontinuiteto zdravstvene nege, individualizirano obravnavo z upo\u0161tevanjem lastne poti, integrirajo bolnikove ohranjene potenciale in spodbujajo profesionalno komunikacijo. Ob enem pa z integracijo negovalnih diagnoz v vsakodnevno prakso pridobimo instrument, ki omogo\u010da primerjanje znanja, kompetenc, ponudbe, sposobnosti, kakovosti in stro\u0161kov saj predstavlja pregleden dokument za medicinske sestre, zdravstvene tehnike, bolnike in zavarovalnico.<\/p>\n
Prihodnost stroke zdravstvene nege in njenih subjektov je v njeni avtonomiji in integraciji s strokovno podkrepljenim in dokumentiranim sistemom delovanja<\/p>\n
<\/p>\n
Literatura:<\/p>\n
Uradni list Republike Slovenije. 2000; 65: 8096-8101.<\/p>\n
Harald S, Allmer F.(ur) Praxis der Pflegediagnosen. Wien, New York: Springer Verlag, 2000.<\/p>\n
\u0160\u010davni\u010dar E. Negovalna diagnoza in poskus uporabe v praksi. Obz Zdr N 1999; 33: 141 – 45.<\/p>\n
Proces zdravstvene nege z dokumentiranjem. Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego,1995.<\/p>\n
Gordon M. Negovalne diagnoze – priro\u010dnik. Radizel Rogina, 2003.<\/p>\n
Almer F, Fehr G. Der Pflegeprocess mit ICNP im PES Format. V Nico Oud (ur) ACENDIO 4. Europaeische Konferenz der ACENDIO. Pflege sichtbar machen. Bern: Verlag Hans Huber, 2003: 288-1293.<\/p>\n
Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege alfa verzija. Kranj: Moderna organizacija,1998.<\/p>\n
ICNP\u00ae<\/b> International Classification for Nursing Practice. Mednarodna klaisfikacija prakse zdravstvene nege. ICN International Council of Nurses. Mednarodno zdrau\u017eenje medicinskih sester. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 2001.<\/p>\n
Townsend M. C. Pflegediagnosen und Massnahmen f\u00fcr die psychiatrische Pflege. Bern Goetingen, Toronto, Seatle: Verlag Hans Huber, 2000.<\/p>\n
Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Radovljica: Didakta,1994.<\/p>\n
<\/p>\n
1.3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 SHIZOFRENIJA IN DRUGE PSIHOZE <\/b>(Mednarodna klasifikacija bolezni,10 revizija (10 F 20 \u2013 F 29)<\/p>\n
<\/p>\n
Shizofrenija je du\u0161evna bolezen za katero je zna\u010dilno, da je osebnost hudo prizadeta v svojih bistvenih du\u0161evnih funkcijah, \u0161e zlasti v emocionalni sferi, mi\u0161ljenju in odnosu do realnega sveta. Pojavljajo se motnje zaznavanja, mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, volje in hotenja ter v socialnem polju. Pojavljajo se v razli\u010dnih kombinacijah in v razli\u010dni inteziteti.<\/p>\n
Psihoza ozna\u010duje du\u0161evno bolezen, ki povzro\u010di globinsko spremembo osebnosti. Odnosi osebe s svetom so popolnoma predruga\u010deni (ravno obratno kot pri nevrozi, ko se oseba zelo dobro zaveda, da nekaj ni v redu) in \u017eivi popolnoma odmakjena od realnosti. Psihoza je zelo verjetno pogosto organskega izvora.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.3.1 \u00a0KLINI\u010cNI TIPI<\/b><\/p>\n
PARANOIDNA SHIZOFRENIJA <\/b><\/p>\n
V klini\u010dni sliki prevladuje bolj ali manj stabilna paranoidna in halocinatorna simptomatika s tipi\u010dno shizofrensko\u00a0 blodnjavostjo, pa tudi drugo blodnjavo simptomatiko in zna\u010dilnimi shizofrenskimi slu\u0161nimi halucinacijami. Potek bolezni je lahko epizodi\u010den z delnimi ali popolnimi remisijami ali pa kroni\u010den.<\/p>\n
Bolnik ima izdelan sistem blodnih idej (me\u010dejo mu polena pod noge, stre\u017eejo mu po \u017eivljenju\u2026). So lahko nevarni, ker zaradi bolezenskega ob\u010dutka ogro\u017eenosti v samoobrambi lahko ogrozijo nekoga, ki o bolnikovi vsebini blodenj ne ve.<\/p>\n
<\/p>\n
HEBEFRENSKA SHIZOFRENIJA <\/b><\/p>\n
Za to obliko shizofrenije so zna\u010dilne obi\u010dajne motnje \u010dustvovanja, motnje mi\u0161ljenja, motnje hotenja, avtizem. Zna\u010dilen je kroni\u010dni potek brez remisij ter s hitrim razvojem negativne shizofrenske simptomatike v sferi \u010dustvovanja in hotenja.<\/p>\n
<\/p>\n
KATATONSKA SHIZOFRENIJA<\/b><\/p>\n
Ozna\u010dujejo jo zlasti katatonski simptomi : zadrge, zavrtost do stuporja, negativizem stereotipije, pa\u010denje, obredi in posebni na\u010dini obna\u0161anja. Spontana aktivnost je obi\u010dajno minimalna, zato so bolniki obi\u010dajno v stuporju, skoraj popolnoma negibni. Kadar je klini\u010dna slika dopolnjena \u0161e z brezciljnim nemirom, govorimo o agitirani katatoniji.<\/p>\n
<\/p>\n
NEDIFERENCIRANA SHIZOFRENIJA<\/b><\/p>\n
V ta tip shizofrenije spadajo tiste oblike bolezni, ki ustrezajo splo\u0161nim kriterijem za shizofrenijo, ne pa kriterija za ta ali oni podtip.<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
POSTSHIZOFRENSKA DEPRESIJA<\/b><\/p>\n
O postshizofrenski depresiji govorimo takrat, \u010de se pojavi depresivna epizoda kot ostanek po shizofrenski bolezni, ki jo je bolnik prebolel v zadnjih 12 mesecih in so za njo ostal \u0161e nekateri pozitivni ali negativni znaki, ki pa niso v ospredju simptomatike.<\/p>\n
<\/p>\n
REZIDUALNA SHIZOFRENIJA<\/b><\/p>\n
Rezidualna shizofrenija je kroni\u010dno stanje, ki se razvije po eni ali ve\u010d tipi\u010dnih shizofrenskih epizodah, potem pa se aktivni bolezni umaknejo ali izgubijo ostrino, ostaja pa predvsem negativna shizofrenska simptomatika v\u00a0 smislu upo\u010dasnjenosti, manj\u0161e dejavnosti, pasivnosti in neiniciativnosti ter tipi\u010dnih shizofrenskih \u010dustvenih sprememb. Bolniki so miselno osiroma\u0161eni, opu\u0161\u010dajo stike z okoljem in higienske navade, so zanemarjeni ipd.<\/p>\n
<\/p>\n
ENOSTAVNA SHIZOFRENIJA<\/b><\/p>\n
Tipi\u010dna napredujo\u010da \u010dustvena spremenjenost, brezvoljnost, neiniciativnost in opu\u0161\u010danje socialnih stikov. Rezultat bolezni je hud osebnostni in socialni propad.<\/p>\n
<\/p>\n
SHIZOTIPSKA MOTNJA<\/b><\/p>\n
Za shizotipsko motnjo so zna\u010dilne anomalije mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja in socialni umik ter ekscentri\u010dno vedenje, kar je podobno klini\u010dni sliki pri shizofreniji, vendar pa zna\u010dilnih shizoafektivnih znakov ne zasledimo.<\/p>\n
<\/p>\n
TRAJNE BLODNJAVE MOTNJE<\/b><\/p>\n
Klini\u010dna zna\u010dilnost trajnih blodnjavih motenj je dolgotrajna blodnjavost, ki je ni mo\u017eno uvrstiti v krog shizofrenije, afektivnih motenj ali organsko povzro\u010denih du\u0161evnih motenj.<\/p>\n
<\/p>\n
AKUTNE IN PREHODNE PSHOTI\u010cNE MOTNJE<\/b><\/p>\n
Je skupina akutnih in prehodnih psihoti\u010dnih motenj z akutnim za\u010detkom psihoti\u010dnih simptomov. Pogosto je bolnik za\u010dasno zmeden in dezorientiran. Tipi\u010dna simptomatika je polimorfna in s hitrim menjavanjem psihoti\u010dnih simptomov. Zna\u010dilno za te psihoze je tudi popolno okrevanje \u017ee v nekaj tednih, najdlje pa trajajo dva do tri mesece. Psihoza je lahko povezana s stresom, ni pa to nujno.<\/p>\n
<\/p>\n
INDUCIRANA BLODNJAVA MOTNJA<\/b><\/p>\n
Nastanek te psihoze si razlagamo tako, da v normalnih okoli\u0161\u010dinah psihoti\u010dni simptomi niso \u00bbkontagiozni\u00ab za druge osebe, lahko pa postanejo, \u010de je bolnik z neko psihozo (induktor) dominatna in obi\u010dajno\u00a0 intiligentna oseba od\u00a0 inducirane osebe in \u010de med njima obstaja tesnej\u0161a \u010dustvena povezava. Indikator bo v tem primeru polagoma prenesel oziroma vsilil vsebino svoje psihoze je tudi ta, da prizadete osebe \u017eivijo dalj \u010dasa skupaj in so izolirane od ostalega sveta.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
SHIZOAFEKTIVNE MOTNJE<\/b><\/p>\n
Pri shizoafektivnih motnjah gre za obi\u010dajno epizodi\u010dne motnje, ki pri bolniku v klini\u010dni sliki hkrati izstopajo tipi\u010dni znaki shizofrenije in depresivne ali mani\u010dne epizode.<\/p>\n
<\/p>\n
1.3.2 SIMPTOMI SHIZOFRENIJE<\/b><\/p>\nMOTNJE MI\u0160LJENJA<\/h1>\n
Pri shizofreniji sre\u010damo formalne in vsebinske motnje mi\u0161ljenja.<\/p>\n
Formalne motnje mi\u0161ljenja opisujemo kot miselni blok ( miselna zapora, zadrga) in shizofrensko miselno disociacijo.<\/p>\n
Vsebinske motnje mi\u0161ljenja se izra\u017eajo v obliki blodenj. Glede na sebino blodenj je bolnik lahko zbegan, prestra\u0161en, ravna v skladu z vsebino blodnje. Pogoste so predvsem nana\u0161alne blodnje, sre\u010dujemo pa tudi blodnje drugih vsebin, preganjalne, hipohondri\u010dne, samoobto\u017eevalne, poveli\u010devalne, ljubosumnostne, religiozno misti\u010dne, eroti\u010dne, depresivne.<\/p>\n
<\/p>\n
Pri akutnih stanjih so neredka grozavostna in evfori\u010dna stanja, ki pa ne delujejo tako pristno kot enaka stanja pri bipolarni motnji. Na eni strani opazimo preveliko ob\u010dutljivosti in razdra\u017eljivost po drugi pa pravo \u010dustveno plitvost. Pri huj\u0161e izra\u017eeni\u00a0 bolezni lahko pride do prave \u010dustvene otopelosti- apatije.<\/p>\n
<\/p>\n
Je stanje bega iz realnosti, bega v lastni notranji svet blodenj in halucinacij. Za bolnika je realen njegov avtisti\u010dni svet.<\/p>\n
<\/p>\n
V sklop bolezni sodi tudi trajna in za\u010dasna, delna ali popolna brezvoljnost, ki pomembno sodeluje\u00a0 pri omenjeni negativni shizofrenski simptomatiki.<\/p>\n
<\/p>\n
Med glavne zna\u010dilnosti sodijo tudi depersonalizacijski fenomeni. V osnovi gre za ob\u010dutke huj\u0161e lastne spremenjenosti, ki se tudi sekundarno izra\u017eajo v razli\u010dnih oblikah.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.4 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S SHIZOFRENIJO<\/b><\/p>\nMarija Gor\u0161e Muhi\u010d,prof. zdr. nege<\/h1>\n
UVOD<\/h2>\n
Zdravstvena nega bolnika s shizofrenijo\u00a0 izvira iz osnovnih \u010dlovekovih potreb. Ne glede na to, ali\u00a0 je \u010dlovek zdrav ali bolan, mora medicinska sestra vseskozi upo\u0161tevati vselej prisotne \u010dlovekove potrebe po hrani, zavetju, obleki, ljubezni in priznanju; po ob\u010dutju koristnosti in po medsebojni odvisnosti v odnosih z drugimi. Te potrebe se zdijo nekaj povsem samoumevnega,\u00a0 pa kljub temu znova in znova ostajajo neizpolnjene (1).<\/p>\n
<\/p>\n
Ko posameznik vstopi v sistem zdravstva, \u010dlovekove potrebe, verovanja ter vrednote in pri\u010dakovanja dobijo druga\u010den pomen. Skrb za \u010dloveka je osnova zdravstvene nege, je proces, ki zahteva kvalitetne strokovne re\u0161itve. Vsak individualni na\u010drt zdravstvene nege je namenjen zadovoljevanju potreb, njegovo u\u010dinkovitost pa lahko ocenimo glede na to, kako uspe\u0161no smo potrebe prepoznali in uresni\u010dili pri bolniku, za katerega smo ga oblikovali.<\/p>\n
Bolnik s shizofrenijo ima vsakdanje \u010dlove\u0161ke potrebe, ker je \u010dlovek, individualne potrebe, ker je edinstven, in posebne potrebe, ker je bolan. Bolezen predstavlja resno gro\u017enjo njegovemu ob\u010dutku varnosti in pre\u017eivetju. Prav tako ga lahko prikraj\u0161a za sposobnost, da\u00a0 skrbi sam zase, \u010de karkoli ovira njegovo delovanje. Hospitalizacija ga oddalji od njegovih obi\u010dajnih virov zadovoljstva, kot so dom, dru\u017eina, slu\u017eba, kar zahteva temeljne spremembe \u017eivljenjskega sloga, saj dotedanjo neodvisnost pogosto zamenja odvisnost od drugih. Vsak posamezni poseg lahko zadovolji bolnikove potrebe in doda k njegovemu udobju ter ob\u010dutku varnosti ali pa k neudobju, ter ob\u010dutku ogro\u017eenosti in\u00a0 strahu. Vsak izid posega vpliva na posameznikova \u010dustva, fiziologijo in vedenje, to je neposredno na zdravje (2). Cilj zdravstvene nege bolnika s shizofrenijo je zadovoljevanje telesnih, \u010dustvenih, socialnih in duhovnih potreb bolnika.<\/p>\n
Skrb za bolnikove telesne potrebe daje medicinski sestri dobro prilo\u017enost za vzpostavitev stika z njim. Kadar bolnikove telesne potrebe obravnavamo na spo\u0161tljiv in prijazen na\u010din, ne dose\u017eemo samo zadovoljitve potreb po hrani, obleki, varnosti in \u010disto\u010di, ampak tudi ve\u010dje samospo\u0161tovanje bolnika in zaupanje v druge ljudi ter sprejetje pomo\u010di, kljub ob\u010dutkom sovra\u017enosti in nezaupanju (3). \u010ce med izvajanjem dolo\u010dene aktivnosti bolnika tudi u\u010dimo, zadovoljimo njegovo potrebo po znanju o skrbi zase.<\/p>\n
Pri zadovoljevanju \u010dustvenih potreb bolnika je zdravstvena nega usmerjena v pomo\u010d pri vzpostavljanju odnosov z drugimi ljudmi in u\u010denje komunikacije. Uporabljamo razli\u010dne metode, ki pripomorejo k zbli\u017eanju. Uspe\u0161nost zdravstvene nege ocenjujemo po tem, koliko nam je uspelo v bolniku vzbuditi samozaupanja in sprejemanja samega sebe in drugih, ga vrniti v realnost in koliko je uspe\u0161nej\u0161i v odnosih z drugimi ljudmi. Na\u010din, kako ga medicinska sestra neguje, bolniku veliko pove. Bolnik hitro za\u010duti, da nekomu pripada in da je pomemben kot \u010dlovek. Bolnik ne bo dovzeten za skrb in pozornost tistega, ki mu le malo pomeni ali ga celo ogro\u017ea.<\/p>\n
Pri zadovoljevanju socialnih potreb je zdravstvene nega usmerjena v pridobivanje \u017eivljenjskih spretnosti, ki so potrebne za uspe\u0161no \u017eivljenje v skupnosti. \u010ce \u017eelimo, da bolnik vzpostavi uspe\u0161en odnos z okolico, potrebuje prilo\u017enosti, da preskusi svoje vedenje v razli\u010dnih dru\u017ebenih okoli\u0161\u010dinah. Seveda pa bo to lahko storil \u0161ele takrat, ko bo prepri\u010dan, da je to varno in se bo \u010dutil dovolj mo\u010dnega in sposobnega. Tisto, kar je razvil v odnosu do enega \u010dloveka, pozneje prenese na druge posameznike ali skupine. Bolnika vklju\u010dujemo v razne skupinske aktivnosti, upo\u0161tevajo\u010d njegove interese in potrebe.<\/p>\n
Upo\u0161tevanje duhovnih potreb bolnika je potrebno, ker se dolo\u010dena opravila lahko izklju\u010dujejo z njegovim verskim prepri\u010danjem.<\/p>\n
V praksi je pomembno, da medicinska sestra razume in prepozna tudi bolnikove \u010dustvene reakcije na bolezen, kot so: zanikanje, jeza, \u017ealost, ob\u010dutek izgube, regres, odvisnost oziroma neodvisnost, predsodki, do\u017eivljanje in pripravljenost, da sprejme svojo bolezen ter telesne spremembe in bolnikovo sposobnost adaptacije na \u017eivljenjske prikraj\u0161anosti. Medicinska sestra, ki prepozna in razume bolnikovo vedenje, mi\u0161ljenje in do\u017eivljanje, temu prilagodi tudi na\u010drt in nadaljnje intervencije.<\/p>\n
Tako kot je pomembno vedeti, da so nekatere potrebe skupne vsem ljudem, je enako pomembno, da se zavedamo, da jih le-ti v \u017eivljenju zadovoljujejo na povsem razli\u010dne na\u010dine (1). Ena pogostih te\u017eav bolnikov s shizofrenijo je ta, da potrebe zadovoljujejo na nezadovoljiv in nesprejemljiv na\u010din. Zato potrebujejo pomo\u010d medicinske sestre pri naslednjih \u017eivljenjskih\u00a0 aktivnostih:<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI PREHRANJEVANJU IN PITJU<\/b><\/p>\n
Za bolnike s shizofrenijo je pogosto zna\u010dilna motnja v prehranskih navadah. Hrana zanje nima samo pomena obnove \u017eivljenjske energije, ampak pomeni tudi \u010dustveno izmenjavo s svetom. Zato gre bodisi za popolno odklanjanje hrane ali pa za prekomerno hranjenje (4).<\/p>\n
\u010ce ho\u010de biti medicinska sestra pri izvajanju te \u017eivljenjske aktivnosti uspe\u0161na, mora poznati obi\u010daje v zvezi s hrano, okus ljudi, vrste diet itn. Vedeti mora nekaj tudi o psihologiji prehranjevanja (1). Medicinska sestra prebije z bolnikom veliko \u010dasa, zato lahko ugotovi, kaj rad je in pije, \u010desa ne mara in kako lahko okrepi njegove zdrave navade in odpravi nezdrave. Hrana ima v dru\u017ebi izredno pomembno vlogo. Za zadovoljevanje te potrebe pa je bolnik v bolni\u0161nici odvisen od medicinske sestre, do katere vzpostavlja tudi \u010dustven\u00a0 odnos, ko mu ponudi hrano ali ga hrani. Pomembno je, da so obroki ob istem \u010dasu, da se bolnik na obrok v miru pripravi, si umije roke in primerno uredi. Sam obed naj bo prijetno do\u017eivetje, poteka naj v miru, brez napetosti in naglice (3). V jedilnici naj skupaj sedijo tisti, ki so si v\u0161e\u010d, saj na ta na\u010din spodbujamo komunikacijo. Upo\u0161tevati je treba estetiko (urejene mize, dobro skuhano, lepo postre\u017eeno). Hranjenje deluje tudi v smislu socializacije, kajti bolnika postopoma vklju\u010dujemo v skupnost ob \u010dasu obroka.<\/p>\n
Posebno pomembno je, da medicinska sestra oceni, ali se bolnik zadovoljivo hrani in u\u017eiva dovolj teko\u010dine. \u010ce bolnik hrano zavra\u010da, moramo najti motiv oziroma ugotoviti vzroke nezadostnega u\u017eivanja hrane in ga prepri\u010dati, da je hranjenje pomembno.<\/p>\n
Bolnik uporablja stradanje kot metodo za samomor, ne je zaradi halucinacij (oku\u0161evalnih, vonjalnih), blodenj (preganjalnih, nana\u0161alnih), \u010dustvenih motenj, v katatonskih stanjih.<\/p>\n
Kadar bolnik odklanja hrano v strahu, \u010de\u0161 da je zastrupljena, mora medicinska sestra hrano in pija\u010do pripraviti in ponuditi tako, da pre\u017eene njegov strah. Pustimo, da si bolnik hrano sam servira ali mu omogo\u010dimo, da jo prej poskusi ali pa na njegovo zahtevo to opravimo sami (5). Bolnike seznanimo s \u010dasom obrokov, njihovo zanimanje pa zbujamo s pogovorom o hrani in sestavi jedilnikov.<\/p>\n
Bolnika, ki odklanja hrano, nadzorjujemo. \u010ce je treba, ga hranimo, in tako poskrbimo, da zau\u017eije zadostno koli\u010dino hrane in teko\u010dine. Lahko se za pomo\u010d dogovorimo s svojci. \u010ce bolnik \u017eeli, mu lahko hrano prinesejo od doma.<\/p>\n
Vseskozi se moramo zavedati, da je za \u010dloveka psihi\u010dno zelo obremenjujo\u010de, \u010de ga morajo hraniti drugi, prav tako pa je tudi psihi\u010dno naporno hraniti bolnika, ki odklanja hrano. \u010ce bolnik nima ob\u010dutka, da tisti, ki ga hrani, svoje delo opravlja z veseljem, bo verjetno sku\u0161al z obrokom \u010dimprej opraviti in bo najbr\u017e pojedel manj, kot bi bilo potrebno. Vseskozi si moramo prizadevati, da bolnik \u010dim prej postane spet samostojen. \u010ce ho\u010demo uspeti v tem in hkrati ohranjati ob\u010dutek, da bolniku rade volje pomagamo, moramo biti zanj resni\u010dno in iskreno zavzeti (1).<\/p>\n
Bolnikovo \u010dezmerno pridobivanje telesne te\u017ee je posledica pretiranega u\u017eivanja hrane, na kar vplivajo tudi nekateri nevroleptiki, prehitro hranjenje in nestrpnost. Redno nadzorujemo telesno te\u017eo bolnika, vzpodbujamo ga k ve\u010dji telesni aktivnosti in telovadbi. Spremljamo koli\u010dine zau\u017eite hrane, s sadjem in teko\u010dino zmanj\u0161ujemo ob\u010dutek lakote (5).<\/p>\n
Ne glede na to, na kak\u0161en na\u010din se bolnik prehranjuje, je medicinska sestra dol\u017ena oceniti njegov tek in ustreznost tega, kar poje. Od opa\u017eanj in poro\u010dil medicinske sestre je odvisno, ali bo zdravnik bolniku predpisal potrebno prehrano ali druga\u010dno hranjenje oziroma prekinitev le-tega.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI IZLO\u010cANJU<\/b><\/p>\n
Medicinska sestra mora poznati poti za izlo\u010danje ter \u201cnormalne\u201d razpone \u010dasovnih razmikov pri izlo\u010danju vode in blata. Kadar medicinska sestra opazi, da so izlo\u010dki po vonju in videzu nenormalni, naj o tem obvesti zdravnika. Izlo\u010danje, tako kot prehranjevanje, je tesno povezano s \u010dustvi. Glede na starost bolnika in obi\u010daje, ki veljajo v njegovi kulturi, je treba poskrbeti za zasebnost in telesno udobje pri defekaciji in mikciji (1).<\/p>\n
Pogosta te\u017eava bolnikov, posebno regrediranih in odmaknjenih, je zastajanje urina. Bolnik je lahko tako zaposlen sam s seboj, da ne \u010duti potrebe. Zato ga moramo redno voditi na strani\u0161\u010de. Lahko pa je zastajanje urina posledica stranskih u\u010dinkov zdravil, zato mora biti medicinka sestra pozorna na to, kolikokrat na dan gre bolnik na vodo in ali to\u017ei, da ne more na vodo. Prestra\u0161eni in anksiozni bolniki pa pogosto hodijo na vodo, \u010deprav nimajo nobene organske motnje.<\/p>\n
Nezadostno pitje teko\u010din in u\u017eivanje hrane, telesna neaktivnost in nekatera antipsihoti\u010dna zdravila povzro\u010dajo zaprtost, kar \u0161e poslab\u0161a bolnikovo psihi\u010dno in telesno po\u010dutje. Bolnika ve\u010dkrat na dan spomnimo na odvajanje, prebavo urejamo s prehrano, v kateri je dovolj vlaknin in teko\u010dine. Bolnika stalno spodbujamo k telesni aktivnosti.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI SPANJU IN PO\u010cITKU<\/b><\/p>\n
Spanje je ena od skrivnosti \u017eivljenja. \u010cloveku se spanje zdi nekaj samoumevnega, dokler ga zanj ne prikraj\u0161a bole\u010dina ali prizadetost (1). Nespe\u010dnost in nesposobnost, da bi se \u010dlovek spo\u010dil, sta pogosta spremljevalca shizofrenije. Da bi bolniku omogo\u010dili \u010dimbolj mirno spanje, je potrebno odstraniti vse zunanje mote\u010de dejavnike. Bolnika motiviramo, da pred spanjem opravi ve\u010derno toaleto, pomagamo mu pri pripravi postelje. Prisotnost medicinske sestre v sobi pred spanjem in prijetna ob\u010dutja, ki jih vzbuja \u010dlove\u0161ki dotik, u\u010dinkovito odpravljajo napetost, ki se nakopi\u010di v bolniku.<\/p>\n
\u010ce bolnik kljub temu ne zaspi, dobi uspavalo, ki ga predpi\u0161e zdravnik. Uspaval ne dajemo pred dvaindvajseto uro in ne po drugi uri zjutraj.<\/p>\n
Uporaba uspaval je priro\u010den in hiter na\u010din laj\u0161anja nespe\u010dnosti, vendar pa bolniki (in medicinske sestre) v\u010dasih prehitro in prepogosto segajo po njih (1). \u010ce bolnik ne moti sobolnikov, ni glasen in nemiren, ga ne silimo, naj spi. Pomirjujo\u010d pogovor medicinske sestre z bolnikom navadno pomaga, da se bolnik pomiri in ne potrebuje uspaval.<\/p>\n
\u010cez dan bolnika vzpodbujamo k telesni aktivnosti in tistim dnevnim aktivnostim, ki ga veselijo in ga ohranjajo\u00a0 budnega\u00a0 ter mu omogo\u010dajo bolj\u0161i po\u010ditek. Tako kot je za zdravega \u010dloveka pomemben po\u010ditek, je pomemben tudi za bolnika, \u0161e posebej, \u010de dobiva visoke odmerke antipsihoti\u010dnih zdravil. Popoldanski po\u010ditek pre\u017eene utrujenost, bolnik se sprosti ter nabere novih mo\u010di za popoldanske aktivnosti.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI VZDR\u017dEVANJU TELESNE \u010cISTO\u010cE IN UREJENOSTI<\/b><\/p>\n
\u010clovekova urejenost je zunanje znamenje njegovega notranjega in zunanjega stanja. Urejena zunanjost pove\u010da mo\u017enost uspeha v socialnih stikih, neurejenost jo onemogo\u010da. Pomanjkanje interesa za osebno higieno in urejenost sta pogosto eni prvih sprememb, ki se poka\u017eejo pri bolnikih s shizofrenijo (3). Bolnika je treba pri opravljanju osebne higiene usmerjati in nadzorovati ter ga spodbujati k pridobivanju dobrih higienskih navad. Higiena je ve\u010dkrat te\u017eavno podro\u010dje, saj bolniki ne \u010dutijo nobene potrebe po njej.<\/p>\n
Medicinska sestra mora znati poskrbeti za bolnikovo \u010disto\u010do, ne glede na njegovo telesno in \u010dustveno stanje, in svetovati glede uporabe kozmeti\u010dnih sredstev. Poskrbimo, da bolnik dobi ustrezne higienske pripomo\u010dke. S ponovnim treningom higienskih navad in u\u010denjem urejanja zunanjosti dose\u017eemo, da se bo bolnik samostojno prhal, umival roke, lasi\u0161\u010de, ko\u017eo, zobe itn. Pohvalimo ga, ko je urejen. Pri svojih zahtevah moramo biti vztrajni, odlo\u010dni in spo\u0161tljivi do bolnika.<\/p>\n
Medicinske sestre se zavedajo psiholo\u0161ke pomembnosti urejenosti za medsebojne odnose, vendar v\u010dasih prezrejo potrebno pomo\u010d pri preprostih malenkostih, ki \u010dloveka naredijo sprejemljivej\u0161ega.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI OBLA\u010cENJU<\/b><\/p>\n
\u017de od samega sprejema dalje posve\u010damo pozornost urejenosti bolnika. V zanimanju za obleko in skrbi za zunanjost vidimo pozitivno znamenje, zanemarjanje obojega pa pomeni znamenje bolezni. Bizarno obla\u010denje in razli\u010dni okraski, ki si jih izbere bolnik sam, so pri bolnikih s shizofrenijo pogosti in zrcalijo njihovo osebnost.<\/p>\n
Medicinska sestra poskrbi, da so bolnikova obla\u010dila topla, udobna in tudi privla\u010dnega videza. Obleka krepi samozavest, \u010de \u010dlovek meni, da ga polep\u0161a ali izra\u017ea dolo\u010den dru\u017ebeni polo\u017eaj, dr\u017ei pa tudi obratno. \u010ce komu odvzamemo obleko, mu s tem odvzamemo tudi svobodo, enako pa velja za obleko, ki ne ustreza okusu tistega, ki jo je primoran nositi (1). Kadar je bolnik v bolni\u0161ni\u010dni pid\u017eami, ki je namenjena spanju, lahko to povzro\u010di regres, ki pogosto spremlja shizofrenijo. V vsakem primeru je treba poskrbeti, da je glede obla\u010denja kar najmanj sprememb, \u010de \u017eelimo prepre\u010diti, da bi bolnik izgubil stik s svetom. Medicinska sestra naj poskrbi za to, da bolnikova svoboda glede obleke ne bo po nepotrebnem okrnjena. \u010cas, ki ga bolnik pre\u017eivi v bolni\u0161ki obleki, je treba kar se da skraj\u0161ati ter poskrbeti za to, da bo bolnik \u010dimprej oblekel svojo obleko, ker ga to vzpodbuja k ve\u010dji urejenosti.<\/p>\n
Zelo prizadetim bolnikom\u00a0 medicinska sestra pomaga pri obla\u010denju in sla\u010denju in ob tem vzpodbuja pridobivanje samostojnosti glede izbire obla\u010dil.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI<\/b><\/p>\n
Ena najpomembnej\u0161ih nalog medicinske sestre na psihiatriji je za\u0161\u010dita bolnika pred samomorom in za\u0161\u010dita drugih pred tem, da bi jih bolnik po\u0161kodoval. \u010ceprav je nasilje na psihiatri\u010dnem oddelku bolj izjema kot pravilo, je treba z njim ra\u010dunati. Ali, kdaj in kako bo bolnik nasilno reagiral, je odvisno od mnogih dejavnikov: njegove osebnosti, narave bolezenskih motenj (nevarni so posebno bolniki s preganjalnimi in nana\u0161alnimi blodnjami, halucinacijami), okolja in osebja, ki skrbi za bolnike. Za zagotavljanje terapevtskega okolja je potrebno, da so tisti, ki opravljajo\u00a0 slu\u017ebo zdravstvene nege in so vsakodnevno v tesnih stikih z bolniki, iskreni, prijateljski in da resni\u010dno skrbijo za bolnike. \u010ce bo okolje bolniku dajalo ob\u010dutek varnosti in sprejetosti in \u010de bomo bolnike spo\u0161tljivo obravnavali, lahko \u017ee veliko pripomoremo k zmanj\u0161anju nasilnega vedenja (5). Svojo vlogo imajo tudi zdravila in psihoterapevtske aktivnosti, komunikacija med \u010dlani tima, vzajemno dajanje in upo\u0161tevanje nasvetov drugih, izmenjava izku\u0161enj, poznavanje samega sebe itn.<\/p>\n
Najbolj\u0161e je preventivno delovanje in s tem, ko prepoznamo vzroke in znake agresije, lahko prepre\u010dimo nasilno vedenje. Eden najbolj o\u010ditnih znamenj nasilja je sprememba vedenja: pove\u010dana zaskrbljenost, kri\u010danje, nenadna nenavadna mirnost, sovra\u0161tvo, izra\u017eanje psihoti\u010dnega do\u017eivljanja, napetost, prestra\u0161enost, nezaupljivost itn. Bolnika je treba pomiriti, k njemu naj pristopi oseba, ki ji bolnik zaupa. Na\u0161 pristop naj bo miren, pogovor z bolnikom razumevajo\u010d, ne provokativen. Bolnika poslu\u0161amo in ne nasprotujemo njegovemu na\u010dinu razmi\u0161ljanja. Na takten na\u010din ga opozorimo in usmerjamo k bolj sprejemljivim oblikam vedenja in izra\u017eanja nezadovoljstva.<\/p>\n
\u010ce stopnjevanje nasilnosti pove\u010duje ogro\u017eenost bolnika in okolice (sobolnikov, osebja), ravnamo po navodilu za osamitev bolnika. To je terapevtski ukrep, ki ga predpi\u0161e zdravnik (6). Pomembno je, da so izvajani postopki taki, da zagotavljajo varnost bolnika in so podkrepljeni s spo\u0161tovanjem do njega, ter varujejo njegovo dostojanstvo.Od pristopa k bolniku, hitrega reagiranja in ustreznega posega v situacijo je odvisno, koliko in kako se bo nasilje razraslo.<\/p>\n
Tudi nevarnost samomora je pri bolnikih s shizofrenijo visoka. Okoli deset odstotkov bolnikov s shizofrenijo umre zaradi posledic samomorilnega dejanja. Samomor, ki ga bolnik napravi zgodaj v poteku bolezni, naj bi bil predvsem reakcija na ogro\u017eujo\u010da psihoti\u010dna do\u017eivetja, pozni samomor pa je delno posledica slabe vklju\u010ditve v dru\u017ebo (7).<\/p>\n
Bolnika s samomorilnimi te\u017enjami diskretno opazujemo, pozorni smo na psiholo\u0161ke in fiziolo\u0161ke znake samomorilne ogro\u017eenosti. Natan\u010dno vrednotenje teh znakov narekuje medicinski sestri, kako bo ukrepala: stalna prisotnost osebja, odstranitev nevarnih predmetov, usmerimo pozornost na manj zavarovana mesta, seznanimo sodelavce s samomorilno ogro\u017eenostjo bolnika, bolnika vklju\u010dujemo v dnevne dejavnosti na oddelku itn. Pomemben je odnos do bolnika, v bolniku moramo vzbuditi ob\u010dutek, da mu je okolje naklonjeno in da ga razume. Medicnka sestra\u00a0 mu pomaga razviti ob\u010dutek samospo\u0161tovanja in lastne vrednosti (8).<\/p>\n
V zagotavljanje varnosti bolnika spada tudi za\u0161\u010dita bolnika pred mehanskimi po\u0161kodbami in pred oku\u017ebo.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI KOMUNIKACIJI Z DRUGIMI<\/b><\/p>\n
Bolnik s shizofrenijo pogosto trpi zaradi slabih odnosov in nesprejemanja okolice. Ne zmore izraziti svojih ob\u010dutij in potreb. \u010cim bolj je medicinska sestra razumevajo\u010da, tem bolj ji bolnik in njegovi bli\u017enji zaupajo in tem la\u017eje bolniku pomagajo premagati psihi\u010dne stiske, ki spremljajo bolezen. Medicinska sestra ima te\u017eko nalogo, ko pomaga bolniku pri tem, da razume samega sebe, da odstrani vzroke slabega po\u010dutja in mu pomaga\u00a0 ustvarjati zadovoljujo\u010de odnose z drugimi ljudmi.<\/p>\n
\u010ce medicinska sestra sprejema vlogo, ki jo ima pri komunikaciji in interpretaciji, potem ji je vsaka prilo\u017enost, ki ji omogo\u010da, da se pogovarja z bolniki in njegovimi bli\u017enjimi, dobrodo\u0161la (1).<\/p>\n
Z bolnikom, ki ima te\u017eave v komunikaciji, vzpostavimo osebni stik in se posku\u0161amo pribli\u017eati njegovi ravni funkcioniranja (8). U\u010denje komunikacije poteka s pomo\u010djo vsakdanje komunikacije med bolniki in osebjem in med bolniki samimi. Pomagamo si tudi s treningom socialnih spretnosti. Uporabljamo tudi razli\u010dne metode, ki zbli\u017eujejo ljudi in pozitivno vplivajo na njihovo vedenje in na\u010din komunikacije; od preprostih in bolj zahtevnih psihoterapevtskih metod do preprostega gojenja prijateljstva. Tudi tako imenovane terapevtske skupnosti vzpodbujajo razvoj plodnih med\u010dlove\u0161kih odnosov.<\/p>\n
Pri bolnikih, ki te\u017eko komunicirajo, sta pomembna tako besedna kot nebesedna komunikacija. Vzpodbujamo jih, da govorijo tudi o sebi in o lastnih pogledih, do\u017eivetjih, dvomih, o problemih: o tem, kako do\u017eivljajo samega sebe. Hkrati pa jih opozarjamo na prisotnost drugih in na to, da je za uspe\u0161no komunikacijo treba prisluhniti tudi drugim. Raz\u010dlemba bolnikovih besed, molka, izraza in gibov mora potekati neprekinjeno.To pa je treba po\u010deti s pretanjenim ob\u010dutkom, da ne oviramo razvoja odnosa med medicinsko sestro in bolnikom.<\/p>\n
Medicinska sestra mora biti potrpe\u017eljiva, ko dela z bolnikom, ki ima te\u017eave pri vzpostavljanju odnosov z drugimi. Izogiba se naj kritiki in sodbam, ker bolnik potrebuje nekoga, ki ga bo razumel in podpiral.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI ZADOVOLJEVANJU DUHOVNIH POTREB<\/b><\/p>\n
\u010ce je opravljanje verskih obredov bistveno pomembno za \u010dlovekovo blaginjo, potem je \u0161e pomembnej\u0161e, kadar je \u010dlovek bolan.\u00a0 Medicinska sestra ima glede na naravo svojega dela najve\u010d prilo\u017enosti, da izve, kaj si bolnik \u017eeli in do kak\u0161nih zapletov lahko pride zaradi ute\u010denih postopkov v bolni\u0161nici. Omogo\u010danje opravljanja verskih obredov vklju\u010duje ve\u010d aktivnosti: medicinska sestra pomaga bolniku, da lahko obi\u0161\u010de verski obred, ali pokli\u010de duhovnika, da obi\u0161\u010de bolnika; poskrbi za to, da se bolnik z duhovnikom pogovori na samem; poskrbi za to, da bolnik prejme zakramente, ki jih glede na versko prepri\u010danje potrebuje.<\/p>\n
\u010cim ve\u010d\u00a0 medicinska sestra ve o razli\u010dnih verstvih, \u010dimbolj je duhovno razvita in strpna do razli\u010dnih verskih prepri\u010danj, tem bolje bo lahko pomagala bolniku pri zadovoljevanju teh potreb.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI REKREACIJI<\/b><\/p>\n
Rekreacija je v nasprotju z delom aktivnost, ki se je \u010dlovek loti zato, ker v njej u\u017eiva, in ne zato, da bo nekaj naredil, \u010deprav je tudi igra ustvarjalna. Bolniki s shizofrenijo zaradi negativne simptomatike pogosto ne vedo, kaj po\u010deti v prostem \u010dasu oziroma ga pre\u017eivljajo v pretiranem pole\u017eavanju in pasivnosti. Tu je vloga bolni\u0161nice in zaposlenih zelo velika (4). Pomembno je, da medicinska sestra spozna bolnikove interese za socialne aktivnosti in rekreacijo, njegove hobije, da ugotovi, kateri del dneva bi bil najustreznej\u0161i za rekreacijo in kak\u0161ne mo\u017enosti so v sedanjih okoli\u0161\u010dinah. Lahko je to rekreacija v telovadnici, sprehodi v naravi, organizirane \u010dajanke, izleti, ogled razstav, sodelovanje v pevskih skupinah, obisk gledali\u0161\u010da, poslu\u0161anje glasbe, branje, ki je namenjeno zabavi in ne izobra\u017eevanju, lahko ple\u0161ejo, ri\u0161ejo ali u\u017eivajo na kak drug na\u010din.<\/p>\n
Medicinska sestra pri organiziranju prostega \u010dasa tesno sodeluje z delovnim terapevtom in seveda z bolnikom, saj je vse skupaj odvisno od domi\u0161ljije bolnika in njegovih nagnjenj. \u010ce je medicinska sestra dovolj domiselna, lahko\u00a0 poskrbi tudi za to, da skrb za bolnikovo rekreacijo prevzamejo prijatelji in sorodniki. Usposabljanje bolnika za pre\u017eivljanje prostega \u010dasa pomeni tudi njegovo osebno izpolnitev.<\/p>\n
Medicinska sestra si mora vseskozi prizadevati, da bolnik \u010dim bolj polno pre\u017eivi svoj prosti \u010das, kar vpliva tudi na kakovost njegovega \u017eivljenja. Pri tem ga vzpodbuja, podpira, motivira in mu svetuje.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI DELU IN ORGANIZACIJI \u010cASA<\/b><\/p>\n
Shizofrenija je bolezen, ki zelo hitro prizadene bolnikovo delovno sposobnost in s tem prepre\u010duje zadovoljevanje njegovih psiholo\u0161kih in socialnih potreb. Delo, v kakr\u0161nikoli obliki \u017ee, je v\u010dasih \u0161e tisto zadnje, kar bolnika povezuje z okoljem. Vendar bolniku delo ne pomeni samo vir zaslu\u017eka, ampak tudi sampotrditev in ohranjanje socialne mre\u017ee. Rehabilitacija bolnika je povezana z vsemi fazami zdravstvene nege in program zanjo je treba narediti takoj, ko \u010dlovek zboli in pride na oddelek.<\/p>\n
<\/p>\n
Izdelani urniki dejavnosti naj bi \u010dimbolj posnemali delovni dan ljudi izven bolni\u0161nice. Z urnikom pomagamo bolniku sestaviti osnovni okvir in strukturo njegovega \u010dasa. Od ure vstajanja, \u010dasa, ki je namenjen urejanju sebe in neposredne okolice, do terapevtskih dejavnostih in prostega \u010dasa. Naloga urnika dejavnosti je v tem, da vsako \u010dasovno obdobje dobi svoje mesto, pomen in smisel v vsakdanjiku bolnika. Z bolnikom veliko delamo na delovnih navadah, na to\u010dnem prihajanju in odhajanju z dela, opravi\u010devanju izostankov (4).<\/p>\n
Bolniki potrebujejo veliko spodbude, da ponovno pridobijo nekatere prej\u0161nje spretnosti in interese. Tudi kultura okolja, v katerem \u017eivi bolnik, vpliva na proces rehabilitacije. Za \u010dimve\u010d stvari naj bolniki skrbijo sami. Nespodbudno\u00a0 okolje in okolje, ki z bolnikom ravna kot z otrokom, kjer se z bolnikom ukvarjajo malo ali ni\u010d, vpliva na to, da bolnik hitro za\u010dne pozabljati in opu\u0161\u010dati mnoga socialno in poklicno pomembna znanja in sposobnosti. Tako okolje vpliva tudi na razvoj negativne simptomatike. Tu ima poleg delovnega terapevta pomembno vlogo tudi medicinska sestra. Vsi skupaj naj bi skrbeli za vzdr\u017eevanje, u\u010denje, motivacijo in trening delovnih navad bolnika. Poleg zadol\u017eitev, ki jih bolnik opravlja na oddelku, ga \u010dimprej vklju\u010dimo tudi v delovno terapijo. Posamezniku mora biti na razpolago dovolj razli\u010dnih dejavnosti, da u\u017eiva v tistem, kar po\u010dne. Pomembno je, da pri delu vzdr\u017ei dolo\u010den \u010das, brez prekinitve. Vsako prizadevanje bolnika pohvalimo. Pri tistih bolnikih, ki so redno zaposleni, k sodelovanju povabimo tudi delovno okolje.<\/p>\n
<\/p>\n
POMO\u010c BOLNIKU PRI U\u010cENJU<\/b><\/p>\n
Ena najpomembnej\u0161ih vlog, ki jih opravlja psihiatri\u010dna medicinska sestra, je vloga zdravstvene vzgojiteljice. Ta vloga ni nikoli dovolj poudarjena. Je kombinacija vseh vlog, ki jih opravlja medicinska sestra v procesu zdravstvene nege in zdravljenja. U\u010denje bolnika pomeni, da\u00a0 le-ta opusti neustrezne oblike vedenja in razvija nove, s katerimi se bo la\u017eje prilagodil bolezni. Bolniki se morajo nau\u010diti predvsem ustreznega odnosa do sebe, do bolezni, do terapevtskih zahtev, do svojcev in zdravstvenih delavcev (9).<\/p>\n
Ko medicinska sestra bolnika u\u010di, \u0161e zlasti o ohranjanju zdravja in rehabilitaciji, s tem predvsem podpira na\u010drt zdravljenja, ki je bil narejen skupaj z bolnikom, \u010de je bil le – ta sposoben sodelovati. \u010cim bolj je bolnik zavzet pri sodelovanju, tem u\u010dinkovitej\u0161i je program rehabilitacije. Odgovornost za pomo\u010d bolniku pri samooskrbi in kon\u010dni samostojnosti je porazdeljena med vse \u010dlane zdravstvenega tima. Res pa je, da medicinske sestre ob bolniku pre\u017eivijo najve\u010d \u010dasa, zato imajo\u00a0 veliko mo\u017enosti za izvajanje pedago\u0161kega dela. Zavedati pa se morajo tudi svojih omejitev. \u010ce bolnik spra\u0161uje o diagnozi, prognozi in terapiji, mu svetujejo, naj o tem vpra\u0161a zdravnika, same pa bodo k temu, kar je povedal zdravnik, \u0161e kaj dodale ali \u017ee povedano ponovile. Po drugi strani pa na vpra\u0161anja o aktivnostih, ki bi jih bolnik opravil sam, \u010de bi bil zdrav, medicinska sestra odgovarja temeljito, povsem svobodno in kompetentno (1).<\/p>\n
Odgovornost medicinske sestre za zdravstveno vzgojo je neizogibna. U\u010di z zgledom, ustnimi informacijami, navodili ali odgovori na vpra\u0161anja, ki jih zastavljajo bolniki; z demostracijo oziroma eksperimentalnim u\u010denjem in apeliranjem na zdrav razum (9).<\/p>\n
Ko \u010dlovek zboli za shizofrenijo, se znajde v povsem novih okoli\u0161\u010dinah. Posledice bolezni se \u010dutijo na vseh podro\u010djih \u010dlovekovega \u017eivljenja. Kadar so bolniki in svojci dobro informirani o bolezni, jim to pomaga k bolj\u0161emu razumevanju in re\u0161evanju dru\u017einskih konfliktov, vodi v zmanj\u0161anje ob\u010dutkov krivde in strahu, dolgoro\u010dno pa v zmanj\u0161anje notranjih dru\u017einskih stresov. Specifi\u010dni napotki o zgodnjih opozorilnih znakih, zdravljenju, stranskih u\u010dinkih zdravil izbolj\u0161ajo potek zdravljenja in pozitivno vplivajo na tok bolezni. Bolnike u\u010dimo mnogih spretnosti, potrebnih za vsakdanje \u017eivljenje. Sem spadajo potrebe po u\u010denju gospodinjskih spretnosti, razpolaganja z denarjem, zaposlovanja, prevoza itn. Vse to se lahko odvija v okviru psihoedukacijskih skupin, ki potekajo vzporedno za bolnike in svojce. Veliko tega lahko opravimo tudi individualno, vendar pa ima bolj\u0161i vpliv na posameznika \u017ee samo delo v skupini.<\/p>\n
Na skupinskih sre\u010danjih dobijo udele\u017eenci konkretne usmeritve za ravnanje v dolo\u010denih situacijah, v varnem in spodbudnem ozra\u010dju lahko \u010dlani zastavljajo vpra\u0161anja, ki jih mu\u010dijo, govorijo o svojih bojaznih in pomislekih, tesnobi in neizpolnjenih pri\u010dakovanjih, sprostijo svoja \u010dustva (10).<\/p>\n
Na koncu bi poudarila, da medicinska sestra z vsemi svojimi dejanji pou\u010duje – lahko \u017eal tudi napa\u010dno, \u010de zavestno ne razmi\u0161lja o tem, da z vsako interakcijo, ki jo ima z bolnikom, vpliva nanj. Vsaki\u010d, ko medicinska sestra nekaj stori za bolnika, bi se morala vpra\u0161ati, zakaj o postopku v celoti ali delno ne pou\u010di njega samega ali koga izmed svojcev. Nenehno mora misliti na svoje poslanstvo, to je pomo\u010d bolniku, da \u010dimprej znova postane samostojen in da – glede na posledice bolezni – \u017eivi \u010dim bolj plodno \u017eivljenje (1).<\/p>\n
<\/p>\n
DELO Z DRU\u017dINO BOLNIKA<\/b><\/p>\n
Shizofrenija je bolezen, ki ne pose\u017ee le v zdravje posameznika, temve\u010d v njegovo celotno \u017eivljenje. Hkrati z njegovim pa se ob tej bolezni pomembno spremeni tudi \u017eivljenje vseh, ki so mu blizu, ga imajo radi in skrbijo zanj (11). Od vseh bolnikov s shizofrenijo jih samo \u010detrtina ozdravi, ostali ohranijo la\u017ejo ali te\u017ejo psihoti\u010dno simptomatiko. Taki se vrnejo v svoje dru\u017einsko okolje, najve\u010dkrat stigmatizirani v dru\u017ebi in morda celo med sorodniki, vezani na stalno medikamentozno terapijo (12). Soo\u010danje z boleznijo in spoznanje, da je bolezen prinesla omejitve, druga\u010dnost in ve\u010djo \u010dustveno ranljivost, ni bole\u010de le za bolnika samega, temve\u010d tudi za njegovo dru\u017eino ter druge ljudi, ki ga v \u017eivljenju spremljajo (11).<\/p>\n
\u0160tevilne raziskave so pokazale, da opora dru\u017eine ali okolja, kjer bolnik \u017eivi, bistveno vpliva na potek in izid njegove bolezni. Prevelika \u010dustvena napetost, prevelika skrb, jeza ali brezbri\u017enost lahko privedejo do ponovitve bolezni. Svojci pogosto ne vedo, kako naj ravnajo, negotovost vzbuja ob\u010dutke krivde, ki lahko povzro\u010di pretirano \u010dustveno anga\u017eiranje (13). Pogosto jih spremljajo o\u010ditki, ki jih je izrekel bolnik, do\u017eivljajo razne strahove v zvezi s simptomi bolezni. V mnogih primerih svojci ne vedo ni\u010desar o halucinacijah in posebnostih mi\u0161ljenja bolnika s psihozo, temve\u010d le opazujejo posameznikovo vedenje, ki se jim zdi neobi\u010dajno, tuje in izkrivljeno. V\u010dasih mislijo, da se bolnik tako vede nala\u0161\u010d.<\/p>\n
Delo z dru\u017eino se za\u010dne takoj, ko je bolnik sprejet na oddelek. Cilj je s pomo\u010djo v dru\u017eino usmerjenih ukrepov omiliti potek bolezni, izbolj\u0161ati uspe\u0161nost zdravljenja, podalj\u0161ati \u010das remisij in izbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja bolnika in njegove dru\u017eine (14).<\/p>\n
Najpogostej\u0161i na\u010din vklju\u010devanja dru\u017eine v obravnavo je kontinuirano sodelovanje svojcev v celotnem terapevtskem procesu: dopolnjevanje klini\u010dne diagnostike v za\u010detni fazi obravnave, opora bolniku v \u010dasu zdravljenja, kadar je bolnik do tega odklonilen ali ni motiviran zanj, ustvarjeni dele\u017e pri ponovni aktivaciji v obdobjih remisij ter spodbude in pomo\u010d pri prilagajanju na socialne in delovne dejavnosti v procesu rehabilitacije. Osnova je dobra komunikacija med dru\u017eino in bolnim \u010dlanom ter med dru\u017eino, zdravstvenimi delavci in drugimi, ki vstopajo v stik z dru\u017eino (10).<\/p>\n
V za\u010detni obravnavi, ko je bolnik v akutni fazi bolezni, svojcem z usmerjanjem in svetovanjem pomagamo, da se razbremenijo ob\u010dutkov krivde, sramu, strahov v zvezi s simptomi bolezni, u\u010dimo jih preusmerjati pogovor s pere\u010dih \u017eivljenjskih vpra\u0161anj, ki vzbujajo strah, k drobnim vpra\u0161anjem vsakdanjega \u017eivljenja v bolni\u0161nici. U\u010dimo jih, kako glede na tematiko lahko zavzamejo primerno distanco.<\/p>\n
Ko se za\u010dnejo priprave bolnika na odpust, je pomembno, da se\u00a0 svojci ponovno u\u010dijo upo\u0161tevanja avtonomnosti bolnika. Svojci skupaj s terapevtskim timom na\u010drtujejo tako prihodnje \u017eivljenje z bolnim \u010dlanom, ki\u00a0 poteka s \u010dim manj vme\u0161avanja v \u017eivljenje bolnika in obratno. Koristno je, da se s svojci podrobno pogovorimo o tem, kako si predstavljajo povratek bolnika, kako bo potekalo vsakdanje \u017eivljenje, ali bi \u017eeleli kaj spremeniti, na primer\u00a0 prehranjevalne navade, navade v zvezi s spanjem, po\u010ditkom, delitvijo dela v dru\u017eini, prostim \u010dasom, razpolaganjem denarja, prijateljskimi stiki. Pomembna so vsa vpra\u0161anja v zvezi s \u0161olanjem in zaposlitvijo.<\/p>\n
V zadnjem \u010dasu ima vse pomembnej\u0161e mesto psihoedukacija. Sam potek in program psihoedukacije poteka razli\u010dno – lahko bolj fleksibilno, v obliki vklju\u010denim dru\u017einam sproti prilagojenega dela, do bolj strukturiranih programov. Poteka vedno vzporedno s celostno psihofarmakolo\u0161ko in psihoterapevtsko individualno obravnavo bolnika s shizofrenijo (10).<\/p>\n
Drugi na\u010din dela s svojci so skupinska sre\u010danja svojcev, kjer brez ve\u010djih psihoterapevtskih posegov vplivamo na njihov odnos do bolnika, dajemo informacije in podporo. Svojcem dajemo konkretne napotke za ravnanje v vsakdanjih \u017eivljenjskih in v kriznih situacijah. Na teh sre\u010danjih svojci dobijo prilo\u017enost, da poi\u0161\u010dejo odgovore na vpra\u0161anja, se pou\u010dijo itn. V zadnjem \u010dasu so\u00a0 za\u010deli organizirati skupine svojcev za samopomo\u010d. V njih se svojci prostovoljno zdru\u017eujejo zaradi svojih potreb po podpori, delitvi mo\u010di, zaradi prijateljstva, informacijami in nasveti posameznikov, ki imajo ve\u010d izku\u0161enj (13).<\/p>\n
<\/p>\n
SKLEP<\/p>\n
Bolnik s shizofrenijo ni nemo\u010den pri spreminjanju poteka svoje bolezni. Na bolnika gledamo kot na partnerja v rehabilitacijskem procesu, ki skupaj s svojo dru\u017eino, strokovnjaki in prostovoljnimi udele\u017eenci obvladuje simptome bolezni in ustvarja svoj, specifi\u010den \u017eivljenjski slog. Zdravljenje in zdravstvena nega naj bi bila individualno prilagojena vsakemu posamezniku. Noben posamezni strokovnjak nima potrebnih znanj, da bi lahko omogo\u010dil kompleksno podporo bolniku s shizofrenijo. Samo z enakopravnim sodelovanjem razli\u010dnih strokovnjakov lahko bolniku zagotovimo najbolj\u0161i izid bolezni in s tem ve\u010djo kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n
Medicinska sestra pomaga bolniku do samostojnosti pri opravljanju vseh \u017eivljenjskih aktivnostih. Z izvr\u0161evanjem razli\u010dnih vlog mu pomaga pri obvladovanju bolezni in ga pripravlja na \u017eivljenje v skupnosti. Delo s takim bolnikom zahteva veliko razumevanja, potrpljenja, vztrajnosti in spo\u0161tovanja bolnika kot \u010dloveka.<\/p>\n
Bolniki v skupnosti potrebujejo posebne slu\u017ebe, ki so prilagojene njihovim zmo\u017enostim, da lahko vzdr\u017eujejo raven zdravja, ki so jo dosegli ob odpustu iz bolni\u0161nice (medicinsko skrb, podporo pri bivanju in zaposlovanju, socialno podporo), ter urejeno in za\u0161\u010diteno okolje, ki nudi razumevanje in ljubezen.<\/p>\n
<\/p>\n
Literatura<\/p>\n
1. Henderson V. Osnovna na\u010dela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1998.<\/p>\n
2. \u010cuk V, Gor\u0161e-Muhi\u010d M. Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi – povezanost med teorijo in prakso. Zbornik posvetovanj o teoriji in praksi zdravstvene nege. Psihiatri\u010dna in nevrolo\u0161ka sekcija pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije. 1997: 102-7.<\/p>\n
3. \u017dvan V, Gor\u0161e-Muhi\u010d M. Shizofrenske psihoze in zdravstvena nega shizofrenega bolnika. Zdrav Obzor 1987; 21: 239-52.<\/p>\n
4. Pahole M. Socialna in delavna rehabilitacija bolnikov s psihozo. Zdrav Obzor 1988; 22: 257-62.<\/p>\n
5. Irving S. Basic psychiatric nursing, 3 rd ed. New York :\u00a0 Saunders Company,\u00a0 1983 : 164-80.<\/p>\n
6. Standardi psihiatri\u010dne zdravstvene nege. Psihiatri\u010dna klinika. Ljubljana, 1997.<\/p>\n
7. \u017dmitek A: Kakovost \u017eivljenja bolnikov s shizofrenijo. Med Razgl 1990; 29: 355-61.<\/p>\n
8. Bauer BB, Hill SS. Na\u010drtovanje zdravstvene nege in postopki: Pot v mentalno zdravje. Ljubljana: Samozalo\u017eba, 1992.<\/p>\n
9. Po\u017earnik H. Psihologija za zdravstvene usmeritve. Dopisna delavska univerza Univerzum Ljubljana, 19984: 40-45.<\/p>\n
10. Tomori M. Obravnava bolnika s shizofrenijo v dru\u017einskem sistemu.\u00a0 Zbornik predavanj ll. mednarodnega simpozija o shizofreniji v\u00a0 Ljubljani: 1998; 139 \u2013 45.<\/p>\n
11. Tomori M.\u00a0 World health organization. Shizofrenija – informacija za dru\u017eine.\u00a0 Slovensko zdru\u017eenje za du\u0161evno zdravje \u0160ENT, Ljubljana: 1996;6-36.<\/p>\n
12. Coti\u010d V. Celostna obravnava shizofrenega bolnika. Med Razgl 1992; 29: 259-63.<\/p>\n
13. Kova\u010d N, \u0160vab V. Svojci in skrbniki kot aktivni udele\u017eenci skrbi za uporabnike slu\u017eb za du\u0161evno zdravje. Socialno delo, 1995; 32: 143-7.<\/p>\n
14. Brin\u0161ek B. Celostna obravnava shizofrenije. Ljubljana: Viceversa, 1995; 7: 3<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1. 5 <\/b>Negovalne diagnoze pri psihozi (F 20 \u2013 F 29)<\/b><\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.1\u00a0\u00a0\u00a0 Problem:<\/b> Agitiranost (vzburjenost)<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: \u00bb<\/b>Agitiranost (vzburjenje) je vrsta hiperaktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: stanje psihomotornega vzburjenja brez razloga, nemirna aktivnost, brezciljna hoja, nervozna napetost, povezana s strahom ali z du\u0161evnim stresom.\u00ab (ICNP: 54<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremembe du\u0161evnega stanja, motnje \u010dustvovanja, stres, vpliv psihoaktivnih snovi ( alkohol, droge, zloraba zdravil ).<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> nemir brez zunanjega razloga, brezciljna hoja, nenaravni gibi rok in nog, grimasiranje, pri \u010demer je oseba lahko tiho ali pa spu\u0161\u010da nerazlo\u010dne glasove ali krike.<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.2\u00a0\u00a0\u00a0 Problem: Agresivnost<\/b><\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbAgresivnost je vrsta socialnih stikov s specifi\u010dno lastnostjo: nasilna, odlo\u010dna aktivnost ali stali\u0161\u010de, izra\u017eeno telesno, besedno ali simboli\u010dno. Izvira iz notranjih nagonov ali se pojavi kot obrambni mehanizem, ki se manifestira kot konstruktivno dejanje ali destruktivno. Agresivnost je lahko usmerjena k sebi ali proti drugim ljudem.\u00ab (ICNP: 86<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> spremembe v du\u0161evnem stanju, spremenjeni miselni procesi in motnje \u010dustvovanja, nesposobnost\u00a0 vzpostavljanja moralnih odnosov, spremenjeni medsebojni odnosi, neupo\u0161tevanje dru\u017ebenih omejitev, zni\u017eana toleranca za frustracije oz. provokacije<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>: oslabljena presoja, ote\u017eene miselne predstave, nezaupljivost, sumni\u010davost, strah, razdra\u017eljivost, bes, sprememba vedenja, slab\u0161e obvladovanje inpulzov, izbruhi jeze, \u010dustvena inkontinenca, nezadovoljstvo izra\u017eeno z besedami in telesnimi gibi<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bbAvtizem je stanje bega iz resni\u010dnosti, bega v lastni notranji bolezenski svet blodenj in halucinacij, nekak\u0161na samozadostnost in ob\u010dutek nepotrebnosti komuniciranja s svetom, ki obdaja bolnika.\u00ab (Psihiatrija: 182<\/b>)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> \u00a0 spremenjeni miselni procesi, motnje razpolo\u017eenja, slabe socialne izku\u0161nje socialna izolacija, u\u010dinki psihotropnih substanc<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b>nekomuniciranje, ni\u010delni socialni stiki, pasivno sodelovanje, neje\u0161\u010dnost, deficit volje, ni\u010delna samooskrba, topo sumni\u010davo gledanje.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b>\u00a0\u00a0 \u010dustvena razdvojenost je dvojna usmeritev \u010dustev, vsakega v nasprotno smer, brez mo\u017enosti pravega \u010dustvenega izraza, ki ga lahko nadomestijo neustrezni vedenjski vzorci (beg iz situacije, stereotipne kretnje ali toga dr\u017ea).\u00ab (Psihiatrija: 82<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b>\u00a0\u00a0 spremenjeni miselni in zaznavni procesi, motnje \u010dustvovanja, motnje razpolo\u017eenja, spremljajo\u010da telesna stanja, neorientiranost v lastnem telesu.<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 toga dr\u017ea, stereotipne kretnje, nelogi\u010dna ravnanja, bizarnost, beg iz situacije, uporaba neprimernih besed v pogovoru, zmedenost.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n1.0.5\u00a0\u00a0\u00a0 Problem: Hiperaktivnost<\/h1>\n
DEFINICIJA: \u00bb<\/b>Hiperaktivnost j<\/b>e vrsta psihomotori\u010dne aktivnosti, s specifi\u010dno lastnostjo: nenaravno zvi\u0161ana fizi\u010dna aktivnost telesnega sistema.\u00ab (ICNP: 54<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> \u010dustveni in vedenjski odkloni , razpolo\u017eenjske motnje, zloraba psihotropnih snovi, hormonsko neravnovesje, du\u0161evne in telesne motnje, po\u0161kodbe glave, stranski u\u010dinki zdravil, metabolne motnje.<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>tremor, nemir, te\u017eavno vztrajanje v enem polo\u017eaju, splo\u0161ni nemir, motnje zbranosti in pozornosti, neorganiziran nemir, impulzivnost, motnje spanja, slaba usklajenost motorike, spremenljivo razpolo\u017eenje, spremembe fiziolo\u0161kih funkcij.<\/p>\n<\/h1>\n
<\/h1>\n
1.0.6\u00a0\u00a0\u00a0 Problem: Hipoaktivnost<\/h1>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbJe vrsta psihomotori\u010dne aktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: nenormalno zni\u017eana fizi\u010dna aktivnost telesa.\u00ab (ICNP: 54<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> du\u0161evne motnje ( motnje volje in dejavnosti ), \u010dustveni odkloni, stranski u\u010dinki zdravil, metabolne motnje, po\u0161kodbe in bolezni centralnega \u017eiv\u010dnega sistema (motnje zavesti ), neugoden u\u010dinek stresa.<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> po\u010dasni gibi, togost mi\u0161ic, brezizraznost obraza, zni\u017eanje fiziolo\u0161kih funkcij, motnje spanja, spremenjene druge fizi\u010dne funkcije ( spomin, zaznavanje, pozornost,\u2026)<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.7\u00a0\u00a0\u00a0 Problem:\u00a0 Katatonija<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bbKatatonija je vrsta hipoaktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: vidne motori\u010dne motnje, ki se navadno ka\u017eejo kot imobilnost z mo\u010dno rigidnostjo mi\u0161ic ali prekomerno impulzivno aktivnostjo.\u00ab (ICNP: 54<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> organske motnje (encefalitis, zastrupitev z ogljikovim monoksidom, epilepsija ), du\u0161evne motnje ( shizofrenija ), \u010dustvene motnje,<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>psihomotori\u010dna okorelost, upo\u010dasnjenost, rigidnost mi\u0161ic, mutacizem, brez odziva na zunanje in na bole\u010dinske dra\u017eljaje, ne sprejema hrane in teko\u010dine, daje videz popolne odsotnosti, negibno stanje, ki v\u010dasih lahko prehaja v kratkotrajno impulzivno dejanje, avtomati\u010dna poslu\u0161nost, motnje motorike ( stereotipije, manire, bizarnosti ), mehani\u010dno ponavljanje gibov, cianoza distalnih delov na udih, edemi okon\u010din, amenoreja, prebavne motnje.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbSamopodoba je vrsta razloga za akivnost s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enost osebe za dolgoro\u010dno ohranjanje ali zavra\u010danje stali\u0161\u010d.\u00ab (ICNP:77<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> spremenjeni miselni procesi, motnje zaznavanja, spremenjena interakcija z okoljem, hospitalizem, medikamentozni vpliv, spremenjena telesna te\u017ea<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>verbalno izra\u017eeno nezadovoljstvo z lastno podobo,idealiziranje lastne podobe,odklanjanje socialnih stikov,negiranje samega sebe, spremenjena komunikacija, odklanjanje medikamentov, motena seksualnost, suicidalnost, nagnjenost k samopo\u0161kodbam, agresija, \u017eretje hrane ali odklanjanje hrane, pretirana zaposlenost, nemir, bruhanje, pogosto zadr\u017eevanje na sanitarijah posebno takoj po obrokih<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.9\u00a0\u00a0\u00a0 Problem: Moteno (spremenjeno) zaznavanje<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u201cPercepcija (zaznavanja) je vrsta spoznavanja s specifi\u010dno lastnostjo: zavestno mentalno zaznavanje \u010dutnih vzpodbud, zaznavanje predmetov ali sprejemanje drugih podatkov preko \u010dutil\u201d(ICNP: 66<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>sprememba in\/ali zo\u017eenost socialnega okolja, spremembe v \u017eivljenjskem obdobju, telesne in\/ali du\u0161evne motnje v senzori\u010dnem procesu, ovire v komunikaciji, u\u017eivanje psihotropnih snovi<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>spremembe vedenja, prestra\u0161enost, brezvoljnost, napa\u010dno zaznavanje predmetov, ljudi in situacij, slab\u0161a <\/b>vklju\u010denost v socialno okolje, pomanjkanje socialnih stikov, ovire pri re\u0161evanju problemov, neodzivnost na ljudi in situacije v okolju, neustrezno odzivanje (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 37<\/b>)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.10\u00a0 Problem: Motnje pozornosti<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bbPozornost je vrsta koncentracije s specifi\u010dno lastnostjo: budna ali usmerjena pozornost k ne\u010demu; pripravljenost na akcijo.\u00ab (ICNP:66<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, nezanimanje, otopelost, motnje spanja<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>odkrenjlivost, nezmo\u017enost sledenja in sodelovanja v pogovoru, brezvoljnost, napetost,<\/p>\n
umik, tenaciteta<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.11\u00a0 Problem: Motnje samospo\u0161tovanja<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbSamospo\u0161tovanje je vrsta samopodobe s specifi\u010dno lastnostjo: mnenje o sebi kot o osebi in pogled na lastno vrednost in zmo\u017enosti; izra\u017eanje repri\u010danj o sebi, zaupanje vase, izra\u017eanje sprejemanja samega sebe in lastnih omejitev; odklanjanje negativnih predstav o sebi; sprejemanje tako pohval in spodbud kot konstruktivne kritike.\u00ab (ICNP:77<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, invalidnost, telesne hibe in bolezni,spremembe v fizi\u010dnem izgledu, predhodni vpliv in vzgoja dru\u017einskega, socialnega okolja<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> verbalizirani ob\u010dutki nevrednosti, nesposobnosti, nezaupanja vase, oslabljeni socialni stiki, pomanjkanje samoiniciativnosti, ob\u010dutek, da ne zmore dose\u010di ciljev, dokon\u010dati nalog<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.12\u00a0 Problem: Motnje spanja<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbSpanje je vrsta obnavljanja s specifi\u010dno lastnostjo: ponavljajo\u010de se zni\u017eevanje telesne aktivnosti, ki ga ozna\u010duje zmanj\u0161ana zavest in odsotnost zavedanja, zni\u017ean metabolizem, umirjenost telesa, zmanj\u0161anje telesne aktivnosti, zmanj\u0161ana, vendar takoj reverzibilna ob\u010dutljivost na zunanje\u00a0 dra\u017eljaje.\u00ab (ICNP:49<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, moteno zaznavanje, u\u010dinki psihotropnih substanc, pomanjkanje\u00a0 volje, depresivnost, motnje \u010dustvovanja<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> utrujenost, ob\u010dutek nespo\u010ditosti, zgodnje\/pozno zbujanje, ve\u010dkratno prebujanje,<\/p>\n
razdra\u017eljivost, nemir, motena pozornost<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.13\u00a0 Problem: Nasilje do drugih<\/b><\/b><\/p>\n
DEFINICIJA<\/b>: \u00bbNasilje do drugih je vrsta socialnih stikov s specifi\u010dno lastnostjo: nasilno izkazovanje aktivnosti\u00a0 ali nepravi\u010dna uporaba sile ali mo\u010di z namenom nekaj ali nekoga po\u0161kodovati, napasti ali z njim grdo ravnati; nasilne, napadalne, \u0161kodljive, nezakonite ali v kulturi prepovedane aktivnosti v odnosu do drugih ljudi; stanje borbe za mo\u010d ali konflikta.\u201d(ICNP: 87<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> spremembe v du\u0161evnem stanju, spremenjeni miselni procesi in motnje \u010dustvovanja, nesposobnost postavljanja in vzpostavljanja moralnih odnosov, spremenjeni medsebojni odnosi, neupo\u0161tevanje dru\u017ebenih omejitev, zni\u017eana toleranca za frustracije, dovzetnost za provokacije<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>: oslabljena presoja,ote\u017eene miselne predstave, nezaupljivost, sumni\u010davost, strah, razdra\u017eljivost, sprememba vedenja, slab\u0161e obvladovanje inpulzov,izbruhi jeze, \u010dustvena inkontinenca, nezadovoljstvo izra\u017eeno z besedami in telesnimi gibi<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.14\u00a0 Problem: Neaktivnost<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> Stanje, v katerem oseba nima dovolj fizi\u010dne ali psihi\u010dne energije, da bi opravljala normalne vsakdanje aktivnosti (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz:57<\/b>).<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> Splo\u0161na slabost, pasivni stil \u017eivljenja, slaba cirkulacija in oskrba telesa s kisikom, dolgotrajno le\u017eanje, nepomi\u010dnost, depresivno razpolo\u017eenje.<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> Osebno poro\u010danje o utrujenosti ali slabosti, nenormalen pulz ali krvni tlak, kot odgovor na vsako aktivnost, ote\u017eeno dihanje (-dispnoe), spremembe v EKG-ju (aritmija ali ishemija).<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbOrientacija o lastnem telesu v prostoru je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost zavedanja o polo\u017eaju lastnega telesa in gibov kot odgovor na vzpodbude senzori\u010dnega \u017eiv\u010devja v mi\u0161icah in sklepih.\u00ab (ICNP<\/b>: 60<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> kulturni ali duhovni povzro\u010ditelji, spremenjeni miselni procesi, motnja zaznave, motnje zavesti, u\u010dinki halucinogenih preparatov, stranski u\u010dinki nekaterih zdravil, okvara senzomotori\u010dnih \u017eivcev<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> verbalno izra\u017eeno do\u017eivljanje lastne podobe, spremenjeni socialni odnosi, negativen odnos do lastnega telesa, ob\u010dutki nemo\u010di, brezupa ali slabosti, neprestano ukvarjanje z izgubo ali spremembo, zmeden pogled, zaskrbljen izraz na obrazu, nepravilni odgovori na zastavljena vpra\u0161anja.<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.16\u00a0 Problem: Neorientiranost v \u010dasu, kraju in osebnosti<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA<\/b>: \u00bbOrientacija je vrsta spomina s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost dognanja povezanosti okolja v \u010dasu kot je leto, letni \u010das, mesec,dan,to\u010den \u010das; orientacija v prostoru v dolo\u010denem \u010dasovnem trenutku: de\u017eela, provinca, mesto, delavno mesto, dom in zavedanje lastne identitete, kot je starost, datum rojstva in prepoznavanje ljudi okoli sebe.\u00ab ( ICNP: 67 )<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>somatske bolezni, vro\u010dinska stanja, motnje zavesti, motnje mi\u0161ljenja, u\u010dinki psihotropnih substanc, ne\u017eeljeni u\u010dinki zdravil, nezmo\u017enost adaptacije oz. prilagoditve.<\/p>\n
SIMPTOM:<\/b> begavost, jezavost, nemir ali umik, izmikanje odgovorom, nezmo\u017enost vodenega pogovo36<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.17\u00a0 Problem: Nespe\u010dnost<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bbNespe\u010dnost je vrsta spanja s specifi\u010dno lastnostjo: kroni\u010dna nesposobnost spanja pono\u010di ali v drugem na\u010drtovanem \u010dasu za spanje kljub udobnem polo\u017eaju in primernem okolju; budnost,nespe\u010dnost, kar je odvisno\u00a0 pogosto\u00a0 od du\u0161evnih ali telesnih stanj kot so \u010dustveni stres, zaskrbljenost, bole\u010dina, neugodje, napetost, motene mo\u017eganske funkcije in u\u017eivanje drog\u00ab (ICNP: 50<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, moteno zaznavanje, strah, zaskrbljenost, u\u010dinki<\/p>\n
psihotropnih substanc<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b>no\u010dno bedenje, utrujenost, nezainteresiranost za okolico, fizi\u010dna utrujenost \u2013 iz\u010drpanost,<\/p>\n
razdra\u017eljivost, pomanjkanje volje, slab apetit<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.18\u00a0\u00a0 <\/b>Problem: Nesposobnost prilagajanja<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b>\u00a0\u00a0 \u00bbOseba je nezmo\u017ena prilagoditi obna\u0161anje in stil \u017eivljenja spremenjenemu zdravstvenemu stanju.\u00ab (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz:<\/b> 62<\/b>) \u00bbAdaptacija je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enost obvladovanja novih situacij in izzivov.\u00ab (ICNP: 72)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b>\u00a0\u00a0 hospitalizem, spremenjeni du\u0161evni procesi, telesne bolezni, nesposobnost vzpostavljanja odnosov, \u017ealovanje, zmanj\u0161ana sposobnost samokontrole, spremenjena samopodoba.<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odklonilno vedenje, brezup, nemo\u010d, socialna izolacija, slabo po\u010dutje, pomanjkanje volje, razdra\u017eljivost, nekomunikativnost, nesodelovanje pri aktivnostih, motnje prehranjevanja, motnje spanja.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.19\u00a0 Problem:\u00a0 Neu\u010dinkovita dru\u017eina<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbNezadostna pomo\u010d in podpora posameznemu \u010dlanu dru\u017eine, ji bi jo potreboval ob dolo\u010denih zdravstvenih problemih.\u00ab ( Uvod v \u0161tudij<\/b> negovalnih diagnou: 81<\/b>).<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>Neobve\u0161\u010denost, <\/b>pomanjkanje znanja in\/ali razumevanja, <\/b>spremenjena vloga v dru\u017eini, <\/b>kroni\u010den potek bolezni, ki vodi v iz\u010drpanost dru\u017eine, <\/b>nesodelovanje<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>verbalno izra\u017eeno nezadovoljstvo, ob\u010dutek krivde in bojazni, neprepoznavanje problema v dru\u017eini, ob\u010dutek strahu, premalo ali pretirano za\u0161\u010ditni\u0161ka dru\u017eina<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.20\u00a0 Problem: Nevarnost samopo\u0161kodbe<\/b><\/b><\/p>\n
DEFINICIJA :<\/b>\u00ab Samopo\u0161kodovanje je vrsta vedenja v podporo zdravju s specifi\u010dno lastnostjo: izvajanje aktivnosti ( na lastno pobudo) z namenom po\u0161kodovati samega sebe; nasilje usmerjeno k sebi.\u00ab (ICNP: 82<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> spremembe v du\u0161evnem stanju, spremenjeni miselni procesi in motnje \u010dustvovanja, nesposobnost postavljanja moralnih odnosov<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> pomanjkanje zaupanja (nezaupljivost do drugih), strah, razdra\u017eljivost, bes, suicidalne misli (verbalno izra\u017eene), sprememba vedenja, slab\u0161e obvladovanje inpulzov, destruktivno vedenje in socialni umik<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.21\u00a0 Problem: Nezmo\u017enost obvladovanja osebnih problemov<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b>\u00bb Pomankljiva sposobnost prilagajanja in re\u0161evanja problemov v vsakdanjem \u017eivljenju\u00ab<\/p>\n
(Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 60<\/b>)<\/p>\n
ETOLOGIJA<\/b>: du\u0161evne motnje, \u017eivljenjsko obdobje, situacijske krize, motnje mi\u0161ljenja, motnje \u010dustvovanja, organske bolezni, nenadni obremenilni dogodki (invalidnost, smrt, po\u017ear), pomanjkanje znanja, premajhna socialna podpora\u2026.<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>kroni\u010dna utrujenost, izogibanje pogovoru o te\u017eavah, neuvidevnost v resni\u010dni polo\u017eaj, neu\u010dinkovite strategije re\u0161evanja problemov, pogosti glavoboli, pretirano u\u017eivanje alkohola, razdra\u017eljivost, nespe\u010dnost, pretirano kajenje, destruktivno obna\u0161anje do sebe in drugih, nesposobnost <\/b>odigrati vlogo v dru\u017eini, u\u017eivanje pomirjeval, analgetikov, spremembe v obi\u010dajnem komuniciranju<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.22\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Problem :<\/b> Nezmo\u017enost obvladovanja terapevtskega re\u017eima<\/b><\/p>\n
Definicija:<\/b>\u00a0 Obvladovanje terapevtskega re\u017eima je vrsta pozitivne navade s specifi\u010dno lastnostjo: izvajanje aktivnosti , ki urejajo program zdravljenja bolezni in posledice, ki ustrezajo doseganju specifi\u010dnih zdravstvenih ciljev; vklju\u010devanje aktivnosti za zdravljenje ali za prepre\u010devanje bolezni v vsakdanjem \u017eivljenju. (ICNP: 82<\/b>)<\/p>\n
Etiologija: <\/b>du\u0161evne motnje, organske du\u0161evne motnje, druge telesne bolezni, vedenjske in osebnostne motnje,spremenjena vloga in odnosi v dru\u017eini, spremembe v bivalnem in socialnem okolju, nenadni stresni dogodki, neprijetne izku\u0161nje, strah, rev\u0161\u010dina, pomanjkanje podpore, pomanjkanje znanja,.<\/p>\n
Simptomi:<\/b> neupo\u0161tevanje navodil, ote\u017eko\u010deno sledenje navodilom, izra\u017eanje nestrinjanja, fizi\u010dno odklanjanje, agresivnost, protestno vedenje, pljuvanje, instiktivno ravnanje, neurejenost, stereotipno<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.23\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Problem:<\/b> Nezmo\u017enost samostojnega jenanja zdravil<\/b><\/p>\n
Definicija:<\/b> Samostojno jemanje zdravil je vrsta pozitivne navade s specifi\u010dno lastnostjo:\u00a0 izvajanje aktivnosti za to, da bi zdravilo dobili, ga varno shranili, ga jemali po navodilih, prilagodili doziranje ter zdravilo na primeren na\u010din zavrgli (ICNP: 82).<\/b><\/p>\n
Etiologija:<\/b> du\u0161evne motnje, organske du\u0161evne motnje, druge telesne bolezni, vedenjske in osebnostne motnje, spremenjena vloga in odnosi v dru\u017eini, spremembe v bivalnem in socialnem okolju, nenadni stresni dogodki, neprijetne izku\u0161nje, strah, rev\u0161\u010dina, pomanjkanje podpore, pomanjkanje znanja,.<\/p>\n
Simptom:<\/b> odklanjanje zdravil, neupo\u0161tevanje navodil, izra\u017eanje nestrinjanja, fizi\u010dno odklanjanje, agresivnost, protestno vedenje, pljuvanje, jemanje ob nepravem \u010dasu, podvajanje odmerka, stranski u\u010dinki,<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.24\u00a0 Problem: Ob\u010dutek \u010dustvene otopelosti (apatija)<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: \u00bb<\/b>Apatija (otopelost) je odsotnost \u010dustvenega odzivanja, tudi \u010dustvena ravnodu\u0161nost (indiferentnost)\u00ab (Psihiatrija: 81<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b>\u00a0\u00a0 spremenjeni miselni procesi, motnje \u010dustvovanja, telesna stanja \u2013 po\u0161kodbe glave, hospitalizem reakcije na stresne dogodke.<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neustrezno reagiranje na zunanje dra\u017eljaje, brezizrrazni obraz, slabi socialni stiki, osamljenost, neaktivnost, redkobesednost.<\/p>\n<\/h1>\n
<\/h1>\n
1.0.25\u00a0 PROBLEM:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 OB\u010cUTEK NEMO\u010cI<\/h1>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbNemo\u010d je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutki pomanjkljivega nadzora v trenutni situaciji ali ob neposrednem dogodku.\u201d (ICNP: 71<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, spremembe razpolo\u017eenja, slabe socialne izku\u0161nje in medosebni odnosi, spremembe v \u017eivljenjskem obdobju in \u017eivljenjskem stilu, spremljajo\u010da telesna obolenja, hospitalizem.<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>: <\/b>verbalno izra\u017eanje nemo\u010di, dvomi v pravilnost ravnanja samega sebe ali drugih, odvisnost in pasivnost, nesodelovanje v procesu zdravstvene nege, izra\u017eanje nezadovoljstva, frustracije, nesprejemanje napredka, odvisnost od drugih, pomanjkljiva ali ni\u010delna samooskrba.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.26\u00a0 Problem:\u00a0 Obupanost brezup<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> <\/b>\u00bbObupanost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek globokega brezupa, izguba hrabrosti, pomankanje vrednot\u00a0 in ob\u010dutek praznine(ICNP:70)\u00ab \u00bb<\/b>Brezup je subjektivno stanje, ko oseba vidi le omejene ali pa sploh nobenih mo\u017enosti za odlo\u010ditve in ne zmore energije, da bi to spremenila\u00ab (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 55<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjenimiselni procesi,\u00a0 izolacija zaradi zdravljenja, dolgotrajne neaktivnosti, oslabljeni socialni stiki, kroni\u010dna bole\u010dina, dolgotrajni stres, izguba hrabrosti, pomankanje vrednot<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> pasivnost, zmanj\u0161ani verbalni stiki, nekomunikativnost, zapiranje vase, otopel izraz obraza, neje\u0161\u010dnost, nezainteresiranost za dogajanje v okolju, odklanjanje stikov s svojci, ob\u010dutek praznine, apatija, nara\u0161\u010djo\u010da otopelost, zmanj\u0161an odpor, dalj\u0161e spanje, nesodelovanje pri negi<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.27\u00a0\u00a0 Problem: Odklanjanje<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA<\/b>: \u00bbOdklanjanje je odlo\u010ditev osebe, da ne bo sledila vsem navodilom za zdravljenje in za zdravstveno nego.\u00ab (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 63<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA<\/b>:\u00a0\u00a0 spremenjeni miselni procesi, motnje razpolo\u017eenja, motnje razumnosti, oslabljeni socialni stiki, spremenjena telesna obolenja, kulturni vpliv, odnos do na\u010del zdravega na\u010dina \u017eivljenja.<\/p>\n
SIMPTOM<\/b>: nestrinjanje in nesodelovanje pri na\u010drtovanju in izvajanju aktivnosti zdravstvene nege, izra\u017eanje protesta, neuspe\u0161no zdravljenje, podalja\u0161anje zdravljenja<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.28\u00a0 Problem: Oslabljani socialni stiki<\/b><\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbOslabljeni socialni stik je stanje, v katerem nima oseba dovolj kvalitetnih pa tudi ne dovolj \u0161tevilnih dru\u017eabnih stikov\u00ab (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 65<\/b>)<\/p>\n
Socilani stiki so vrsta aktivnosti s specifi\u010dno latsnostjo: aktivnosti \u2026\u2026(ICNP: 85<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> pomanjkanje znanja za vzpostavljanje stikov, ovire v komuniciranju,motnje v do\u017eivljanju samega sebe, odsotnost oseb, s katerimi bi \u017eeleli kontaktirati; omejena fizi\u010dna mobilnost, izolacija zaradi zdravja, socialno-kulturna nesoglasja, ovire v okolju, spremenjeni miselni procesi<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> izra\u017eeno in opazovano neugodje ob dru\u017eabnih stikih, oseba poro\u010da ali opozori, da ne more sprejeti ne dajati ob\u010dutka pripadnosti, naklonjenosti, interesa in ne more z nikomer podo\u017eivljati preteklosti; neuspe\u0161ni poskusi socialnih interakcij, neuspe\u0161ni stiki z nadrejenimi, z dru\u017eino in z drugimi ljudmi; poro\u010danje dru\u017eine, da je oseba spremenila na\u010din komuniciranja, strah, obupanost, moteno samospo\u0161tovanje<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.29\u00a0 Problem: Pomanjkanje volje<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u201c Volja je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enosti za ohranjanje in zavra\u010danje dejanj; nadzorovanje in nenadzorovanje impulzov ob upo\u0161tevanju volje, namenov in nagnjenj\u201d (ICNP: 72<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>\u017eivljenjski slog, motnje v du\u0161evnem in telesnem funkcioniranju, razpolo\u017eenjske motnje, pomanjkanje pozitivne izku\u0161nje, premalo vzpodbud iz okolja, u\u017eivanje psihotropnih snovi<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b>verbalno in telesno izra\u017eena nemo\u010d pri kontroli in vplivu na situacije, rezultate in samooskrbo, nesodelovanje v negovalnem na\u010drtu, neodlo\u010denost kljub obstoje\u010dim mo\u017enostim, izra\u017eanje dvoma glede lastne vloge, odpor do izra\u017eanja ob\u010dutkov iz strahu do odtujitve negovalnemu osebju, oto\u017enost, odvisnost od drugih in nedejavnost.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.30\u00a0 Problem:\u00a0 Pomanjkanje znanja<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bbZnanje je vrsta mi\u0161ljenja s specifi\u010dno lastnostjo: specifi\u010dna vsebina mi\u0161ljenja, ki temelji na pridobljeni modrosti (u\u010denosti) ali na informacijah, pridobljenih z u\u010denjem, informacijami ali z osvajajem spretnosti; spoznanje ali prepoznavanje informacij.\u00ab\u00a0 (ICNP: 66<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, du\u0161evna manjrazvitost, neu\u010dinkovito\/ nestimulativno okolje, nemotiviranost za u\u010denje, pomankanje informacij<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>neznanje, nerazumevanje in neprepoznavanje stvari, pojmov, problemov, nemotiviranost, strah, odklanjanje<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
DEFINICIJA: \u00bb<\/b>Pretirana zaspanost je vrsta spanja s specifi\u010dno lastnostjo:nenormalno dolgo in izredno globoko spanje, zmedenost ob prebujanju, prekomerna dremavost, letargija bolj zaradi du\u0161evnih kot telesnih dejavnikov.\u00ab (ICNP: 50<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b>\u00a0\u00a0 spremembe v du\u0161evnem stanju, spremenjeni miselni procesi, vpliv psihotropnih substanc, motnje v do\u017eivljanju samega sebe, slabo po\u010dutje, telesne bolezni, motnje zavesti.<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> (dolgo globoko spanje), dremavost, nezainteresiranost, nesodelovanje pri aktivnostih, psihomotori\u010dna okornost, upo\u010dasnjenost, nedejavnost, neugodje, nepozornost<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.32\u00a0 Problem: Prisilno vedenje<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbPrisilno vedenje je vrsta samopo\u0161kodovanja s specifi\u010dno lastnostjo : ponavljanje vedenja, ki ovira vsakdanje \u017eivljenje; ponavljajo\u010de se vedenje, ki se izvaja z namenom zni\u017eevanja tesnobe in zaskrbljenosti ali zni\u017eevanje obsedenih misli.\u00ab ( ICNP: 83)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>du\u0161evna bolezen, nevrotska notnja, organska motnja, navada zdravih oseb, psihi\u010dna napetost, reakcija na stres, prilagoditvena motnja, nizko samospo\u0161tovanje, genetska komponenta.<\/p>\n
SIMPTOM: <\/b>ponavljajo\u010da se dejanja, kot so umivanje rok, \u0161tetje, razvr\u0161\u010danje in drugi rituali, pretirana skrb za higieno, pretirana vljudnost,neuspe\u0161na upiranja prisilnega dejanja, neprijetno po\u010dutje, otopelost,jeza,obup, hiperaktivnost, ranljivost in vzkipljivost.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.33\u00a0 Problem: Seksualne motnje<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA<\/b>: Stanje, v katerem oseba do\u017eivlja spremembe v spolni funkciji, (ki predstavlja sposobnost sodelovanja v spolnem odnosu in pri mo\u0161kem sposobnost ejakulacije). In sicer jih do\u017eivlja kot nezadovoljive, neprimerne in da ne dajejo zado\u0161\u010denja. (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: <\/b>85; ICPN: 62)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA<\/b>: spremenjeni miselni procesi, fizi\u010dna in du\u0161evna zloraba, nejasna spolna identifikacija, spremenjen telesni videz ali funkcija, stranski u\u010dinki zdravil, pomanjkanje zasebnosti, konflikt zaradi verskega prepri\u010danja.<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>: odsotnost ali zmanj\u0161ana potreba po spolnosti, strah pred spolnostjo, nesposobnost sodelovanja v spolnem odnosu, nesposobnost v doseganju spolne zadovoljitve, pogosto menjavanje spolnih partnerjev (promiskuiteta), verbalizacija problema.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.34\u00a0 Problem: Socialna izolacija<\/b><\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bb\u010clovek do\u017eivlja samoto kot negativno in groze\u010de stanje, v katerega so ga spravili drugi\u00ab (Uvod v \u0161tudij neg. diagnoz: 69<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> spremenjeni miselni procesi, dolgotrajne hospitalizacije, nesprejemanje s strani okolice, razvojni zaostanek, nezreli interesi, spremembe v fizi\u010dnem izgledu, odklanjanje stila v socialnem okolju, odklanjanje socialnih vrednot, slabo po\u010dutje,nesposobnost vzpostavljanja normalnih odnosov<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> neprimerno obna\u0161anje, spremembe v fizi\u010dnem izgledu, izra\u017eeno in opazovano neugodje v dru\u017eabnih stikih,odklonilno vedenje, nekomunikativnost, odklanjanje, umikanje in izogibanje stikov; neuspe\u0161ni poskusi socialnih interakcij, zanikanje socialnih potreb,zmanj\u0161evanje pomena dru\u017ebe in dru\u017eabnih stikov, prezaposlitev z lastnimi razmi\u0161ljanji: ponavljajo\u010de se nepomembna dejavnosti, sovra\u017enost v glasu in obna\u0161anju, negotovost v javnosti<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.35\u00a0 Problem : Socialni konflikt<\/b><\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbSocialni konflikt je vrsta socialnih stikov s specifi\u010dno lastnostjo: borba ali prizadevanje, povezano z nestrinjanjem\u00ab (ICNP: 86<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> nezreli interesi, spremembe v fizi\u010dnem izgledu, spremenjeni miselni procesi, odklanjanje stila obna\u0161anja v socialnem okolju, odklanjanje socialnih vrednot, nesposobnost vzpostavljanja normalnih odnosov, motnja predstave, slabo po\u010dutje, provokativni faktorji<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> nekomunikativnost, prezaposlenost z lastnim razmi\u0161ljanjem, ponavljajo\u010de se nepotrebne dejavnosti, sovra\u017enost v glasu in obna\u0161anju, vidna fizi\u010dna ali mentalna zavrtost zdru\u017eena s slabim po\u010dutjem, odklonilno obna\u0161anje, socialna izolacija, \u010duti se druga\u010dnega od ostalih, napa\u010dna pri\u010dakovanja, negotovost v javnosti, njegovi interesi niso primerni njegovi kronolo\u0161ki starosti<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.36\u00a0 Problem: Spominske motnje<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbSpomin je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo: mentalna dejanja, preko katerih so ob\u010dutki, vtisi, ideje, pretekle izku\u0161nje, znanje shranjeni in ponovno prepoznavni.\u00ab (ICNP: 67).<\/b> Nobena du\u0161evna dejavnost ni mo\u017ena brez spomina.<\/i><\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> telesne in\/ali du\u0161evne bolezni, sprememba in\/ali zo\u017eenost socialnega okolja, spremembe v \u017eivljenjskem obdobju, delovanje stresa,\u00a0 motnje v senzori\u010dnem procesiranju, ovire v komunikaciji, u\u017eivanje psihotropnih snovi<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> Pretiran spomin, oslabljeni spomin, \u010dasovno jasno razmejeno obdobje, o katerem se oseba ni\u010desar ne spominja, npr. po potresu mo\u017eganov, izmi\u0161ljene vsebine, v katere bolnik verjame.<\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n1.0.37\u00a0 Problem:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Spremenjena samoaktivnost<\/h1>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bbSamoaktivnost je vrsta aktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: dejanja, aktivnost ali vedenja, pri katerih smo odvisni od sebe; lahko jih sami izvajamo, vendar ni nujno, da smo pri tem sami \u00ab (ICNP: 78<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA<\/b>:\u00a0\u00a0 motnje \u010dustvovanja, motnje razpolo\u017eenja, spremenjeni miselni procesi, spremljajo\u010da telesna obolenja, oslabljeni socialni stiki, nemotiviranost;<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>: slaba samooskrba pri \u017eivljenjskih aktivnostih zdravstvene nege, nestrinjanje, ob\u010dutek nemo\u010di, oslabljena socialna komunikacija.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.38\u00a0 Problem: Sptremenjena \u017eivljenjska vloga<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbSprememba v na\u010dinu do\u017eivljanja lastne \u017eivljenjske vloge.\u00ab (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 74<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>sprememba du\u0161evnega in telesnega stanja, \u017eivljenjsko obdobje, dolgotrajna hospitalizacija, neu\u010dinkovita dru\u017eina, telesna bolezen, invalidnost, nemo\u010d. neu\u010dinkovite strategije spoprijemanja<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>spremenjeno do\u017eivljanje sebe in drugih, opustitev in pomankljiva skrb zas, sprememba \u017eivljenjskega sloga (brezdomec), zanikanje lastne \u017eivljenjske vloge, konfliktnost, nezanimanje, pasivnost.<\/p>\n
1.0.39\u00a0 Problem: Spremenjeni dru\u017einski procesi<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbStanje, ko sicer urejena dru\u017eina neha normalno funkcionirati.\u00ab (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 84<\/b>). \u00bbDru\u017einski proces je vrsta fenomena zdravstvene nege v odnosu do dru\u017eine s specifi\u010dno lastnostjo: razvijajo\u010de se pozitivne ali negativne interakcije med dru\u017einskimi \u010dlani in vzorci njihovih medosebnih odnosov.\u00ab (ICNP: 91)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> Spremembe v situaciji dru\u017eine ali krize, za\u010detne krize in\/ali spremembe v dru\u017eini, bolezenski proces, organske motnje, nenadni dogodki (smrt, invalidnost, finan\u010dni problem, u\u017eivanje psihotropnih snovi)<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> Dru\u017eina ne more ve\u010d: kriti fizi\u010dnih potreb svojih \u010dlanov, \u010dustvenih potreb in duhovnih potreb, star\u0161a ne spo\u0161tujeta stali\u0161\u010d drugega pri vzgoji otrok, nesposobnost izra\u017eanja in do\u017eivljanja v dru\u017eini, izgublja se ob\u010dutek varnosti, si ne pomagajo v osebni rasti in v dozorevanju, dru\u017eina ne more sprejemati pomo\u010di, rigidnost v vlogi, ki je dodeljena posameznim dru\u017einskim \u010dlanom, dru\u017eina ne spo\u0161tuje individualnost ter avtonomijo svojih \u010dlanov, dru\u017eina ne obvlada sprememb in ne zna odgovoriti na travme primerno, dru\u017eina ni zmogla oz. ne zmore lastnega razvoja, neu\u010dinkoviti procesi odlo\u010danja v dru\u017eini, nesposobnost jasnega komuniciranja ,povezanost med \u010dlani ni kvalitetna,dru\u017eina nima lastnih pravil, obredov, simbolov,neraziskana preteklost dru\u017eine \u2013 ni dru\u017einskih zgodb,neprimerna raven energije ter njeno usmerjanje.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.40\u00a0 P<\/b>roblem:<\/b> Spremenjeni miselni procesi<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u201cMiselni proces je vrsta mi\u0161ljenja s specifi\u010dno lastnostjo, proces razvr\u0161\u010danja, urejanja in klasificiranja logi\u010dnega mi\u0161ljenja in sposobnost predstavljanja misli z govorom; povezan je s cilji; spremlja ga uporaba konceptualne oblike in sprememba nazorov\u201d (ICNP: 65)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeno razpolo\u017eenje, strah, stres, du\u0161evna motnja, motnje fiziolo\u0161kih funkcij u\u017eivanje psihotropnih snovi (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz: 70)<\/b><\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>spremenjene predstave, pomanjkljiva zbranost, nezmo\u017enost koncentracije, omejena aktivnost, neu\u010dinkovitost pri re\u0161evanju problemov, napa\u010dna interpretacija dogodkov in\/ali oseb v okolju in neustrezni socialni odnosi.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.41\u00a0 Problem: Spremenjeni socialni stiki<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u201c Socialni stiki so vrsta soodvisne aktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: aktivnosti skupne socialne izmenjave; sodelovanje in socialna izmenjava med posamezniki in skupinami\u201d (ICNP: 85<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b>spremenjeni miselni procesi, potreba po odvisnosti, nizko samospo\u0161tovanje, odsotnost oseb, telesne bolezni, komunikacijske ovire, kriza, socialna neprilagojenost<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b>izra\u017eanje in opazovano neugodje v socialnih situacija, neu\u010dinkovitost, neob\u010dutenje pripadnosti, naklonjenosti in zanimanja za ljudi, opazovanje neu\u010dinkovitega odnosa v stikih, oslabljena interakcija z dru\u017eino in ljudmi, prelaganje odgovornosti, verbalna manipulacija, nesposobnost zadovoljevanja potreb<\/p>\n
1.0.42\u00a0 Problem: Spremenjeno stanje prehranjenosti<\/b><\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbStanje prehranjenosti je vrsta prehranjevanja s specifi\u010dno lastnostjo: telesna te\u017ea in telesna masa v odnosu do sprejemanja hrane in posebnih hranil v povezavi s telesno vi\u0161ino, konstitucijo in starostjo.\u00ab (ICNP: 38<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> Spremenjeni miselni procesi, motnja \u010dustvovanja, stranski u\u010dinki medikamentozne terapije, pomanjkanje samokontrole nad zau\u017eito hrano, nezadostna telesna aktivnost, spremenjena samopodoba, avtodestruktivno vedenje, vzorci prehranjevanja<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> sprememba telesne te\u017ee, sprememba apetita, na\u017eiranje oz. prenajedanje, bruhanje, odklanjanje hrane, izbir\u010dnost, izogibanje obrokov, skrivanje hrane, prisvajanje hrane<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
1.0.43\u00a0 Problem: Strah<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bb Strah je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo; ob\u010dutek ogro\u017eenosti, nevarnosti ali stiske iz znanih razlogov.\u00ab (ICNP: 69<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>naravni ali notranji vzroki-nepri\u010dakovan hrup, izguba podpore, bole\u010dina, identifikacija z drugimi, lo\u010ditev iz lastnega okolja in odhod v neprijetno okolje, pomankanje znanja in informacij, jezikovne ovire, senzori\u010dne motnje, fobije, vplivi iz okolja, priu\u010deno reagiranje, predhodne izku\u0161nje<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>nara\u0161\u010dajo\u010da napetost, odpor, impulzivno reagiranje, zni\u017eana samozavest, \u010dlovek se boji, je prepla\u0161en, ga je groza, je pani\u010den, zvi\u0161ana opreznost, usmerjenost k vzroku strahu, \u0161iroke o\u010di, napadalnost, umikanje, razdra\u017eljivost, simpatik-kardiovaskularno vzburjenje, \u0161iroke zenice, socialni umik, umok od vira strahu, agresivno in napadalno obna\u0161anje<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.44\u00a0 Problem: Sumni\u010davost<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: \u201c <\/b>Sumni\u010davost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: vtis da obstaja nekaj kar ni prisotno, oklevanje brez trdne osnove, nagnjenje k obto\u017ebam\u00a0 ali dvom o resni\u010dnosti\u201d (ICNP: 72<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, sprememba zaznavanja, telesne motnje, neusklajen odnos, prej\u0161nje izku\u0161nje<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>verbalno in neverbalno izra\u017eanje nesigurnosti, dvom v resni\u010dnost podanih informacij, do\u017eivetih situacij in ljudi, umik pred ponujenimi mo\u017enostmi, strah, negotovost, nezaupanje<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.45\u00a0 Problem<\/b>: Tesnoba (utesnjenost, anksioznost)<\/b><\/p>\nDEFINICIJA: \u00bbObi\u010dajno ob\u010dutje tesnobe v razli\u010dnih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010dinah in povi\u0161ane tesnobe, ki se ne navezuje na dolo\u010den ogro\u017eujo\u010di objekt ali situacije\u00ab (Psihiatrija: 81)<\/h2>\n
ETIOLOGIJA:<\/b>podzavestni konflikt v zvezi z vrednotami in cilji v \u017eivljenju, ogro\u017eeno do\u017eivljanje samega sebe, strah pred smrtjo,\u00a0 pred spreminjanjem zdravstvenih te\u017eav, strah pred slabim socialno-ekonomskim polo\u017eajem, strah pred spremembami v okolju, strah pred spremembami v medsebojnih odnosih, situacijske krize in krize dozorevanja, nepokrite potrebe<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b>nara\u0161\u010dajo\u010d ob\u010dutek tesnobe, odpor, negotovost, strah, strah pred neznanimi posledicami, ob\u017ealovanje, razburjenost, obupanost, pove\u010dano delovanje simptomatike, telesni\u00a0 odzivi na hormonalne spremembe, kardiovaskularno razburjenje, povi\u0161ana vazokonstrikcija, \u0161ir\u0161e zenice, nemir, nespe\u010dnost, beganje pogleda, pomankljiv vizualni stik z ljudmi, tremor rok, tipi\u010dni gibi stopal, rok, izraz telesa in obraza, napetost obraznih mi\u0161ic, trepetajo\u010d glas<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.46\u00a0 Problem: Vrinjene misli<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u00bbVrinjene misli so vrsta mi\u0161ljenja s specifi\u010dno lastnostjo: domneva, da misli neke osebe delujejo kot stimulacija, ki lahko oblikuje mnenje neke druge osebe; Fenomen je zmotno razlagan kot dejstvo, da \u010dlovek ne obvladuje svojih misli, ampak je pod nadzorom neke tuje sile ali osebe.\u00ab (ICNP: 66)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>du\u0161evna motnja, nevrotska motnja, organska motnja, u\u010dinki psihotropnih substanc, stranski u\u010dinki zdravil, motnja zavesti.<\/p>\n
SIMPTOM: <\/b>verbalno izra\u017eene vrinjene misli, prenos misli v dejanja, strah, agresija, sprememba razpolo\u017eenja brez pravega vzroka, lepljivost, sumni\u010davost in nezaupanje, ranljivost in vzkipljivost.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n1.0.47\u00a0 Problem: Zanikanje<\/h1>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbZanikanje je vrsta obvladovanja s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enost za izogibanje spoznanjem ali zmo\u017enost za zmanj\u0161anje in oporekanje pomenu nekega dogodka. Namen zanikanja je \u010dim bolj zmanj\u0161ati tesnobnost ali konflikt preko nezavednega zavra\u010danja po sprejemanju misli, ob\u010dutkov, \u017eelja, impulzov ali dejstev, ki jih na zavedni ravni ne prenesemo.\u00ab(ICNP:72<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>spremembe v du\u0161evnem stanju, spremenjeni miselni procesi, pomankanje znanja, nekiti\u010dnost, neugodni vplovi socialnega okolja<\/p>\n
SIMPTOMI: <\/b>verbalno\/neverbalno izra\u017eeno zanikanje, odklanjanje zdravil, odklanjanje zdravljenja, nekriti\u010dnost, nemotiviranost, nesprejemanje situacij, nesodelovanje, zavra\u010danje stikov z enako obolelimi, zanikanje omejenosti pri opravljanju \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
1.0.48\u00a0 Problem<\/b>: Zaskrbljenost<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> <\/b>\u00bbZaskrbljenost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek ogro\u017eenosti, nevarnosti s strani neznanca ali stiske\u00ab (ICNP: 69<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b>\u00a0\u00a0 bolezen, motnje v do\u017eivljanju samega sebe, motnje v do\u017eivljanju soljudi, hospitalizacija, spremenjeni miselni procesi, prizadeto samospo\u0161tovanje, osebna ranljivost, panika, zmanj\u0161ano zaupanje vase<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razdra\u017eljivost, pretiran strah, pani\u010dno reagiranje, nespe\u010dnost, nespe\u010dnost, pove\u010dana mi\u0161i\u010dna napetost, povi\u0161an pulz, bleda ko\u017ea, pove\u010dano znojenje, vla\u017ene dlani, raz\u0161irjene zenice, drhte\u010d glas, videz presta\u0161enosti<\/p>\n
1.0.49\u00a0 Problem: Zmanj\u0161ana samooskrba \u2013 higienska neurejenost(in drugo)<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA SAMOOSKRBE<\/b>: \u00bbSamooskrba-higiena je vrsta samooskrbe s specifi\u010dno lastnostjo: skrb za ohranjanje\u00a0\u00a0 higienskih standardov, za nego in \u010disto\u010do telesa; skrb, da telo nima telesnega vonja, redno umivanje rok, \u010di\u0161\u010denje u\u0161es, nosu in intimnih delov telesa; ohranjanje gladke ko\u017ee.Pri tem je treba upo\u0161tevati osnovna na\u010dela ohranjanja \u010disto\u010de.\u00ab (ICNP:78<\/b>)<\/p>\n
ETIOLOGIJA<\/b>: perceptualne in zaznavne motnje, depresija, anksioznost, spremenjeni miselni procesi,<\/p>\n
pomanjkanje volje, nepou\u010denost, neosvojeni vzorci higienskih postopkov<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>: neurejen fizi\u010dni izgled, slabo po\u010dutje, neprimerna\/pomanjkljiva urejenost<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
1.0.50\u00a0 Problem: \u017dalovanje<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bbStanje, ko oseba dejansko kaj izgubi (v naj\u0161ir\u0161em pomenu), npr. drago osebo, posest, slu\u017ebo, polo\u017eaj, dom, ideale, telesne dele itd.\u00ab (Uvod v \u0161tudij negovalnih diagnoz:76<\/b>). \u00bb\u017dalovanje je vrsta du\u0161evne bole\u010dine s specifi\u010dno latsnostjo: proces obvladovanja du\u0161evne bole\u010dine, je \u010dustvena reakcija, ki pomaga preboleti veliko osebno izgubo, je ob\u010dutek izredne \u017ealosti in izgube; je zavestno delovanje za premagovanje reakcij in \u010dustev ob du\u0161evni bole\u010dini.\u00ab (ICNP: 70)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA: <\/b>organske in du\u0161evne motnje, razpolo\u017eenjske motnje, kroni\u010dna neozdravljiva obolenja,<\/p>\n
izguba dragih oseb, izguba fizi\u010dnega ali psihi\u010dnega dobrega po\u010dutja, izguba premo\u017eenja, prekinitev odnosov.<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> Verbalno izra\u017eena izguba, zanikanje izgube, izra\u017eanje ob\u010dutka krivde, jeza, \u017ealost jokanje, te\u017eave o izpovedi o izgubi, spremembe v prehrambenih navadah, v ritmu spanja,v spanju, v sanjah, v aktivnosti, v libidu, idealiziranje izgubljenega, podo\u017eivljanje preteklosti, zastoj v razvoju, labilnost, zni\u017eana sposobnost koncentracije in dela.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
Oblikovanje novih negovalnih diagnoz:<\/p>\n
1.0.51<\/b> _________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.52 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.53 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.54 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.55 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.56 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.57 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.58 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.59 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
1.0.60 <\/b>_________________________________________________________________<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
2 ORGANSKE DU\u0160EVNE MOTNJE (<\/b>(Mednarodna klasifikacija bolezni,10 revizija ( F 00 \u2013 F 09)<\/p>\n
<\/p>\n
Po MKB- 10 so organsko pogojene du\u0161evne motnje tiste, ki imajo o\u010ditno skupno etiologijo v mo\u017eganski bolezni, mo\u017eganski po\u0161kodbi ali druga\u010dnih okvarah, ki povzro\u010dajo motnjo mo\u017eganske dejavnosti.Motnja je lahko primarna ali sekundarna. Organske du\u0161evne motne se lahko pri\u010dnejo v katerem koli \u017eivljenjskem obdobju, vendar so pogostej\u0161e v starosti. Razdelimo jih v dve veliki skupini:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sindromi s prevladujo\u010dimi motnjami spoznavnih sposobnosti ( demenca, delirij, amnesti\u010dni sindrom, blaga motnja spoznavnih sposobnosti ).<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sindromi, ki vklju\u010dujejo motnje zaznavanja ( organska halucinoza ), mi\u0161ljenja ( organska blodnjava motnja ), \u010dustvovanja\u00a0 (organska razpolo\u017eenjska motnja\u00a0 ) ali osebnosti\u00a0 ( organska osebnostna motnja ).<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sindrome opredeljene z vzrokom ( postkomocijski sindrom )<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neopredeljene organske du\u0161evne motnje<\/p>\n
Potek organskih motenj je lahko akuten, subakuten ali kroni\u010den. Potek in trajanje sta odvisna od mo\u017enosti in uspe\u0161nosti zdravljenja osnovnega bolezenskega procesa.<\/p>\n
<\/p>\n
DEMENCA<\/b><\/p>\n
Opredeljena je kot sindrom , ki ga povzro\u010da mo\u017eganska bolezen. Je kroni\u010dna ali progresivna, ki primarno ali sekundarno prizadene mo\u017egane.Za demenco je zna\u010dilen upad spominskih sposobnosti, ki se ponavadi navezujejo na pomnjenje in priklic novih informacij. Z napredovanjem bolezni je lahko prizadet tudi spomin za davne dogodke. Osiroma\u0161eno je mi\u0161ljenje, zmanj\u0161ana sposobnost orientacije, razumevanja, ra\u010dunskih zmo\u017enosti, u\u010dnih sposobnosti, govornega izra\u017eanja in presoje. Upad vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti je tako izrazit, da prizadene vsakodnevne dejavnosti. Posledica tega je, pomembno zmanj\u0161anje sposobnosti za obvladovanje \u010dustev, socialnega vedenja ali motivacije. Zavest pri demenci ni motena. Demence glede na za\u010detek lo\u010dimo na presenilne ( pred 65. letom starosti ) in senilne ( po 65. letu starosti ).<\/p>\n
Demenca Alzheimerjevega tipa je najbolj pogosta oblika. Pogostej\u0161a je pri \u017eenskah. Natan\u010den vzrok nastanka ni popolnoma znan. Nastane kot posledica zmanj\u0161anja acetilholina v mo\u017eganih, akumulacije aluminija v mo\u017eganih, delovanja imunskega sistema, po\u0161kodbe glave ali pa zaradi dednih faktorjev. Patolo\u0161ke spremembe v mo\u017eganih vsebujejo atrofijo, pove\u010dane ventrikle in pojav \u0161tevilnih nevrofibilarnih petelj in senilnih leh.<\/p>\n
Vaskularna demenca nastane kot poledica motenj v prekrvavitvi mo\u017eganov . Oseba z vaskularno demenco je prebolela ve\u010d manj\u0161ih mo\u017eganskih kapi, ki so posledica previsokega krvnega tlaka ali cerebralnih embolij , tromboz. Pogostej\u0161a je pri mo\u0161kih. Redkej\u0161e so demence, ki nastanejo kot posledica mo\u017eganskih po\u0161kodb, motenj delovanja endokrinih \u017elez , oku\u017eb ( HIV, Creutzfeld \u2013 Jakobova bolezen ), spremljajo\u010de druga obolenja ( Huntington horea, Parkinsonova b. ) in kot posledica dolgotrajne zlorabe psihoaktivnih substanc ( alkohol, zdravila, droge ).<\/p>\n
Demenca se navadno za\u010dne neopazno in napreduje postopoma. Zaradi tega je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni in zdravljenje. Poleg zdravljenja z zdravili je pomebno stalno u\u010denje obolelih in njihovih svojcev.. U\u010denje lahko bistveno pripomore k \u010dim dalj\u0161em ohranjanju samostojnosti in kvaliteti \u017eivljenja..<\/p>\n
<\/p>\n
AMNESTI\u010cNI SINDROM<\/b><\/p>\n
Za amnesti\u010dni sindrom so zna\u010dilne izolirane spominske motnje. Ostale vi\u0161je \u017eiv\u010dne dejavnosti so ohranjene. Kot posledica motnje je zna\u010dilen upad socialne in delovne uspe\u0161nosti. Amnesti\u010dni sindrom je poznan tudi kot sindrom Korsakova. Okrnjen je dolgoro\u010dni spomin za nedavne dogodke, neposredni priklic pa je ohranjen. Spominske vrzeli bolniki zapolnijo s konfabulacijami. Prizadeta je tudi predvsem \u010dasovna orientiranost. Pozornost in zavest nista moteni.<\/p>\n
<\/p>\n
DELIRIJ<\/b><\/p>\n
Delirij je nespecifi\u010dni organski cerebralni sindrom, kise hitro razvije in ima nihajo\u010d potek. So\u010dasno z delirijem nastopijo motnje zavesti in pozornosti, zaznavanja, mi\u0161ljenja, spominjanja, psihomotorne aktivnosti, \u010dustvovanja in spanja ( zamenjava no\u010d \u2013 dan, te\u017eko lo\u010dijo med budnostjo in spanjem ).<\/p>\n
Pri\u010dne se lahko s prodromalnimi znaki, kot so nemir, anksioznost, prestra\u0161enost, preob\u010dutljivost na svetlobo in zvok.Lahko je prvi znak telesne bolezni, pred izbruhom fizi\u010dnih znakov bolezni. Bolniki so dezorientirani, pogoste so opti\u010dne in slu\u0161ne halucinacije. Bolniki so vznemirjeni, prestra\u0161eni in napeti, sumni\u010davi. Blodnje, kadar so prisotne,\u00a0 so navadno preganjalne vsebine. Pozornost je vedno motena. Bolniki so navadno amnesti\u010dni za obdobje delirantnega stanja. Psihomotorno so lahko zavrti ali pa je prav nasprotno izra\u017een preganjalni nemir. Delirantna stanja, ki nastanejo kot posledica zastrupitve z antiholinergiki oz. zaradi odtegnitve sedativov ali alkohola spremljajo disfunkcije avtonomnega \u017eiv\u010devja. Opazna je bledica\/ rde\u010dica ko\u017ee, izrazitej\u0161e znojenje, tahikardija in druge motnje sr\u010dnega ritma, zvi\u0161an krvni tlak, midriaza, slabost, bruhanje, visoka telesna temperatura. Simptomi so izrazitej\u0161i v no\u010dnih in jutranjih urah. Delirij je prehodna motnja, ki traja nekaj dni ali tednov. Vzroki za nastanek delirija so:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delirij kot posledica splo\u0161nega zdravstvenega stanja ( sistemske infekcije, motnje metabolizma, disbalans elektrolitov in\u00a0 teko\u010din, bolezni jeter in ledvic, pooperativna stanja, stanja po po\u0161kodbi glave,..)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delirij povzro\u010den z dolo\u010denimi zdravili ( nevroleptiki, anksiolitiki, antidepresivi, kardiovaskularna zdravila, analgetiki, kortikosteroidi, antihistaminiki, antiparkinsoniki, zdravila za gastrointestinalni trakt, antineoplastiki, ..)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delirij povzr\u010den z u\u017eivnjem substanc ( kanabis, kokain, halcinogeni, alkohol, anksiolitiki, narkotiki )<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Delirij povzro\u010den zaradi odtegnitve ,\u2026\u00a0\u00a0 alkohola, sedativov, hipnotikov, anksiolitikov.<\/p>\n
Delirantnem bolniku pomagamo z odstranitvijo osnovnega vzroka. \u010ce takrat spontano ne preneha, se zdravi z uporabo antipsihotikov, klometiazola, meprobromata, in benzodiazepinov. Bolnik takrat potrebuje mir, varnost, udobje, primerno prehrano, bilanco teko\u010din in elektrolitov.<\/p>\n
<\/p>\n
DU\u0160EVNE MOTNJE PO MO\u017dGANSKIH PO\u0160KODBAH<\/b><\/p>\n
Du\u0161evne motnje neposredno po po\u0161kodbi imajo skoraj vsi po\u0161kodovanci. Okoli 15 % pa ima tudi pozne motnje, ki se ka\u017eejo kot demenca, amnesti\u010dni sindrom, blaga motnja spoznavnih sposobnosti, osebnostne spremembe. epilepsija in pokomocijski sindrom.<\/p>\n
<\/p>\n
ORGANSKA OSEBNOSTNA MOTNJA<\/b><\/p>\n
Zna\u010dilna je pomembna sprememba obi\u010dajnih vzorcev vedenja, ki jih je imela oseba pred boleznijo.Najpogosteje je posledica mo\u017eganske po\u0161kodbe, mo\u017eganskega tumorja ali cerebrovaskularnega inzulta predvsem v \u010delnem ali sen\u010dnem re\u017enju. Ka\u017ee se lahko kot psevdopsihopatska osebnost, ki preide od razdra\u017eljivosti, do odkrite nasilnosti in kot psevdodepresivna osebnost, pri kateri bolniki ne poka\u017eejo nobenega interesa za dogajanja v okolici.<\/p>\n
Povezano je z labilnim in zbledelim \u010dustvovanjem, apatijo ali evforijo, slabim obvladovanjem impulzov, neustreznim vedenjem, kr\u0161itvami zakona, lepljivim vedenjem. V\u010dasih pa sledi tudi socialni umik. Zdravljenje osnovnega organskega vzroka je v ve\u010dini primerov nemogo\u010de.<\/p>\n
mag. Radojka Kobentar, vi\u0161. med.s es.prof. def.<\/p>\n
<\/p>\n
Bolnik z demenco ima v za\u010detku bolezenskega procesa spremenjeno \u010dustvovanje, pozneje se poka\u017eejo motnje v zaznavanju in predelavi zaznav, prisotne so motnje spomina, govora in razumevanja, volje in dejavnosti, motnje mi\u0161ljenja, ima te\u017eave pri orientaciji, komunikaciji, ra\u010dunanju, presoji. Te motnje spremljajo vedenjski odkloni, katerih posledica so te\u017eave pri uravnavanju socialnih stikov (4).<\/p>\n
Bolniki ponavadi pridejo po pomo\u010d v spremstvu svojcev in le redko sami, in sicer zaradi tega, ker ne obvladujejo ve\u010d vsakodnevnih \u017eivljenjskih potreb in situacij.<\/p>\n
Prehranjevanje<\/b> postane problem zaradi razli\u010dnih vzrokov: slabo zobovje, spremembe v ustni votlini, motnje po\u017eiranja, izguba teka, zmanj\u0161anje potrebe po hrani in teko\u010dini, izguba ob\u010dutka za lakoto in \u017eejo, neprimerno pripravljena in ponujena hrana, pozabljivosti bolnika, spremenjeno do\u017eivljanja bolnika, spremenjen odnos do hrane, telesna obnemoglost, nesposobnost samostojnega hranjenja. Bolniku pomagamo tako, da mu omogo\u010dimo u\u017eivanje hrane in teko\u010dine v skladu z njegovimi biolo\u0161kimi in energetskimi potrebami. Jedilnik naj vsebuje tudi primerno obdelano sadje in zelenjavo, vlaknine in vedno zadostno koli\u010dino teko\u010dine. Bolniku omogo\u010dimo, da je ve\u010dkrat po malem, naro\u010dimo kdaj tudi hrano po \u017eelji, dopustimo, da je s prsti namesto s priborom, hrana mora biti ustrezne konsistence in primerne temperature, servirana v termostabilni posodi. Pozorni moramo biti, da bolnik ne shranjuje ostankov hrane in da ne po\u017eira nepre\u017eve\u010dene hrane v \u010dezmernih koli\u010dinah. V \u010dasu obrokov je v jedilnici obvezna prisotnost zdravstvenega tehnika oziroma medicinske sestre, tudi zaradi mo\u017ene zadu\u0161itve pri zdrsu hrane v sapnik ob motnjah po\u017eiranja ali hranjenja. Pri hranjenju naj bolnik sedi s sklonjeno glavo naprej, to velja tudi za le\u017ee\u010de bolnike. Ta polo\u017eaj prepre\u010duje zdrs hrane v sapnik. Po hranjenju naj bolnik \u0161e nekaj \u010dasa sedi, da iztisne zrak iz \u017eelodca.<\/p>\n
Dobro prehranjenost nadziramo s tehtanjem, opazovanjem znakov huj\u0161anja, dehidracije, zmanj\u0161anja mi\u0161i\u010dne mo\u010di, z dolo\u010danjem beljakovinske in krvne slike, bele\u017eimo pojavljanje infektov, prele\u017eanin in drugih bolezni (anemije).<\/p>\n
Z napredovanjem bolezenskega procesa postanejo bolj izra\u017eene gibalne motnje<\/b>. Negotovi, drobni koraki, hoja po prstih, drsajo\u010da hoja, hoja s potiskanjem, slaba koordinacija gibalnega aparata, spotikanje, te\u017eave pri vstajanju, presedanju, posedanju, obra\u010danju v postelji. V starosti pogosteje pride do anatomskih sprememb v gibalnem sistemu, kar dodatno ovira gibalno aktivnost. Te spremembe so: obra\u010danje stopala navznoter, spremenjena navpi\u010dna os telesa, otrdelost sklepov, obraba hrustanca, ukrivljenost hrbtenice, spremembe stopala, osteoporoza. Pri navedenih spremembah je potrebna kontrola pri ortopedu z natan\u010dnimi navodili glede gibanja in uporabe ortopedskih pripomo\u010dkov.<\/p>\n
Pomo\u010d pri varnem gibanju in izvajanju gibalnih vzorcev pomeni ohranjanje telesno gibalne aktivnosti s rednimi vajami, u\u010denje gibalnih aktivnosti z uporabo pripomo\u010dkov (palica, hojica, vozi\u010dek), postavitev dr\u017eal, ograj, zapornic na stopni\u0161\u010du, odstranitev fizi\u010dnih ovir, primerno visoka postelja, udoben sede\u017e, osvetlitev, mo\u017enost klica na pomo\u010d. Bolniku moramo vzbuditi in ohraniti potrebo po gibanju in samostojnemu izvajanju vaj. Le\u017ee\u010de bolnike prav tako spodbujamo k aktivnem izvajanju telesnogibalnih vaj oziroma k pasivnemu razgibavanju. Kadar je bolnik popolnoma negiben in nezmo\u017een kakr\u0161negakoli gibanja, je potrebno menjavanje polo\u017eaja v postelji oziroma obra\u010danje v postelji. Postelja za intenzivno nego mora imeti dodatno opremo proti prele\u017eaninam (antidekubitorji). Stabilen polo\u017eaj v postelji omogo\u010da bolniku udobje brez ti\u0161\u010danja in bole\u010dine, kar dose\u017eemo s pravilnim podlaganjem (4).<\/p>\n
Z gibanjem bolnik ohranja socialno komunikacijo, ima ob\u010dutek svobode, je samostojen pri izvajanju vsakodnevnih dejavnosti, kar mu utrjuje samozavest, izbolj\u0161a orientacijo, prepre\u010di po\u0161kodbe, prele\u017eanine, kontrakture in pozitivno vpliva na prebavo in spanje (3).<\/p>\n
Z zmanj\u0161evanjem in izgubo dolo\u010denih sposobnosti bolnik postane nekoliko povr\u0161en pri izvajanju osebne higiene<\/b> in opusti skrb za urejen videz. Redno dnevno umivanje, prhanje, kopanje, nega ustne votline in zobne proteze, redno pogosto umivanje rok, nega nohtov, umivanje las, \u010desanje, anogenitalna nega in skrb za \u010disto perilo in obleko so elementi dobre higiene. Pri ugotavljanju potreb oziroma stanja bodimo previdni in ne preglasni, da pridobimo bolnikovo zaupanje, tako zmanj\u0161amo morebitne nev\u0161e\u010dnosti, agresijo in odklanjanje. Na\u010drtovanje ustvarjanja zdravih higienskih navad pri bolniku z demenco zahteva veliko posluha za bolnikove navade in vztrajnost pri izvajanju. Z bolnikom sklenemo dogovor in upo\u0161tevamo njegove \u017eelje. Vsaka sprememba zahteva svoj \u010das in nikar ne odnehajmo prezgodaj. Izvajanje osebne higiene je intimno opravilo, zato moramo zagotoviti primeren prostor in ves potreben material in pripomo\u010dke. Izklju\u010diti moramo vse zunanje ovire, kot so drse\u010da tla, visoka kad, mrzla kopalnica, grobo perilo, nestrokovna obravnava s strani osebja in drugo. Bolniku priporo\u010damo uporabo lastne kozmetike in di\u0161av, ki jih je navajen. Zeli\u0161\u010dni dodatki vplivajo pomirjajo\u010de.<\/p>\n
Z osebno higieno bolnik vzdr\u017euje dober odnos do lastnega telesa, krepi samozaupanje, vdr\u017euje medosebno komunikacijo, prepre\u010duje nastanek sprememb na ko\u017ei, sluznicah, izbolj\u0161uje prekrvavitev, zmanj\u0161uje mo\u017enost za nastanek prele\u017eanin, razli\u010dnih oku\u017eb in skrbi za prijetno po\u010dutje in estetski videz.<\/p>\n
Vzporedno z opu\u0161\u010danjem osebne higiene se pojavljajo te\u017eave z obla\u010denjem<\/b> in sla\u010denjem, kot so napa\u010dna uporaba obla\u010dil, pomanjkljivo obla\u010denje, nepravilen vrstni red obla\u010denja, zamenjava leve in desne, prekomerno obla\u010denje, bolnik ne prepoznava obla\u010dil, jih ne najde, sla\u010di se in podobno. Bolniku obzirno svetujemo, mu prijazno razlo\u017eimo pomen ustreznega obla\u010denja, mu pomagamo in ga primerno oble\u010demo.<\/p>\n
Pri motnjah obla\u010denja in sla\u010denja upo\u0161tevamo nekatere napotke: obla\u010dila naj bodo primerne velikosti, enostavnih krojev in pralna. Spodnje perilo mora biti iz naravnih materialov. Nekateri bolniki se navadijo na svoja obla\u010dila in jih nosijo tudi takrat, ko se jim dr\u017ea in postava spremenita. Bolnike navajamo na dnevno menjavanje spodnjega perila, vzdr\u017eevanje \u010diste obleke, dovolimo jim, da ob prehodu letnih \u010dasov nekoliko dlje nosijo nogavice in jopico. Obutev naj bo primerne velikosti, z enostavnim zapenjanjem, trdim opetnikom in ortopedskim vlo\u017ekom, z nedrse\u010dim podplatom. Bolniki z degenerativnimi okvarami naj nosijo ortopedsko obutev.<\/p>\n
Pri obla\u010denju je pomembno upo\u0161tevanje letnega \u010dasa, temperature okolja, telesne temperature, ogrevanja in zra\u010denja, bolnikove aktivnosti, splo\u0161nega stanja organizma in drugega. Kadar bolniku pomagamo pri obla\u010denju, bodimo pozorni na nekatere posebnosti gibalnega sistema (bole\u010dine v sklepih, te\u017eave pri sklanjanju, otrdelost skepov ali vretenc in drugo).<\/p>\n
Ena najve\u010djih te\u017eav je odvajanje blata in urina.<\/b> Bolnik z demenco izgubi ob\u010dutek za potrebo, jo opravlja na nepravem kraju, ker ne ve \u010demu slu\u017ei strani\u0161\u010de, te\u017eko ali sploh ne zadr\u017ei izlo\u010danja (delna ali popolna inkontinenca). Na\u0161tetim te\u017eavam se pridru\u017eijo \u0161e druge, ki so za bolnika zelo neprijetne, zadrega zaradi umazane obleke in neprijetnega vonja in strah pred socialno izolacijo ter izgubo \u010dlove\u0161kega dostojanstva. Zato smo pri ugotavljanju motnje odvajanja blata in urina previdni, z bolnikom se pogovorimo na samem, govorimo tako, da nas sli\u0161i, vendar ne preglasno, dovolimo mu, da nam pove svoje videnje in sam predlaga na\u010din pomo\u010di. Tako pridobimo bolnikovo zaupanje in tako bo ob morebitnih nev\u0161e\u010dnostih manj obremenjen in prestra\u0161en.<\/p>\n
Toaletni trening najbolj pomaga bolnikom, ki zadr\u017eujejo urin in blato, a ne \u010dutijo potrebe po izlo\u010danju. V individualno dolo\u010denih urah oziroma dnevih, bolnika posedimo ali peljemo na strani\u0161\u010de ali pa ga spomnimo na \u010das. V vsakem primeru moramo dobro opazovati bolnikovo vedenje, s katerim sporo\u010da potrebo po odvajanju, in ugotoviti, ali se ujema z rednimi obroki hrane, u\u017eivanjem sadja, jutranjim vstajanjem, gibanjem, jemanjem odvajal, prisotnostjo drugih bolezni, kot so diabetes, bolezni srca, ledvic, jemanjem zdravil in drugim.<\/p>\n
Pri izlo\u010danju urina moramo opazovati koli\u010dino, barvo, vonj, gostoto in primesi v urinu, sediment, kakor tudi retenco in oligurijo. Pri odvajanju blata pa opazujemo pogostost (zaprtje, driska), konsistenco, prisotnost primesi (kri, sluz, neprebavljena hrana), barvo, vonj. Zaradi morebitne prisotnosti \u0161e drugih bolezni pri du\u0161evno motenem starostniku se skupaj z nekaterimi omenjenimi te\u017eavami lahko pojavi \u0161e bruhanje, napet in bole\u010d trebuh, kvantitativne in kvalitativne motnje zavesti, spremenjeni vitalni znaki, nemir in drugo. Za bolnike z inkontinenco velja poostreno izvajanje osebne higiene, umivanja rok in anogenitalne nege ter vestno menjavanje osebnega perila in obleke.<\/p>\n
Motnje spanja<\/b> so pogost, ob\u010dasen ali dalj \u010dasa trajajo\u010d zaplet pri starej\u0161ih bolnikih z du\u0161evno motnjo in se ka\u017eejo s tem, da bolnik te\u017eko zaspi, spi kratek \u010das, se pogosto zbuja in ne more ponovno zaspati, spi \u010dez dan, spi v intervalih ali zaspi \u0161ele proti jutru. Pri ugotavljanju motnje moramo upo\u0161tevati bolnikove navade, ki jih je imel doma: branje pred spanjem, gledanje televizije, ura odhoda v posteljo, ve\u010derno umivanje in urejanje, poslu\u0161anje glasbe, umirjen pogovor, topel napitek, ogreta postelja, lahka odeja, sve\u017ee perilo, visoko ali nizko vzglavje, primerna blazina, prezra\u010den prostor, ustrezna osvetlitev\/zatemnitev, manj\u0161e \u0161tevilo sobolnikov, zmanj\u0161anje hrupa, ob\u010dutek varnosti, prilagojen polo\u017eaj bolnika v postelji. Z razvijajo\u010do se du\u0161evno motnjo se notranji ob\u010dutek za zunanje dejavnike, kot so svetloba, dnevne aktivnosti, \u010das dneva vse bolj izgublja. Potreba po spanju se z leti zmanj\u0161uje, tako nekateri bolniki spijo 5-6 ur, kar ob primerni aktivnosti zadovolji bolnikovo potrebo po spanju. Med spanjem bolnik lahko stoka, kri\u010di, joka, vzdihuje ali kako druga\u010de izra\u017ea svoje do\u017eivljanje med spanjem, kar lahko opozori na strah, bole\u010dino in mote\u010de dejavnike.<\/p>\n
Na spanje vplivajo telesna in du\u0161evna aktivnost, splo\u0161no stanje organizma, prehrana in pitje teko\u010din, druge bolezni, smiselna dejavnost, telesna aktivnost, gibanje, dnevni po\u010ditek.<\/p>\n
Z napredovanjem dementnega procesa se spremenijo govor, razumevanje in izra\u017eanje<\/b> bolnika. V za\u010detku so prisotne blage, komaj zaznavne motnje, kot so vznemirjenost med pogovorom, ker ne najde ustrezne besede, bolnik opisuje predmete, situacije, do\u017eivljanje. Bolnik se kljub govornim te\u017eavam \u017eeli pogovarjati in izra\u017eati svoje ob\u010dutke. Zato poka\u017eimo strpnost in ne pomagajmo takoj, dovolimo mu, da poi\u0161\u010de pravo besedo, uporabi opisovanje. Z ob\u010dutenjem mo\u010dne potrebe se spro\u017ei akcija za doseganje cilja, tako bolnika spodbujamo, da besedno ali nebesedno sporo\u010da svoje potrebe in \u017eelje. Prisotnost motnje je za bolnika obremenjujo\u010da, ga spravlja v stisko, zato ga poslu\u0161amo, opazujemo in prilagajamo svoje izra\u017eanje (5,6).<\/p>\n
Govorica bolnika je lahko nerazumljiva, obra\u010da besede, izgovarja dele besed, stavek je popa\u010den, ponavlja iste besede in nadaljuje z drugo, uporablja neartikulirane glasove ali z drugimi telesnimi znaki opozarja na svoje potrebe. Pri izra\u017eanju pomagamo bolniku z objemom, bli\u017eino, pogledom, nasmehom. O tem, ali smo sporo\u010dilo razumeli pravilno, pa lahko sklepamo, \u010de nam bolnik prikima ali ravna v skladu s pri\u010dakovanjem. Kadar govorimo z bolnikom, odpravimo mote\u010de \u0161ume, bodimo spo\u0161tljivi, pribli\u017eajmo se bolniku, vikajmo ga.<\/p>\n
Z bolnikom govorimo po\u010dasi, oblikujemo kratke, jasne stavke in navodila, izogibamo se abstraktnim pojmom in dolgim razlagam. Ne posredujmo preve\u010d informacij naenkrat, ker lahko bolnika zmedemo in prestra\u0161imo.<\/p>\n
V kon\u010dni fazi govorica in druge oblike sporo\u010danja zamrejo, vendar bolnik dotik, bli\u017eino, glas \u010duti kot prijetne, neprijetne, bole\u010de in se odziva s telesnimi znaki.<\/p>\n
Vzdr\u017eevanje govornega izra\u017eanja in razumevanja je odvisno tudi od vzdu\u0161ja in na\u010dina dela z bolniki na oddelku (individualno in skupinsko delo, delo s svojci).<\/p>\n
Bolnik se na vse na\u010dine upira prikraj\u0161anosti zaradi bolezni na vseh podro\u010djih, tudi na seksualnem<\/b>. Zdravstveno osebje, svojci in sobolniki imajo bolnikovo potrebo po odkritem izra\u017eanju seksualnosti za zelo neprimerno in mote\u010do. Bolnika pomirimo, ga preusmerimo v drugo dejavnost, smo pozorni, ne\u017eni in mu damo vedeti, da je za\u017eeljen, priljubljen, varen. Skupnega \u017eivljenja in dela ne bo re\u0161ilo neposredno spopadanje, temve\u010d poudarjanje bolnikove aktivnosti kot \u017eivljenjsko pomembne in potrebne.Tako utrjujemo bolnikovo pozitivno samopodobo (6).<\/p>\n
V kaosu, ki ga bolnik do\u017eivlja, ni prave povezave z realnim svetom, tako bolnikova aktivnost <\/b>postaja vse bolj omejena. Preostale sposobnosti pa ohranjamo z dnevnimi na\u010drtovanimi in spontanimi dejavnostmi bolnika na oddelku. Dolgo\u010dasje, praznina in nedejavnost vodijo v nezadovoljstvo, pasivnost in odvisnost, posledica je prekinitev integracije novih vtisov, ob\u010dutek strahu, nekoristnosti, manjvrednosti.<\/p>\n
Za ohranitev osebne identitete bolnik \u017eeli imeti svoje osebne<\/b> stvari pri sebi. Stvari, kot so o\u010dala, klju\u010d, torbica, denarnica, nekaj fotografij, copati, poro\u010dni prstan, zapestnica, ura, nalivnik lahko pomagajo ohraniti varnost, so kot oporne to\u010dke pri motnjah spomina, ki potrebuje konkretno zaznavo. Nekateri bolniki so zelo zaposleni s pospravljanjem, shranjevanjem in iskanjem svojih stvari, tako da v\u010dasih pozabijo, kam so kaj dali. To povzro\u010da te\u017eave na oddelku, ker bolniki obsojajo zdravstvene delavce in sobolnike za krajo. Bolnik i\u0161\u010de varnost, zato mu prisluhnemo in ga usmerimo, da sam poi\u0161\u010de predmet in se ne prepiramo z njim. Dokumente je potrebno shraniti na varno, vendar tako, da si jih bolnik lahko ogleda. (6).<\/p>\n
Potreba po varnosti <\/b>je najbolj izra\u017eena in zahteva prizadevanje vseh, da to vedno poka\u017eejo, poudarijo s svojimi dejanji, mislimi in \u010dustvovanjem in bolniku omogo\u010da ohranjanje fizi\u010dne, psihi\u010dne, socialne, in ekonomske integritete, poleg odpravljanja fizi\u010dnih nevarnosti, varovanja bolnika pred padci, po\u0161kodbami, pobegi, samomorom, zastrupitvami. Poskrbeti moramo, da bolnik ve, kje ima denar in koliko ga ima, kdo razpolaga z njim, kje je klju\u010d od stanovanja, kdo skrbi za pla\u010dilo polo\u017enic, kako \u017eivijo doma\u010di. Kadar bolezenski proces poru\u0161i ravnovesje do take mere, da se bolnik te\u017eko znajde v vsakdanjih situacijah, spro\u017eimo postopek za postavitev skrbnika, ki bo z ustreznim aktom \u0161\u010ditil njegove interese. Prek prijateljev, znancev, svojcev in doma\u010dih bolnik ob\u010duti psihi\u010dno varnost, ki mu daje ob\u010dutek pripadnosti, priljubljenosti, spo\u0161tovanja, prijateljstva. Temu je prilagojen neomejen \u010das obiskov, mo\u017enost uporabe telefona, pisanja kartic, pisem, mo\u017enost odhoda za kraj\u0161i ali dalj\u0161i \u010das domov, izhod iz oddelka k frizerju, na obisk, sprehod.<\/p>\n
Prosti \u010das in rekreacija<\/b> sta pomembna elementa za dvig samozavesti, samospo\u0161tovanja in samozaupanja. \u010cas mora biti izpolnjen s smiselnimi dejavnostmi. Menjavajo naj se du\u0161evne in telesne aktivnosti, upo\u0161tevamo individualne posebnosti pri interesih, utrujenost in potrebo po pomo\u010di, pri tem pa je na\u0161 cilj ohranjanje in spodbujanje najve\u010dje mo\u017ene mere aktivnosti in sodelovanja. Bolnikom \u010das pomeni do\u017eiveto vsebino prijetnega, zanimivega in so o tem pripravljeni govoriti. Dementni proces ne prizadene vseh enako, vsak s svojimi te\u017eavami mora skozi v\u010dasih prezahtevne naloge \u017eivljenja (5,6).<\/p>\n
Pri zdravstveni negi ne smemo zanemariti zdravstvenovzgojnega dela,<\/b> ki naj sloni na zaupnem terapevtskem odnosu, omilitvi in laj\u0161anju te\u017eav, prepoznavanju poslab\u0161anj bolezni, oblikah pomo\u010di, u\u010denju socialnih spretnosti, jemanju predpisane terapije, potrebnih diagnosti\u010dnih postopkih, obnavljanju zdravih navad in uvajanju prilagojenih oblik dela glede na motnjo. Pri na\u010drtovanem odpustu bolnika v doma\u010de okolje moramo svojcem omogo\u010diti potrebno informiranost o tem, kako naj ga negujejo.<\/p>\n
Telesne te\u017eave<\/b>, ki spremljajo\u00a0 du\u0161evne spremembe, so dokaj pogoste. Zato pazimo, da bolnik ima svoja o\u010dala, slu\u0161ni aparat, dodatne pripomo\u010dke pri gibanju, zobno protezo, \u010de obstaja ote\u017eeno zaznavanje, gibanje, hranjenje in drugo. Na oddelku poskrbimo za redno \u010di\u0161\u010denje, shranjevanje, ozna\u010devanje pripomo\u010dkov. Vse, kar bolnik prinese s seboj, dokumetiramo v skladu z dogovorjenimi merili.<\/p>\n
Eden telesnih znakov je tudi bole\u010dina,<\/b> ki jo bolnik sporo\u010da na razli\u010dne na\u010dine in je ne smemo prezreti ali zanemariti. Bole\u010dina je znak, ki pove, da se v telesu nekaj dogaja in je lahko znamenje izrazite preob\u010dutljivosti ali pa zmanj\u0161ane ob\u010dutljivosti. Prepoznavamo jo v izmikanju pred otipavanjem, omejitvijo gibanja, zavzemanjem posebnih polo\u017eajev, trpe\u010dem videzu, stokanjem, joku, posamezni vzdih ali krik (5,6).<\/p>\n
Ob vseh te\u017eavah, ki se pojavljajo pri starostnikih z du\u0161evno motnjo, mora osebje poleg strokovno teoreti\u010dnega znanja upo\u0161tevati nekaj osnovnih prakti\u010dnih napotkov. Bolniku se predstavimo z imenom in priimkom in svojo funkcijo na oddelku, vse kar po\u010dnemo z njim, mu na razumljiv na\u010din razlo\u017eimo in ga motiviramo za sodelovanje. Skrbimo za spro\u0161\u010deno vzdu\u0161je, poka\u017eemo razumevanje za njegove stiske in probleme. Te\u017eave pri komunikaciji lahko odpravimo z nebesednim izra\u017eanjem in upo\u0161tevanjem obremenilnih okoli\u0161\u010din, kot so: novo okolje, utrujenost, nepripravljenost. Pri pogovoru bodimo diskretni, ne preglasni, bolnika gledamo v o\u010di, smo nevsiljivi, ne obsojamo, smo dobri poslu\u0161alci. Nikoli ne prehitevajmo z dodatnimi vpra\u0161anji, bodimo zadr\u017eani in umirjeni. Poka\u017eimo sprejemljivost in odprtost za\u00a0 alternativne mo\u017enosti in druga\u010dnost. Poka\u017eimo razumevanje za notranji, pogosto kaoti\u010dni svet dementnega bolnika, ki ne ravna vedno v skladu z dogovorjenimi normami. Ob\u010dutki neuspe\u0161nosti, manjvrednosti, poni\u017eanja, nespo\u0161tovanja in strahu izzovejo agresijo. Poi\u0161\u010dimo vzroke za bolnikovo vedenje in spretno izkoristimo vse mo\u017enosti (izklju\u010dimo mote\u010de dejavnike, sprehod, pogovor, delo, opazovanje narave, poslu\u0161anje glasbe) za re\u0161evanje problemov, ki nastanejo. Dokazovanje ne pomaga, ker samo pogreva konfliktno situacijo, ki je za bolnika lahko zelo obremenjujo\u010da. Bolnik hitro pozablja, zato mu ne zamerirmo in ga ne kaznujemo, saj najpogosteje niti ne ve, kako naj se vede, ker se njegov notranji svet ne ujema z realnim. Napa\u010dno je pri\u010dakovati, da bo bolnik takoj odstopil od svojega na\u010drta, nikar ga takoj ne popravljajmo, temve\u010d se posku\u0161amo v\u017eiveti v njegov svet. Odgovorimo na vpra\u0161anje, ali mogo\u010de s svojim nestrokovnim ravnanjem ne povzro\u010dimo besa, jeze, \u017ealosti ali prizadenemo ob\u010dutek ponosa (6,7,8)<\/p>\n
SKLEP<\/p>\n
Prakti\u010dno delo, iskrenost, zavzetost in pripravljenost odgovoriti na vsa vpra\u0161anja, ki nam jih zastavlja bolnik s svojimi te\u017eavami, nam odpira vedno nove na\u010dine dela z du\u0161evno motenim starostnikom. Zadovoljstvo v umetnosti negovanja, kot najvi\u0161ji dose\u017eek vseh prizadevanj bomo ob\u010dutili samo, \u010de smo v nenehnem pristnem stiku z bolnikom v vseh fazah bolezni in zdravja.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Literatura<\/p>\n
1.Kistner W. Der Pflegeprocess in der Psychiatrie. Gustav Fischer Stuttgart, 1992.<\/p>\n
2. Anon. Der Patient sollte fruzeitig die Diagnose erfahren. Pflegezeitschrift 1998; 3: 213-215.<\/p>\n
3. von Samson E. Pflegebedurftigkeit lasst sich hinausschieben. Pflegezeitschrift 1997, 12: 740-742.<\/p>\n
4. Kogoj A, Miklu\u017e B, Dragar J. Varovanec z demenco v dru\u017eini. Ljubljana: Samozalo\u017eba; 1996.<\/p>\n
5. Anon. Das Leben in der Vergangeheit.Pflegezeitschrift 1998; 2: 145-148<\/p>\n
6. Kristel K.H. Umgang mit dementen Patienten. Krankenpflege Journal 1993; 31: 376-377<\/p>\n
7. Anon. Anweisungen und Erklarungen uberfordern oft den Dementen. Pflegezeitschrift 1998; 1: 28-30.<\/p>\n
8. Kobentar R. Zadovoljevanje socialnih potreb starostnikov v ustanovi. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedago\u0161ka fakulteta Univerze v Ljubljani, 1993<\/p>\n
<\/p>\n
2 Negovalne diagnoze pri organskih du\u0161evnih motnjah (F 00\u2013F 09)<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
Organske du\u0161evne motnje<\/b><\/p>\n
Zdravstvena nega\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b><\/p>\n
<\/p>\n
Zavedanje samega sebe(moteno)<\/p>\n
Bole\u010dina<\/p>\n
Dojemanje (zmanj\u0161ano, odsotnost, moteno)<\/p>\n
Izra\u017een nemir<\/p>\n
Izra\u017eena sumni\u010davost<\/p>\n
Jokanje<\/p>\n
Motena pozornost<\/p>\n
Moteni socialni stiki<\/p>\n
Moteno izra\u017eanje bole\u010dine<\/p>\n
Moteno izra\u017eanje bole\u010dine<\/p>\n
Motnje razpolo\u017eenja<\/p>\n
Nebogljenost<\/p>\n
Nemo\u010d<\/p>\n
Motnje govora<\/p>\n
Nerazlo\u010dno govorjenje<\/p>\n
Motnje spanja<\/p>\n
Nespe\u010dnost<\/p>\n
Nezadostna varnost<\/p>\n
Nezmo\u017enost obvladovanja stresa<\/p>\n
Nezmo\u017enost obvladovanja terapevtskega re\u017eima<\/p>\n
Nezmo\u017enost odlo\u010danja<\/p>\n
Nezmo\u017enost samostojnega jemanja zdravil<\/p>\n
Ob\u010dutek zapu\u0161\u010denosti<\/p>\n
Oslabljeni socialni stiki ?<\/p>\n
Pomanjkanje volje<\/p>\n
Samoiniciativa (zmanj\u0161anje ali odsotnost)<\/p>\n
Samomorilna ogro\u017eenost<\/p>\n
Spremenjeno zaznavanje<\/p>\n
Strah<\/p>\n
Sumni\u010davost<\/p>\n
Zanikanje (pove\u010dano)<\/p>\n
Zapu\u0161\u010denost<\/p>\n
Zaskrbljenost<\/p>\n
Zmedenost<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM: ZMEDENOST ( konfuznost )<\/b><\/p>\n
Definicija: <\/b>Zmedenost je vrsta spomina s specifi\u010dno lastnostjo: poslab\u0161anje spomina z zmedenostjo v odnosu do \u010dasa in do prostora v povezavi z osebami. ( ICNP 68 )<\/p>\n
Etiologija: <\/b>delirantno skaljena zavest, organske spremembe v mo\u017eganih, telesna obolenja v starosti, dehidracija, ne\u017eeleni u\u010dinek zdravil, nenadne spremembe \u017eivljenjskega okolja, pomanjkanje socialnih stikov, nenadni dogodki v \u017eivljenju, spremembe v dru\u017eini, spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, zmanj\u0161ano dojemanje, spremenjena dru\u017einska situacija, nenadni dogodki, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n
Simptomi: <\/b>prepla\u0161enost, vznemirjenost, odsotnost orientacije, nepovezan govor, brezciljna hoja, iskanje osebnih predmetov, navezanost na dolo\u010dene osebe, ponavljajo\u010da vpra\u0161anja, shranjevanje drobnih predmetov, posebnosti pri obla\u010denju in sla\u010denju, zamenjava ciklusa dan \u2013 no\u010d.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM:STRAH<\/b><\/p>\n
Definicija<\/b>:\u00a0 Strah je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek ogro\u017eenosti, nevarnosti ali stiske iz znanih razlogov. ( ICNP 69 )<\/p>\n
Etiologija: <\/b>organske spremembe, motnje v snezori\u010dnih procesih ( dotik, vonj, vid, sluh, okus,\u00a0 ), nenadne spremembe polo\u017eaja telesa, intervencije zdravstvene nege in uporaba negovalnih in diagnosti\u010dnih pripomo\u010dkov, spremembe bivalnega okolja, oddaljenost bli\u017enjih oseb in doma\u010dih ljubljencev, spremenjeni miselni procesi, pomanjkanje znanja, zmanj\u0161ano dojemanje, spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n
Simptomi:<\/b> motnje spanja, zaskrbljenost, zmedenost, nemir, napetost, impulzivost, ve\u010dja opreznost, nezaupljivost, izogibanje stikom, poudarjeni vegetativni znaki,\u00a0 umikanje socialnim stikom,<\/p>\n
(Uvod v \u0161tudij neg. dg., ICNP, Negovalne dg, priro\u010dnik (Marjory Gordon)<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM: NEZMO\u017dNOST ODLO\u010cANJA<\/b><\/p>\n
Definicija<\/b>:\u00a0 Odlo\u010danje je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enost za ohranjanje ali odklanjanje dejavnosti ob ustreznem presojanju.\u00a0 ( ICNP 72 )<\/p>\n
Etiologija:\u00a0 <\/b>organske spremembe, nestrukturirane (nejasne) zahteve, nerazumevanje navodil, neurejeno bivalno in socialno okolje, slabo ekonomsko stanje, konflikti v socialnem okolju, osebnostne poteze, pomanjkanje prakse spretnosti v odlo\u010danju, pomanjkljive pomembne informacije, raznolike ali nasprotujo\u010de informacije, pomanjkljiva podpora,<\/p>\n
Simptomi:\u00a0 <\/b>obotavljanje, verbalno izra\u017eena negotovost,\u00a0 zadr\u017eanost, napetost, razburjenost, preverjanjem pravilnosti odlo\u010ditve, zmedenost, strah, ( ICNP, NEG.DG. \u2013 PRIRO\u010cNIK (Marjory Gordon)<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
PROBLEM: NEMO\u010c<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA:<\/b> \u00bb Nemo\u010d je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutki pomanjkljivega nadzora v trenutni situaciji ali ob neposrednem dogodku, zmanj\u0161a mo\u017enost izbiranja, nezmo\u017enost ravnanja zaradi razumevanja, da dolo\u010dena dejanja ne bodo imela pomembnega vpliva na izid.\u00ab (ICNP, str. 71)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> organske spremembe, spremembe \u017eivljenJskega\u00a0 okolja, telesna obolenja, nenadni dogodki v \u017eivljenju, spremembe v dru\u017eini, zni\u017eano samospo\u0161tovanje, nizka ali nestabilna predstava o lastni telesni podobi, pomanjkanje socialnih stikov, menjava kulturnega okolja, pomanjkljive pomembne informacije ali nasprotujo\u010de informacije, pomanjkljiva podpora.<\/p>\n
SIMPTOMI<\/b>: zadr\u017eanost, napetost, verbalno izra\u017eena negotovost, zmedenost, pasivnost, nesodelovanje pri zdravstveni negi, odklonilnost, jezavost, zanemarjenost, izogibanje stikom z ljudmi, apatija.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM:\u00a0 ZAPU\u0160\u010cENOST<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA<\/b>:\u00abZapu\u0161\u010denost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek zavr\u017eenosti in popolne\u00a0 osamelosti, ki ga spremlja obup, depresivno ali boje\u010de obna\u0161anje, izredni nemir, izraz brezupa in brezizhodnosti.\u00ab (ICNP, str. 69)<\/b><\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> organske spremembe, spremembe \u017eivljenjskega okolja, telesna obolenja, nenadni dogodki v \u017eivljenju, oslabljeni socialni stiki, menjava kulturnega okolja, izoliranost iz socialnega okolja, spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> obupanost, zadr\u017eanost, pasivnost, izoliranost, jokavost, pla\u0161nost, nezaupljivost, izogibanje stikom, napetost, razdra\u017eljivost, nespe\u010dnost, pomanjkanje apetita, po\u017ere\u0161nost, nesodelovanje pri zdravstveni negi, zanemarjenost.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM: NEZADOSTNA VARNOST<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u201c Varnost je vrsta pozitivne navade s specifi\u010dno lastnostjo:samoza\u0161\u010dita ali ohranjanje varnosti pred ne\u010dim\u201d (ICNP str.81)<\/p>\n
ETOLOGIJA: <\/b>\u00a0organske spremembe v mo\u017eganih, telesne bolezni, okvare \u010dutil, bolezni gibal, sprememba bivalnega okolja, spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, zmanj\u0161ano dojemanje, nenadni dogodki, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> neustrezni gibalni vzorci (hoja, stoja, vstajanje, posedanje,\u2026), spremenjena percepcija-blizu, dale\u010d, spremenjena vidna zaznava, klicanje bli\u017enjih, iskanje bli\u017eine pri osebju in sobolnikih, iskanje izhoda, spre\u0161evanje po klju\u010dih stanovanja in denarju, iskanje obleke in obla\u010denje, shranjevanje stvar in hrane,\u00a0 pakiranje osebnih predmetov<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM: JOKANJE<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>\u201c Jokanje je vrsta izrazne komunikacije s specifi\u010dno lastnostjo: spontana, namerna aktivnost ali avtomati\u010dna vokalizacija kot odziv na bole\u010dino, strah ali grozo, ali \u010dustven odziv\u2026 ( ICNP str. 90 )<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> organske spremembe, telesne bolezni z \/ brez bole\u010dine, sprememba \u017eivljenjskega okolja, nenadne spremembe v dru\u017eini (nesre\u010dni dogodki), razpolo\u017eenjske motnje, spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, zmanj\u0161ano dojemanje, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti<\/p>\n
SIMPTOMI:<\/b> hlipanje, neartikulirani glasovi (zvoki), grimase, spremenjena dr\u017ea, puljenje las, udarjanje po prsih, razmetavanje predmetov, fizi\u010dno vznemirjanje oseb v okolici<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM: MOTENA POZORNOST<\/b><\/p>\n
DEFINICIJA: <\/b>Pozornost je vrsta koncentracije s specifi\u010dno lastnostjo: budna ali usmerjena pozornost k ne\u010demu; pripravljenost na akcijo. Pozornost je tudi zmo\u017enost prehoda od ene situacije, predmeta\/objekta na drugo. ( ICNP str. 66, PSIHIATRIJA str.??? )<\/p>\n
ETIOLOGIJA:<\/b> organske spremembe, telesne bolezni z \/ brez bole\u010dine, sprememba \u017eivljenjskega okolja, nenadne spremembe v dru\u017eini (nesre\u010dni dogodki), razpolo\u017eenjske motnje, motnje zaznave in mi\u0161ljenja, spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n
SIMPTOMI:\u00a0 <\/b>begajo\u010d pogled, brezciljna hoja, mezainteresiranost za dogajanje v okolju in osebe, preskakovane iz teme na temo, hitro opu\u0161\u010danje za\u010dete aktivnosti, pogosto zaprte o\u010di, toga dr\u017ea, neusklajenost v odzivih na situacijo, delo, osebe, neurejen miselni tok, nezmo\u017enost preusmerjanja pozornosti<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
PROBLEM: NESPE\u010cNOST<\/span><\/b><\/p>\n DEBATA !!!!<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n 2.0.10. PROBLEM: OSLABLJENI SOCIALNI STIKI<\/span><\/b><\/p>\n <\/p>\n DEFINICIJA:<\/b> Stanje, v katerem nima oseba dovolj kvalitetnih, pa tudi ne dovolj \u0161tevil\u010dnih dru\u017eabnih stikov ( ???)<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi ( motnje spomina, motnje zaznav, motnje mi\u0161ljenja ), motnje govora, motnje komuniciranja, motnje v do\u017eivljanju samega sebe, omejena fizi\u010dna mobilnost, izolacija zaradi zdravljenja, ovire v okolju, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, kulturne in etni\u010dne posebnosti<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b> neugodje ob socialnih stikih, ob\u010dutek nepripadnosti, nenaklonjenosti, neuspe\u0161ni poskusi socialnih interakcij, spremembe v komunikaciji<\/p>\n 2. 0. 11. PROBLEM:MOTNJE RAZPOLO\u017dENJA<\/span><\/b><\/p>\n DEFINICIJA<\/b>: \u00bbRazpolo\u017eenje je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno<\/p>\n lastnostjo: izra\u017eena stopnja \u010dustev in \u010dustvene obarvanosti\u00ab ( ICNP str.69)<\/p>\n ETIOLOGIJA:<\/b> organske spremembe, spremembe bivalnega okolja, oddaljenost bli\u017enjih oseb, spremenjeni miselni procesi, omejena fizi\u010dna mobilnost, izolacija zaradi zdravljenja,\u00a0 spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b> nerazpolo\u017eenost, nihanje v razpolo\u017eenju, upad dnevne aktivnosti, \u010dustvena nihanja, izra\u017eanje nezadovoljstva z glasovi, gibi<\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n 2.0.12. PROBLEM:<\/b> ZASKRBLJENOST<\/span><\/b><\/p>\n DEFINICIJA<\/b>: \u00bbZaskrbljenost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo:ob\u010dutek\u00a0 ogro\u017eenosti, nevarnosti s strani neznanca ali stiske, ki ga spremlja panika, zmanj\u0161ano zaupanje vase, pove\u010dana mi\u0161i\u010dna napetost, povi\u0161an pulz, bleda ko\u017ea, pove\u010dano znojenje, vla\u017ene dlani, raz\u0161irjene zenice, drhte\u010d glas\u00ab (ICNP str. 69)<\/p>\n ETIOLOGIJA:<\/b> spremenjeni miselni procesi, omejena fizi\u010dna mobilnost, izolacija zaradi zdravljenja,\u00a0 oddaljenost bli\u017enjih oseb, nenadne spremembe \u017eivljenjskega okolja, spremljajo\u010de telesne bolezni, motnje spomina, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b> Izra\u017eanje zaskrbljenosti, stiske, nemir, iskanje bli\u017eine, napetost, strah, motnje spanja<\/p>\n <\/p>\n 2.0.13. PROBLEM: MOTENO IZRA\u017dANJE BOLE\u010cINE<\/span><\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Bole\u010dina je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo, ko oseba do\u017eivlja in \/ ali izra\u017ea mo\u010dno neugodje in neprijetne ob\u010dutke ( ICNP str. 55, Uvod v \u0161t. ND str.34 )<\/p>\n ETIOLOGIJA:<\/b>spremenjeni miselni procesi, motje v zaznavanju, motnje govora, motnje spomina, organske motnje, vpliv psihoaktivnih snovi, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b> te\u017eko verbalizira bole\u010dino( za\u010detek, trajanje, jakost, lokalizacijo), nemir, trpe\u010d izraz obraza, spremenjen mi\u0161i\u010dni tonus, samoza\u0161\u010ditno obna\u0161anje, stokanje, vpitje, jok, spremljajo\u010de vegetativne reakcije, nespe\u010dnost, motnje spanja, razdra\u017eljivost, agresivnost<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2.0.14. PROBLEM: SUMNI\u010cAVOST<\/span><\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Sumni\u010davost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: vtis, da obstaja nekaj, kar ni prisotno, oklevanje brez trdne osnove, nagnjenje k obto\u017ebam ali dvom o resni\u010dnosti ( ICNP str. 72)<\/p>\n ETIOLOGIJA:<\/b> spremenjeni miselni procesi, spremenjeno \u017eivljenjsko okolje, motjr zaznavanja, negativne \u017eivljenjske izku\u0161nje, pomanjkljiva informiranost, organske bolezni, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti<\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>nezaupljivost do ljudi, psihomotorni nemir, neodlo\u010dost, konfliktnost, socialna izolacija, nepogovorljivost, odklonilnost do zdravljenja in intervencij ZN, preverjanje informacij pri drugih ljudeh<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 2.0.15. PROBLEM: (NE)ZAVEDANJE SAMEGA SEBE<\/span><\/b><\/p>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0DEBATA !!!!<\/span><\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n 2.0.16. PROBLEM: SAMOINICIATIVA ( zmanj\u0161anje ali odsotnost )<\/span><\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Samoiniciativa je vrsta odlo\u010danja s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enost za neko dejavnost in za uvajanje zamisli ali odlo\u010danje in ustrezno ukrepanje ( ICNP str. 72 )<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, spremenjeno \u017eivljenjsko okolje, organske bolezni, neznaje, motnje volje, ob\u010dutek negativne samopodobe, negativne \u017eivljenjske izku\u0161nje, vpliv psihoaktivnih snovi, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n <\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>\u00a0pasivnost, zmanj\u0161ana oz. Odsotna sposobnost samooskrbe, velika pri\u010dakovanja do drugih, socialna izolacija<\/p>\n <\/p>\n 2.0.17. PROBLEM: DOJEMANJE ( zmanj\u0161anje ali odsotnost )<\/span><\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Dojemanje (apercepcija) je du\u0161evni akt, s katerim dejstva zaznamo pa tudi razumemo ( se previ asimiliramo, spravimo v sklad z nakopi\u010denim znanjem o svetu in sebi ), pa je kot du\u0161evna funkcija za stopnjo vi\u0161je, kompeksnej\u0161e ( Psihiatrija str. 38 )<\/p>\n ETIOLOGIJA:<\/b> spremenjeni miselni procesi, motnje zaznavanja, du\u0161evna manjrazvitost, strah, organske bolezni, sprememba \u017eivljenjskega okolja, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice , sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b> neupo\u0161tevanje navodil, zmedenost, neustrezne reakcije glede na situacijo, oslabljeni socialni stiki, zavra\u010danje okolice, zmanj\u0161ana sposobnost samooskrbe, konfliktnost<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 2. 0.18. PROBLEM: ZANIKANJE (POVE\u010cANO)<\/span><\/b><\/p>\n \u00a0<\/span><\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Zanikanje je vrsta obvladovanja s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enost za izogibanje spoznanjem ali zmo\u017enost za zmanj\u0161anje in oporekanje pomenu nekega dogodka. Namen zanikanja je \u010dim bolj zmanj\u0161ati tesnobnost ali konflikt preko nezavednega zavra\u010danja po sprejemanju misli, ob\u010dutkov, \u017eelja, impulzov ali dejstev, ki jih na zavedni ravni ne prenesemo.\u00ab(ICNP str.72<\/b>)<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>organske bolezni, po\u0161kodbe glave, gibalna oviranost, spremembe \u010dutil (gluhost, slepota), spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>verbalno\/neverbalno izra\u017eeno zanikanje, odklanjanje zdravil\/zdravljenja, nemotiviranost, nesprejemanje situacij, nesodelovanje, prikrivanje spominskih praznin z izmi\u0161ljenimi vsebinami, nezaupljivost, odklanjanje okolja, spremenjena presoja<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 2. 0. 19. NERAZLO\u010cNO GOVORJENJE<\/b><\/p>\n DEFINICIJA: N<\/b>erazlo\u010dno govorjenje\u00a0 je vrsta govora s specifi\u010dno lastnostjo: nejasno oblikovanje besed, besede niso popolnoma oblikovane, besede se zlivajo ali pa delno neizgovorjene; pojav je povezan z slabostjo mi\u0161ic govornih organov, po\u0161kodbo \u017eiv\u010dnega\u00a0 sistema, z jemanjem drog ali z nemarno izgovorjavo. (ICNP 55)<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>organske bolezni, po\u0161kodbe glave, gibalna oviranost, spremembe \u010dutil (gluhost, slepota), spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>nerazumljiv govor, neartikuliran govor, izgovorjava posameznih zlogov, nemir ob izra\u017eanju, heteroagresivno vedenje, uporaba neverbalnih znakov, izogibanje socialnim stuikom.<\/p>\n 2.0.20.<\/b> JECLJANJE ??<\/b><\/p>\n 2. 0. 22. SPREMENJENO ZAZNAVANJE<\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>\u201c Percepcija (zaznavanje) je vrsta spoznavanja s specifi\u010dno lastnostjo: zavestno mentalno zaznavanje \u010dutnih vzpodbud, zaznavanje predmetov ali sprejemanje drugih podatkov preko \u010dutil\u201d(ICNP str. 66<\/b>)<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>organske bolezni, po\u0161kodbe glave, gibalna oviranost, telesne in\/ali du\u0161evne motnje v senzori\u010dnem procesu, spremembe \u010dutil (gluhost, slepota), spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, pomanjkanje znanja, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, sprememba in\/ali zo\u017eenost socialnega okolja, spremembe v \u017eivljenjskem obdobju,spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil,<\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>spremembe vedenja, prestra\u0161enost, brezvoljnost, napa\u010dno zaznavanje predmetov, ljudi in situacij, slab\u0161a <\/b>vklju\u010denost v socialno okolje, pomanjkanje socialnih stikov, ovire pri re\u0161evanju problemov, neodzivnost na ljudi in situacije v okolju, neustrezno odzivanje, ovire v komunikaciji. (UVOD V \u0160TUDIJ NEGOVALNIH DIAGNOZ str. 37<\/b>)<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2. 0. 23. IZRA\u017dEN NEMIR <\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Nemir je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek nelagodnoati, utrujenosti in srbenja globoko v mi\u0161icah, v\u010dasih povezan z zvijanjem mi\u0161ic in z ob\u010dutkom gomazenja (ICNP 60).<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>organske bolezni, po\u0161kodbe glave, gibalna oviranost, telesne in\/ali du\u0161evne motnje v senzori\u010dnem procesu, spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, neugodni dra\u017eljaji iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, sprememba in\/ali zo\u017eenost socialnega okolja, spremembe v \u017eivljenjskem obdobju, spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil.<\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>neprestano gibanje, hoja, presedanje, vstajanje, utrujenost, iz\u010drpanost, pogosti padci in po\u0161kodbe, stikanje, nadlegovanje drugih, nezadovoljstvo, pomanjkljiva samooskrba pri \u017eivljenjskih aktivnostih, prestra\u0161enost, iskanje izhoda.<\/p>\n <\/p>\n 2. 0. 24. MOTENO IZRA\u017dANJE BOLE\u010cINE<\/b><\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Bole\u010dina je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno latsnostjo, nara\u0161\u010danje senzori\u010dnih ob\u010dutkov v dolo\u010denih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izku\u0161njami mo\u010dnega trpljenja, obraz izra\u017ea bole\u010dino, o\u010di so tope, brez leska pogled izmu\u010den, izraz obraza se spreminja, mi\u0161i\u010dni tonus je spremenjen od najni\u017ejega do rigidnosti, samoza\u0161\u010ditnio\u0161ko obna\u0161anje itn.(ICNP 55).<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>organske bolezni, po\u0161kodbe glave, telesne in\/ali du\u0161evne motnje v senzori\u010dnem procesu, spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, motnje govora, vpliv zdravil, pomanjkanje pozornosti okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, , nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti,<\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>nemir, trpe\u010d videz, kri\u010danje, spremenjen mi\u0161i\u010dni tonus, samoza\u0161\u010ditni\u0161ko obna\u0161anje, varovanje obolelega dela, vegetativne reakcije s spremembo vitalnih znakov, nespe\u010dnost, vzdra\u017eljivost, agresivnost, motena samooskrba.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2. 0. 25. PROBLEM: IZRA\u017dENA SUMNI\u010cAVOST<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n DEFINICIJA: <\/b>Sumni\u010davost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: vtis, da obstaja nekaj, kar ni prisotno, oklevanje brez trdne osnove, nagnenje k obto\u017ebam ali dvom o resni\u010dnosti. (ICNP, 72)<\/p>\n ETIOLOGIJA: <\/b>organske bolezni, po\u0161kodbe glave, gibalna oviranost, telesne in\/ali du\u0161evne motnje v senzori\u010dnem procesu, spremembe \u010dutil (gluhost, slepota), spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, pomanjkanje znanja, osebnostna naravnanost, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, sprememba in\/ali zo\u017eenost socialnega okolja, spremembe v \u017eivljenjskem obdobju,spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil<\/p>\n <\/p>\n SIMPTOMI: <\/b>nazaupljivost do ljudi, psihomotorni nemir, neodlo\u010dnost, konfliktnost, nezanimanje za okolico, socialna izklju\u010denost, \u017ealost, ob\u010dutenje krivice, pomanjkanje iniciative, zavra\u010danje komunikacije, odklonilnost do zdravljenja in zdravstvene nege, preverjanje inforamacij, \u017ealost, razo\u010daranje, jezavost.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2. 0. 26. <\/b>PROBLEM :BOLE\u010cINA<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija:<\/b> Bole\u010dina je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: nara\u0161\u010danje senzori\u010dnih ob\u010dutkov v dolo\u010denih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izku\u0161njami mo\u010dnega trpljenja. (ICNP, str.55) Dodaj lokalizacijo in trajanje!<\/p>\n ETIOLOGIJA:<\/b> po\u0161kodba skeleta, mi\u0161ic ali drugih organov, infekcije, osteomuskularna obolenja, fizi\u010dni napor, karcinom, obolenja notranjih organov,<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b>navajanje bole\u010dine, je\u010danje, jok, nemir, trpe\u010d izraz obraza, izmu\u010den pogled, spremenjen mi\u0161i\u010dni tonus, zmanj\u0161anje socialnih kontaktov, oslabljeni miselni proces, bledica, mrzel znoj, izguba teka, zvi\u0161anje krvnega pritiska, pulza, anksioznost, nespe\u010dnost, funkcionalna oviranost, izolacija, brezup, ni\u017eja raven obvladovanja obi\u010dajnih aktivnosti.<\/p>\n 2.0.27. PROBLEM: OB\u010cUTEK ZAPU\u0160\u010cENOSTI<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija:<\/b> Zapu\u0161\u010denost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek zavr\u017eenosti in popolne osamelosti, ki ga spremljajo obup, depresivno ali boje\u010de obna\u0161anje, izreden nemir, izraz brezupa in brezizhodnost. (ICNP, str.69)<\/p>\n ETIOLOGIJA<\/b>: \u017eivljenjski slog, premalo vzpodbud iz okolja, \u017eivljenje v instituciji, nima svojce ali prijateljev, nezanimanje svojcev, oddaljenost, ovire v okolju, omejena fizi\u010dna mobilnost, spremenjeni miselni procesi, ovire v komunikaciji, konflikt, specifi\u010dni bolezenski proces.<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b> obup, odmaknjenost, nedejavnost, sumni\u010davost, strah, negotovost, nezaupanje, \u010dustvena inkontinenca, moteno samospo\u0161tovanje, verbalno izra\u017eanje ob\u010dutka zavr\u017eenosti, i\u0161\u010de kontakt z osebjem, neustrezno navezovanje kontakta z ljudmi.<\/p>\n 2.0.28. PROBLEM: ZASKRBLJENOST<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija: <\/b>Zaskrbljenost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek ogro\u017eenosti, nevarnosti s strani neznanca ali stiske.( ICNP, str. 69)<\/p>\n ETIOLGIJA: <\/b>strah pred novim okoljem – institucijo, pomanjkanje informacij, jezikovne ovire, konflikt, nerazumevanje, spremenjeni miselni\u00a0 procesi.<\/p>\n SIMPTOMI:<\/b> nezaupanje, mi\u0161i\u010dna napetost, pove\u010dano znojenje, raz\u0161irjene zenice, drhte\u010d glas, nemir, povi\u0161an pulz, nespe\u010dnost, obupanost, tremor rok, izraz telesa in obraza, neu\u010dinkovitost pri vsakdanjih aktivnostih, panika, zmanj\u0161ano zaupanje vase.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2.0.29. PROBLEM: NEBOGLJENOST<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija<\/b> (ICNP, str.71): Nebogljenost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo : ob\u010dutki, da nismo zmo\u017eni nadzorovanja in samostojnega vedenja \u2013 brez pomo\u010di drugih, prav tako tudi ob\u010dutki, da se ne moremo braniti. Te ob\u010dutke spremljajo neustrezne zmo\u017enosti za uspe\u0161no re\u0161evanje te\u017eav ali pa nau\u010dena nebogljenost ter podrejanje avtoriteti.<\/p>\n Etiologija<\/b> : Organske spremembe v mo\u017eganih, telesno obolenje, sprememba socialnega okolja.<\/p>\n Simptomi<\/b>: Verbalno izra\u017eanje ob\u010dutka nemo\u010di in dejanska nemo\u010d, nizka samopodoba, napetost, \u017ealost, jok, nezmo\u017enost sodelovanja pri aktivnostih, izra\u017eanje nezadovoljstva, agresivno vedenje, uporni\u0161ko vedenje.<\/p>\n <\/p>\n 2.0.30. PROBLEM: POMANJKANJE VOLJE<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija <\/b>(ICNP, str.72) : Volja je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo : zmo\u017enosti za ohranjanje ali zavra\u010danje dejanj; nadzorovanje ali nenadzorovanje impulzov ob upo\u0161tevanju volje,\u00a0 namenu in nagnjenj.<\/p>\n Etiologija<\/b> : Organske spremembe v mo\u017eganih, telesno obolenje, sprememba socialnega okolja, premalo vzpodbud.<\/p>\n Simptomi <\/b>: Nesodelovanje in odklanjanje pri zdravljenju in zdravstveni negi, odvisnost od drugih, neaktivnost, \u017ealost<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2.0.31. PROBLEM: NEZMO\u017dNOST OBVLADOVANJA<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija <\/b>(ICNP, str.72) : Obvladovanje je vrsta adaptacije s specifi\u010dno lastnostjo : zmo\u017enost za obvladovanje stresa, ki predstavlja izziv za zadovoljevanje \u010dlovekovih \u017eivljenjskih zahtev in \u010dlovekovih vlog; samoza\u0161\u010ditni vzorci, ki nas branijo pred ogro\u017eanjem na\u0161ega samospo\u0161tovanja. Obvladovanje spremlja ob\u010dutek nadzora, zni\u017eanje stopnje stresa, verbaliziranje sprejemanja situacije ter pove\u010danje psihi\u010dnega zadovoljstva.<\/p>\n Etiologija<\/b> : Organske spremembe v mo\u017eganih, telesno obolenje, sprememba socialnega okolja. organske bolezni, po\u0161kodbe glave, gibalna oviranost, telesne in\/ali du\u0161evne motnje v senzori\u010dnem procesu, spremembe \u010dutil (gluhost, slepota), spremenjeni miselni procesi, motnje spomina, pomanjkanje znanja, osebnostna naravnanost, pomanjkanje vzpodbud iz okolice, zmanj\u0161ano dojemanje, sprememba in\/ali zo\u017eenost socialnega okolja, spremembe v \u017eivljenjskem obdobju,spremenjena dru\u017einska situacija, sprememba osebnega polo\u017eaja, nenadni dogodki, kulturne in etni\u010dne posebnosti, ne\u017eeleni u\u010dinki zdravil<\/p>\n Simptomi <\/b>: Ob\u010dutek nemo\u010di, razdra\u017eljivost, napetost, verbalno izra\u017eanje nezadovoljstva, nekomunikativnost, avto in heteroagresivno vedenje, nesodelovanje in odklanjanje sodelovanja v zdravstveni negi in zdravljenju, konfliktnost.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 2.0.32. PROBLEM: NEBOGLJENOST<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija<\/b> (ICNP, str.71): Nebogljenost je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo : ob\u010dutki, da nismo zmo\u017eni nadzorovanja in samostojnega vedenja \u2013 brez pomo\u010di drugih, prav tako tudi ob\u010dutki, da se ne moremo braniti. Te ob\u010dutke spremljajo neustrezne zmo\u017enosti za uspe\u0161no re\u0161evanje te\u017eav ali pa nau\u010dena nebogljenost ter podrejanje avtoriteti.<\/p>\n Etiologija<\/b> : Organske spremembe v mo\u017eganih, telesno obolenje, sprememba socialnega okolja.<\/p>\n Simptomi<\/b>: Verbalno izra\u017eanje ob\u010dutka nemo\u010di in dejanska nemo\u010d, nizka samopodoba, napetost, \u017ealost, jok, nezmo\u017enost sodelovanja pri aktivnostih, izra\u017eanje nezadovoljstva, agresivno vedenje, uporni\u0161ko vedenje.<\/p>\n 2.0.33. PROBLEM: SAMOMORILNA OGRO\u017dENOST (poskus).<\/b><\/p>\n Definicija:<\/b> Poskus samomora je vrsta samopo\u0161kodovanja s specifi\u010dno lastnostjo: samoiniciativno izvajanje aktivnosti, ki vodijo do samouni\u010denja, z namenom groziti s samomorom ali zares narediti samomor.<\/p>\n Etiologija:<\/b> Du\u0161evne motnje, telesne bolezni, vedenjske in osebnostne motnje, zloraba psihoaktivnih snovi,spremenjena vloga ni odnosi v dru\u017eini, spremembe v bivalnem in socialnem okolju, nenadni stresni dogodki, neprijetne izku\u0161nje, rev\u0161\u010dina, pomanjkanje podpore.<\/p>\n Simptom: <\/b>Samoobto\u017eevalne misli, na\u010drtovanje aktivnosti za samomor, opazovanje gibanja osebja, izogibanje pogovoru in stikom z osebjem in pacienti, nesodelovanje, pomanjkljiva skrb za \u017eivljenjske potrebe, moteno spanje, samopo\u0161kodovanje, osamljenost, nezaupljivost, prestra\u0161enost, slab\u0161a kontrola impulzov, gro\u017enje drugim in sebi, provokativno vedenje, glasnost, agitirano vedenje, nagibi k smrti, pisanje oporoke, podarjanje stvari, izjave obupa in nesmiselnosti \u017eivljenja.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 2.0.34. PROBLEM:<\/b> NEZMO\u017dNOST SAMOSTOJNEGA JEMANJA ZDRAVIL<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija:<\/b> Samostojno jemanje zdravil je vrsta pozitivne navade s specifi\u010dno lastnostjo:\u00a0 izvajanje aktivnosti za to, da bi zdravilo dobili, ga varno shranili, ga jemali po navodilih, prilagodili doziranje ter zdravilo na primeren na\u010din zavrgli (ICNP, str. 82).<\/p>\n Etiologija:<\/b> du\u0161evne motnje, organske du\u0161evne motnje, druge telesne bolezni, vedenjske in osebnostne motnje, spremenjena vloga in odnosi v dru\u017eini, spremembe v bivalnem in socialnem okolju, nenadni stresni dogodki, neprijetne izku\u0161nje, strah, rev\u0161\u010dina, pomanjkanje podpore, pomanjkanje znanja,.<\/p>\n Simptom:<\/b> odklanjanje zdravil, neupo\u0161tevanje navodil, izra\u017eanje nestrinjanja, fizi\u010dno odklanjanje, agresivnost, protestno vedenje, pljuvanje, jemanje ob nepravem \u010dasu, podvajanje odmerka, stranski u\u010dinki,<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n 2.0.35. PROBLEM:<\/b> NEZMO\u017dNOST OBVLADOVANJA TERAPEVTSKEGA RE\u017dIMA<\/b><\/p>\n <\/p>\n Definicija:<\/b>\u00a0 Obvladovanje terapevtskega re\u017eima je vrsta pozitivne navade s specifi\u010dno lastnostjo: izvajanje aktivnosti , ki urejajo program zdravljenja bolezni in posledice, ki ustrezajo doseganju specifi\u010dnih zdravstvenih ciljev; vklju\u010devanje aktivnosti za zdravljenje ali za prepre\u010devanje bolezni v vsakdanjem \u017eivljenju. (ICNP; 82<\/b>)<\/p>\n Etiologija: <\/b>du\u0161evne motnje, organske du\u0161evne motnje, druge telesne bolezni, vedenjske in osebnostne motnje,spremenjena vloga in odnosi v dru\u017eini, spremembe v bivalnem in socialnem okolju, nenadni stresni dogodki, neprijetne izku\u0161nje, strah, rev\u0161\u010dina, pomanjkanje podpore, pomanjkanje znanja,.<\/p>\n Simptomi:<\/b> neupo\u0161tevanje navodil, ote\u017eko\u010deno sledenje navodilom, izra\u017eanje nestrinjanja, fizi\u010dno odklanjanje, agresivnost, protestno vedenje, pljuvanje, instiktivno ravnanje, neurejenost, stereotipno vedenje<\/p>\n 2.0.36 PROBLEM: MOTENI SOCIALNI STIKI<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Definicija:??<\/b><\/p>\n Etiologija<\/b>: du\u0161evne motnje, organske du\u0161evne motnje, druge telesne bolezni, vedenjske in osebnostne motnje, spremenjena vloga in odnosi v dru\u017eini, spremembe v bivalnem in socialnem okolju, nenadni stresni dogodki, neprijetne izku\u0161nje, strah, rev\u0161\u010dina, pomanjkanje podpore, pomanjkanje znanja,\u2026..<\/p>\n Simptomi:<\/b>\u00a0 ob\u010dutek osamljenosti in izoliranosti, pomanjkanje zanimanja za ljudi, posedanje izven kroga ljudi, nesodelovanje v na\u010drtovanih aktivnostih, brezvoljnost, jezavost, nekriti\u010dnost do vedenja, \u2026.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 1 Uvod k razumevanju negovalnih diagnoz Pred vami je osnutek negovalnih diagnoz, ki bo ob zaklju\u010dku nedvoumno dragocen pripomo\u010dek medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom pri samostojnem in odgovornem delu z bolniki, kot tudi drugem osebju v zdravstveno negovalnem timu. Pisali smo jih strokovnjaki \u00a0psihiatri\u010dne zdravstvene nege; zato smo pri snovanju upo\u0161tevali oboje, kjer smo posvetili … Preberi ve\u010d o Negovalne diagnoze v psihiatriji<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[2017,2018,2019,523],"class_list":["post-2591","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-negovalne-diagnoze-v-psihiatriji","tag-psihiatrija","tag-zapiski-iz-psihiatrije","tag-zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2591","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2591"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2591\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2591"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2591"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2591"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}