DEFINICIJA –<\/b> Psihiatri\u010dna ZN je proces \u010dlovekove komunikacije, ki vklju\u010duje dva \u010dloveka: MS in B\/V, njun odnos in sodelovanje med njima.<\/p>\n
Osnovni namen tega odnosa je B\/V pomagati do ve\u010djega uspeha in zadovoljstva v \u017eivljenju.<\/p>\n
Psihiatri\u010dna ZN je specialno podro\u010dje sestrske teorije in prakse – je nega ljudi s patolo\u0161kimi miselnimi procesi in drugimi motnjami osebnosti, ki se manifestirajo tako mo\u010dno, da onemogo\u010dajo zdravo oz. normalno \u017eivljenje.<\/p>\n
Naloga MS v psihiatri\u010dni slu\u017ebi je, da v mejah mo\u017enosti prepre\u010duje te motnje in jih pomaga odstranjevati.<\/p>\n
Njen kon\u010dni cilj pa je popolno du\u0161evno zdravje posameznikov in dru\u017eine v skupnosti (WHO).<\/p>\n
Zelo pomembno je: \u00b7<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejetje B\/V \u2013 prvi stik z njim<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaupanje med MS in B\/V<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje B\/V \u2013 sposobnost empatije in<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po\u0161tenje \u2013 po\u0161ten odnos do B\/V<\/p>\n
Odnos in komunikacija sta pomembna elementa ZN in to povsod ne samo v psihiatri\u010dni ZN.<\/p>\n
Kako bi danes opredelili psihiatri\u010dno ZN?<\/b><\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poznamo splo\u0161ne definicije ZN, ki so sprejete v SLO.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Psihiatri\u010dna ZN je specialno podro\u010dje prakse ZN, ki se ukvarja s posameznikom, z du\u0161evnimi te\u017eavami in motnjami, z dru\u017eino ali \u0161ir\u0161o skupnostjo v primarnem, sekundarnem in terciarnem zdr. varstvu.<\/p>\n
Njena osnovna zna\u010dilnost je medosebni odnos med MS in B\/V, usmerjen v prizadevanje pospe\u0161evanja in podpiranja vedenja, katerega cilj je razvoj osebnosti in prilagojeno funkcioniranje<\/p>\n
MODEL MEDSEBOJNIH ODNOSOV<\/b><\/p>\n
TM H. Peplau, ki spada med teorije interakcij<\/p>\n
To pomeni:<\/b><\/p>\n POTEK TERAPEVTSKEGA ODNOSA<\/b><\/p>\n 1. Faza orientacije<\/b><\/p>\n \u00fc\u00a0 MS in B\/V sta si ob sre\u010danjih tujca<\/p>\n \u00fc\u00a0 vzpostavljanje med-osebnega odnosa in zaupanja<\/p>\n \u00fc\u00a0 B\/V sprejeti kot partnerja<\/p>\n \u00fc\u00a0 ustvarjanje terapevtskega ozra\u010dja<\/p>\n \u00fc\u00a0 pomo\u010d B\/V pri orientaciji, informacije<\/p>\n \u00fc\u00a0 opazovanje in ocena B\/V stanja<\/p>\n 2. Faza indentifikacije<\/b><\/p>\n B\/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja<\/p>\n odnos med MS in B\/V se poglablja<\/p>\n B\/V se identificira z MS<\/p>\n i\u0161\u010de re\u0161itve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS<\/p>\n 3. Faza interakcije<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 B\/V ima \u017ee jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 i\u0161\u010de informacije in izkori\u0161\u010da vse mo\u017ene vire pomo\u010di<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B\/V<\/p>\n 4. Faza razre\u0161itve<\/b><\/p>\n v\u00a0 B\/V dela na\u010drte za prihodnost, postavlja si nove cilje in prevzema<\/p>\n v\u00a0 odgovornost zase<\/p>\n v\u00a0 odpove se identifikaciji in vlogi bolnika<\/p>\n v\u00a0 MS in B\/V skupaj pregledata vse faze in o\u017eivljata izku\u0161njo odnosa<\/p>\n v\u00a0 pregledata dose\u017eene cilje in ovrednotita napredek<\/p>\n \u010cESA SE MS BOJI V ODNOSU Z PSIHIATRI\u010cNIM B\/V?<\/b><\/p>\n \u00fc\u00a0 nasilja na strani B\/V<\/p>\n \u00fc\u00a0 zavrnitve, ob\u010dutka nemo\u010di<\/p>\n \u00fc\u00a0 strah pred du\u0161evno boleznijo<\/p>\n \u00fc\u00a0 izkori\u0161\u010danja in odvisnosti bolnikov<\/p>\n <\/p>\n VLOGE MS V PSIHIATRI\u010cNI ZN<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prva, ki je opredelila vloge MS je bila teoreti\u010darka H. Peplau.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Potrebno je poznavanje vlog MS na vseh podro\u010djih in s tem poznavanje mo\u017enosti delovanja ZN<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Psihiatri\u010dna MS mora imeti znanja iz razli\u010dnih podro\u010dij<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Znanja uporablja v razli\u010dnih vlogah, v vseh fazah terapevtskega odnosa, vloge so usmerjene v medsebojne odnose in so v pomo\u010d B\/V<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS preko izvr\u0161evanja razli\u010dnih vlog zadovoljuje B\/V potrebe in tako deluje za B\/V rast in razvoj njegove osebnosti, kar je tudi glavni cilj psihiat. ZN<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MS mora poznati svoje vloge, da spozna in se zave svojih mo\u017enosti pri pospe\u0161evanju zdravljenja ljudi z du\u0161evnimi motnjami<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vloge ZN se prepletajo in se smatrajo kot najnujnej\u0161e, kar mora MS storiti za bolnika<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri izvr\u0161evanju svojih vlog MS uporablja svoje strokovne znanje, izku\u0161nje, svojo osebnost, samo sebe<\/p>\n Najpomembnej\u0161e vloge psihiatri\u010dne MS<\/b><\/p>\n \u00fc\u00a0 MS ustvarja terapevtsko okolje,<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je u\u010diteljica<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je svetovalka<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je bolnikova zagovornica<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je nosilka sprememb in raziskovalka<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je izvajalka ZN \u2013 strokovna vloga MS<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je terapevtka<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je nadomestna mati<\/p>\n \u00fc\u00a0 MS je dru\u017ebena delavka<\/p>\n Pri delu se moramo truditi, da na\u0161e vodenje vpliva pozitivno na bolnika in tudi sodelavce.<\/p>\n Pri zagotavljanju prijetnega okolja so pomembni:<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odnosi (tudi med osebjem)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Urejenost prostorov \u2013 toplost, doma\u010dnost,..<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Programi \u2013 delavna terapija, FTH, interesne dejavnosti<\/p>\n V vlogi u\u010diteljice B\/V pou\u010dujemo:<\/b><\/p>\n V vlogi zagovornika smo<\/b>, ko delamo v dobrobit bolnika. Vloga zagovorni\u0161tva zahteva dobro klimo \u2013 profesionalno klimo, kjer so odnosi med zaposlenimi dobri, profesionalni.<\/p>\n Vloga dru\u017ebene delavke je <\/b>mi\u0161ljena v smislu pojavljanja v dru\u017ebi z namenom razbiti mit o \u00b2psihiatri\u010dnem bolniku\u00b2.<\/p>\n OSEBNOSTNE LASTNOSTI, KI SO POTREBNE MS<\/b><\/p>\n Zavedanje \u00ae zavest o sebi, o stvareh, ki nam predstavljajo neko vrednoto, svoje enkratnosti<\/p>\n Spo\u0161tovanje \u00ae sebe in druge<\/p>\n Zaupanje \u00ae v sebe, v druge<\/p>\n Sprejetost \u00ae B\/V sprejmemo tak\u0161nega kot je<\/p>\n Iznajdljivost \u00ae ustvarja okolje, ki bo na B\/V delovalo ugodno<\/p>\n Po\u0161tenost \u00ae pozitivna zavzetost, ob\u010dutenja in dejanja morajo biti skladna)<\/p>\n Empatija \u00ae razumevanje, dovzetnost za B\/V ob\u010dutke<\/p>\n Pristnost \u00ae odkritost, vljudnost, po\u0161tenost in iskrenost v medsebojnih odnosih<\/p>\n Pozitivna usmerjenost \u00ae – pomaga B\/V vsak dan narediti bolj sprejemljiv<\/p>\n Humor \u00ae kot spodbuda, razvedrilo<\/p>\n Samozavest \u00ae osebna, poklicna<\/p>\n Upanje \u00ae kot uteha za bolnike in svojce<\/p>\n Ob\u010dutek za etiko in odgovornost \u00ae MS prevzame nase odgovornost za svoje vedenje in ravnanje<\/p>\n \u010custvena zrelost \u00ae trdnost, uravnove\u0161enost, psihi\u010dno zdrava<\/p>\n SKUPNOSTNA SKRB ZA BOLNIKE S PSIHOZO<\/b><\/p>\n Da ne prihaja do pogostih hospitalizacij potrebujejo bolniki predvsem:<\/span><\/p>\n Za uspeh skupnostne skrbi je pomembna kontinuiteta dela, ki jo zagotavljamo s koordinacijo med ustreznimi slu\u017ebami:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dr\u017eavnimi ustanovami: psihiatri\u010dno bolni\u0161nico, zdr. domom, centri za socialno delo, zavodom za zaposlovanje, stanovanjski sklad, zavodom za \u0161olstvo itn.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nevladnimi organizacijami: Organizacijo za du\u0161evno zdravje \u0160ENT, Odbor za novosti v du\u0161evnem zdravju – ALTRA, Ozara, zagovorni\u0161tvo,<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neformalno socialno mre\u017eo: svojci, skrbniki, prijatelji, skupine za samopomo\u010d, soseska<\/p>\n <\/p>\n ORGANIZACIJA SKRBI – NA\u010cELA DELA<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Je na\u010din razdeljevanja in povezovanja slu\u017eb v korist uporabnikov slu\u017eb za du\u0161evno zdravje.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Namenjena je ob\u010dutljivim posameznikom z dolgotrajnimi in ponavljajo\u010dimi se du\u0161evnimi motnjami.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clan tima prevzame odgovornost za posameznega bolnika, deluje kot povezovalec ali razdeljevalec pomo\u010di razli\u010dnih slu\u017eb.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Je zagovornik bolnika.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vzdr\u017euje terapevtski odnos, spremlja bolnikovo napredovanje in zdravje, ter na\u010drtuje socialne in zaposlitvene dejavnosti.<\/p>\n Usmeritve organizacije skrbi:<\/span><\/p>\n NALOGE ORGANIZACIJE SKRBI:<\/b><\/p>\n \u00fc\u00a0 najti tiste, ki potrebujejo pomo\u010d<\/p>\n \u00fc\u00a0 ugotoviti, kak\u0161ne so njihove potrebe<\/p>\n \u00fc\u00a0 oblikovati ponudbe – katere slu\u017ebe potrebujejo<\/p>\n \u00fc\u00a0 koordinirati razdelitve pomo\u010di<\/p>\n \u00fc\u00a0 preverjati zadovoljnost uporabnika<\/p>\n \u00fc\u00a0 ocenili u\u010dinkovitost slu\u017eb<\/p>\n \u00fc\u00a0 prilagajati oblike skrbi<\/p>\n Ravni posegov:<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 individualna – s posameznikom (svetovanje, u\u010denje, spretnosti, zagovorni\u0161tvo)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mre\u017ena – zagotavljanje slu\u017eb za uporabnike, skrbnike, dru\u017eine<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sistemsko – izobra\u017eevanje javnosti, lobiranje za sredstva in prostore<\/p>\n CILJI SKUPNOSTNE SKRBI<\/b><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n DOBRE SKUPNOSTNE SLU\u017dBE ZAGOTAVLJAJO<\/span><\/p>\n – Stalno skrb na bolnikovem domu,\u00a0 – Krizni posegi DOBRE SKUPNOSTNE SLU\u017dBE OMOGO\u010cAJO<\/span><\/p>\n <\/p>\n SAMOMOR<\/b><\/p>\n V SLO je koli\u010dnik samomora nad 30 (\u0161tevilo smrti na 100.000 prebivalcev)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je dejanje, s katerim se \u010dlovek usmrti<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je dejanje \u010dloveka, ki se \u017eeli re\u0161iti iz neznosne \u017eivljenjske situacije in ne vidi ustreznej\u0161e re\u0161itve problema<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je odlo\u010ditev, mo\u017enost, izhod, zaklju\u010dek, ki jo ima na razpolago vsak posameznik<\/p>\n Ima nekatere zna\u010dilnosti<\/span><\/p>\n Do samomora ne pride zaradi enega udarca, na delu je ve\u010d dejavnikov, ki izvirajo iz njega in okolja<\/p>\n \u00e0 zunanji vzroki<\/b>: samomor ali poskusi samomora bli\u017enjih, dru\u017einski, zakonski prepiri, \u0161olski neuspeh, delovno okolje, ekonomsko politi\u010dni vplivi, letni \u010dasi, telesna bolezen, invalidnost, zloraba alkohola\u2026<\/p>\n \u00e0 notranji vzroki<\/b>: spol, starost, osebnostne lastnosti, na\u010din \u017eivljenja, dru\u017einsko \u017eivljenje v mladosti, odvisnost od alkohola, drog, genetski dejavniki v smislu du\u0161evnih motenj, prej\u0161nji lastni samomorilni poskusi, kroni\u010dna bolezen<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odlo\u010ditev za samomor se ne porodi v trenutku: je le zadnje dejanje dolge drame, ki se je za\u010dela v zgodnji mladosti, ko se je oblikoval zna\u010daj (vzgoja – zavrt, osamljen)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ni samo premo\u010drtna te\u017enja v smrt, temve\u010d je hkrati nebogljen klic na pomo\u010d \u010dloveka v stiski (rezultanta dveh nasprotujo\u010dih si motivov).<\/p>\n <\/p>\n Zakaj je Slovenija tako obremenjena s samomori ?<\/b><\/p>\n Vlogo ima: geografska lega, meteorolo\u0161ke razmere, kulturno, zgodovinske in socialno politi\u010dne okoli\u0161\u010dine, vrednostni sistem, na\u010din vzgoje otrok, odnos do izra\u017eanja agresivnosti, zna\u010daj, osebnostne lastnosti \u010dloveka, zlorabe drog).<\/p>\n Klini\u010dna razdelitev avtoagresivnega vedenja<\/b><\/p>\n 7 najpogostej\u0161ih vpra\u0161anj – ali samomor lahko prepre\u010dimo?<\/b><\/p>\n 1. Kaj do\u017eivlja \u010dlovek , ki posku\u0161a ali napravi samomor? Ukrepanje pri b\/v s samomorilno ogro\u017eenostjo<\/b><\/p>\n 1. KORAK<\/span>: psiholo\u0161ka pomo\u010d<\/p>\n \u00fc\u00a0 Poka\u017eite bolniku, da ga sprejemate in razumete v njegovi stiski in samomorilni ogro\u017eenosti;<\/p>\n \u00fc\u00a0 Spomnite se, da krize ne trajajo ve\u010dno in da so ozdravljive, ter s tem seznanite bolnika;<\/p>\n \u00fc\u00a0 Podpora MS v smislu “tukaj sem in name lahko ra\u010dunate” naj bo jasna in tudi izre\u010dena, \u010de je to potrebno;<\/p>\n \u00fc\u00a0 O\u010ditna samomorilna ogro\u017eenost bolnika je urgentna, \u017eivljenjsko nevarna situacija in kot taka zahteva \u0161tevilne izredne ukrepe<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n 2. KORAK<\/span>: zdravila in psiho terapevtska pomo\u010d zmanj\u0161ujeta intenzivnost depresivne klini\u010dne slike, s tem pa tudi samomorilno ogro\u017eenost.<\/p>\n 3. KORAK<\/span>: vzpostavitev stikov z drugimi, za \u010dloveka \u010dustveno pomembnimi ljudmi kot tudi slu\u017ebami – s privolitvijo bolnika. S tem se zmanj\u0161a osamljenost, mo\u017enost vzpostaviti antisuicidalni pakt.<\/p>\n 4. KORAK<\/span>: napotitev k psihiatru, ko ni izbolj\u0161anja klini\u010dne slike in se samomorilna ogro\u017eenost poglablja.<\/p>\n 5. KORAK<\/span>: napotitev v psihiatri\u010dno bolni\u0161nico, na varovani oddelek.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 max = 10 to\u010dk<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 0-2 svetovanje<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3-4 psihiater – follow up<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5 – 6 potencialna hospitalizacija<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 10 nujna hospitalizacija<\/p>\n PREVENTIVA SAMOMORA<\/b><\/p>\n PRIMARNA<\/b>:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sloni na ve\u010dletnih opazovanjih in analizah samomorilnosti in podobnih pojavih<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vpliva na odstranjevanje okoli\u0161\u010din in \u017eivljenjskih dogodkov, ki ustvarjajo na eni strani dispozicijo za samomorilno dejanje in na drugi strani provokativno situacijo<\/p>\n CILJ P.P<\/span>. – Dose\u010di tako naravnanost ljudi, ki bi jih pripeljala do bolj zdravega \u017eivljenja in zadovoljivega re\u0161evanja konfliktov<\/p>\n SEKUNDARNA<\/b>: – posve\u010da posebno skrb najbolj ogro\u017eenim in pri katerih je mo\u017enost re\u0161evanja te\u017eav na destruktiven na\u010din<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 organizira se preko centrov<\/p>\n CILJ<\/span> :<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Do leta 2000 dose\u010di trajno zmanj\u0161evanje pojavnosti du\u0161evnih motenj<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161ati kvaliteto \u017eivljenja ljudi s tovrstnimi motnjami<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dose\u010di zmanj\u0161evanje samomora in poskusa samomora<\/p>\n Intervencije ms pri samomorilno ogro\u017eenem bolinku so:<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vpra\u0161ati (odkrit pogovor – razbremenitev, uvid)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Poslu\u0161ati (sli\u0161ati, razumeti)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oceniti suicidalno ogro\u017eenost (dejavniki tveganja, psiholo\u0161ki in telesni znaki)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ukrepati, \u010de je potrebno (nepretrgano varovanje, odstranitev nevarnih predmetov, sklenitev antisucidalnega pakta)<\/p>\n <\/p>\n KAJ JE PSIHOZA<\/b><\/p>\n Pove\u010dana ob\u010dutljivost na stres. Psihoza je rezultat razlike med stopnjo ob\u010dutljivosti in stresom, ki smo mu izpostavljeni. Na izbruh psihoze poleg biolo\u0161kih dejavnikov vplivajo tudi socialni.<\/p>\n VZROKI<\/span> so v sami zgradbi in delovanju mo\u017eganov ter neravnovesju nekaterih kemi\u010dnih prena\u0161alnih snovi v mo\u017eganih, ti. nevrotransmitorjev.<\/p>\n Dva nevrotransmitorja – pomembna za psihozo – sta Dopamin in Serotonin. Pri bolnikih s psihozo je ravnote\u017eje med temi snovmi moteno (zdravila pomagajo vzpostaviti normalno ravnote\u017eje). Opisane spremembe nastanejo zaradi dednih vzrokov in nepravilnosti v razvoju ploda. Bolniki s psihozo so \u010dezmerno ob\u010dutljivi na dra\u017eljaje ali stresne situacije, ki izvirajo iz okolja.<\/p>\n Prodromi, ali svarilni znaki, ki napovedujejo psihoti\u010dno epizodo<\/p>\n raje ostaja sam, kot v dru\u017ebi<\/p>\n pozablja stvari<\/p>\n vidi ali sli\u0161i druga\u010de<\/p>\n zvoki so bolj intenzivni, predmeti se spreminjajo<\/p>\n svet okoli sebe gleda druga\u010de kot prej<\/p>\n mi\u0161ljenje postane neobi\u010dajno, bere misli drugih, drugi berejo njegove misli<\/p>\n postaja sumni\u010dav, ljudje govorijo o njem, stvari dobijo poseben pomen<\/p>\n pripravlja se zarota<\/p>\n te\u017eko se osredoto\u010di, vsaka malenkost ga zmoti<\/p>\n je potrt ali \u017ealosten, pa ne ve zakaj, loteva se ga tesnoba<\/p>\n vse mu je prenaporno, primanjkuje mu energije<\/p>\n je pretirano ob\u010dutljiv, hitro se razburi<\/p>\n pono\u010di slabo spi, ve\u010d spi preko dneva<\/p>\n te\u017eje sprejema pravila, se ne dr\u017ei dogovorov<\/p>\n manj je vztrajen<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n vedno manj se zanima za stvari okrog sebe<\/p>\n ne skrbi za osebno higieno, izgled<\/p>\n zdi se, da postaja neznosno ob\u010dutljiv, ranljiv<\/p>\n se umika v svoj svet, a se boji osamljenosti<\/p>\n DELO S SVOJCI OSEB S PSIHOZO<\/b><\/p>\n Izra\u017eena \u010dustva – I\u010c (expressed emotion – EE)<\/p>\n Nizek I\u010c:<\/span><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 manj relapsa bolezni<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pozitivne pripombe\u00a0 toplina<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za\u0161\u010diteno okolje<\/p>\n Visok I\u010c:\u00a0 –\u00a0 ve\u010d relapsa bolezni,\u00a0\u00a0 –\u00a0 zgre\u0161ena\u00a0 komunikacija Cilji in oblike obravnave dru\u017eine oseb s psihozo<\/b><\/p>\n \u00fc\u00a0 izbolj\u0161ati \u010dustveno vzdu\u0161je in sporazumevanje v doma\u010dem okolju bolnika in s tem<\/p>\n \u00fc\u00a0 ugodno vplivati na potek bolezni in<\/p>\n \u00fc\u00a0 kvaliteto \u017eivljenja bolnika in celotne dru\u017eine,<\/p>\n \u00fc\u00a0 izbolj\u0161ati sodelovanje z medikamentoznim zdravljenjem<\/p>\n \u00fc\u00a0 poznati simptome bolezni in reagirati v skladu s tem<\/p>\n \u00fc\u00a0 prepoznati prodrome relapsa in v zvezi s tem ustrezno ukrepati<\/p>\n \u00fc\u00a0 zmanj\u0161evati psiholo\u0161ko breme v dru\u017eini (ob\u010dutki krivde, stres, \u017ealost, problem stigmatizacije)<\/p>\n \u00fc\u00a0 spro\u0161\u010dali nakopi\u010dena negativna \u010dustva<\/p>\n Oblike pomo\u010di<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psiho-edukativne (v obliki informacij, pomo\u010d z literaturo)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psiho-terapevtske (skupine star\u0161ev, dru\u017einska terapija)<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n SHIZOFRENIJA ali du\u0161evna razcepljenost<\/b><\/p>\n Je ena najte\u017ejih du\u0161evnih bolezni in se pojavlja v pribli\u017eno 6 %. Obi\u010dajno bolezen nastopi med 15 in 30 letom. Bolezen se lahko pojavi po\u010dasi (skoraj neopazno, nih\u010de ni pozoren) ali pa nenadoma (burna simptomatika).<\/p>\n Sama bolezen nato poteka valovito \u2013 akutni fazi sledi izbolj\u0161anje<\/p>\n Kaj potrebuje oseba s shizofrenijo<\/b><\/p>\n Kaj potrebujejo dru\u017eine<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n Nekateri ukrepi pri obravnavi b\/v s shizofrenijo<\/b><\/p>\n 1. Zgodnje prepoznavanje znakov bolezenskega procesa<\/span><\/p>\n v\u00a0 vzpostavimo pogoje za zaupljiv in zanesljiv odnos<\/p>\n v\u00a0 opredelimo probleme in prilo\u017ebe (dru\u017eina, slu\u017eba, na\u010din prehranjevanja\u2026)<\/p>\n v\u00a0 opredelimo posamezne motnje (blodnje, halucinacije, \u010dustvene motnje)<\/p>\n v\u00a0 identificiramo morebitne stresne dogodke<\/p>\n v\u00a0 ocenimo dejavnike tveganja (zlorabe, avto in heteroagresivno vedenje)<\/p>\n v\u00a0 ocenimo socialno situacijo (odnose, podporno mre\u017eo, samokontrolo)<\/p>\n v\u00a0 ocenimo stali\u0161\u010de dru\u017eine o (vedenju B\/V, pri\u010dakovanjih, poznavanju bolezni)<\/p>\n 2. izvajamo programe za ve\u010djo informiranost svojcev, B\/V, javnosti<\/span><\/p>\n Zdravljenje shizofrenije <\/b>je danes veliko uspe\u0161nej\u0161e kot pred leti. Seveda pa se pri nekaterih bolezen tudi poslab\u0161a in tedaj je potrebna ponovna hospitalizacija<\/p>\n MS SPREMLJA BOLNIKA NA POTI DO OZDRAVITVE<\/b><\/p>\n Najpomembnej\u0161e je:<\/span><\/p>\n poiskati \u010dloveka, ki mu zaupa<\/p>\n se nau\u010diti \u017eiveti, pridobiti samozavest,<\/p>\n prevzemati obveznosti in skrbeti zase<\/p>\n vklju\u010diti se v delovne aktivnosti<\/p>\n se nau\u010diti vse o bolezni in zdravljenju<\/p>\n se soo\u010diti s svojimi \u010dustvi in preob\u010dutljivosljo<\/p>\n vzdr\u017eevati stabilnost in ravnote\u017eje<\/p>\n dvigniti fizi\u010dno kondicijo<\/p>\n zagotoviti dovolj spanja in ritem spanja<\/p>\n prepoznati stresne situacije, se jim izogibati, spoprijeti<\/p>\n organizirati dnevne dejavnosti<\/p>\n ne u\u017eivati drog, tobaka<\/p>\n skrbeti za stike z drugimi<\/p>\n ukvarjati se s stvarmi, ki ga spro\u0161\u010dajo, hobije<\/p>\n prevzemati odgovornosti in dol\u017enosti<\/p>\n vklju\u010diti se v program psiho-edukacije<\/p>\n <\/p>\n CYCLOPHRENIJA<\/b><\/p>\n ali nihanje razpolo\u017eenja, ki poteka v napadih mani\u010dnega ali depresivnega razpolo\u017eenja.<\/p>\n KAKO PREPOZNAMO NIHANJE RAZPOLO\u017dENJA<\/b><\/p>\n DEPRESIJA \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0MANIJA<\/b><\/p>\n – utrujenost \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– nenavadna veselost<\/p>\n – slaba koncentracija\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0– slabo spanje<\/p>\n – socialna odtegnitev \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– zgodnje zbujanje<\/p>\n – nejasno mi\u0161ljenje \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– veli\u010dinske ideje<\/p>\n – sovra\u0161tvo do sebe \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– nezavrto seksualno vedenje<\/p>\n – nizka samo-podoba\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0– hitro in prisilno govorjenje<\/p>\n – samomorilne misli \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– prevelika dejavnost<\/p>\n – izguba libida\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0– veliko na\u010drtov<\/p>\n – zgodnje zbujanje s tesnobo\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0– zapravljanje<\/p>\n – sprememba apetita\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0– pretirana razburljivost<\/p>\n – izguba sposobnosti za u\u017eivanje v stvareh \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– samo-zaverovanost<\/p>\n je proces prevzemanja vse ve\u010dje odgovornosti za svoje zdravje. Potrebno je u\u010denje o bolezni in razvijanje spretnosti, da prepoznamo in nadziramo nihanje razpolo\u017eenja.<\/p>\n RAZLOGI za samoobvladovanje manije<\/span><\/p>\n TEHNIKE obvladovanja manije<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 opustite vsa po\u017eivila in po\u017eivljajo\u010de dejavnosti (alkohol, kava, tobak, \u010daj, zabave)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dobro se naspite (sprehodi, uspavala)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dobro jejte zavarujte se proti sebi samem<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odlo\u017eite velike odlo\u010ditve<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odpovejte va\u017ene sestanke<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 postavite si mejo zmo\u017enosti za svojo porabo denarja<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 napi\u0161ite na\u010drt za svoj dan in dolo\u010dite \u010das za vsako dogajanje<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omejite vo\u017enjo ali prenehajte voziti<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delajte stvari, ki vas pomirjajo (pospravljanje, obiski, kontrola vedenja in misli)<\/p>\n <\/p>\n Kako pomagati depresivnemu<\/b><\/p>\n \u00fc\u00a0 Najpomembneje je, da depresijo prepoznate kot bolezen in je ne zamenjate z za\u010dasno \u017ealostjo.<\/p>\n \u00fc\u00a0 Ne obto\u017eujte depresivnega, da je manj bolan, kot pripoveduje, ali da nima “trdne volje”, da bi se “spravil skupaj”<\/p>\n \u00fc\u00a0 Ne bodite nestrpni do njega in spodbujajte prepri\u010danje, da je depresija huda, vendar le za\u010dasna bolezenska motnja.<\/p>\n \u00fc\u00a0 Depresivnega posku\u0161ajte razumeti, bodite z njim potrpe\u017eljivi in spodbudni.<\/p>\n \u00fc\u00a0 Pogovarjajte se z njim in ga tudi pozorno poslu\u0161ajte. Ne presli\u0161ite misli o samomoru, ki so pogosto izre\u010dene in preve\u010dkrat prezrte!<\/p>\n \u00fc\u00a0 Pojdite z depresivnim ven, na sprehod, v kino, v dru\u017ebo.<\/p>\n \u00fc\u00a0 Vztrajajte pri povabilu, tudi \u010de je sprva zavrnjeno<\/p>\n \u00fc\u00a0 Spodbujajte ga k aktivnostim, ki so ga neko\u010d veselile, vendar ne zahtevajte preve\u010d od njega. Prevelike zahteve lahko namre\u010d pove\u010dajo njegove ob\u010dutke neuspe\u0161nosti<\/p>\n Kako si lahko v depresiji pomagate sami<\/b><\/p>\n ne postavljajte si te\u017eko dosegljivih ciljev in ne nalagajte si prevelikih odgovornosti<\/p>\n razdelile velike naloge v ve\u010d manj\u0161ih<\/p>\n ne pri\u010dakujte od sebe preve\u010d<\/p>\n posku\u0161ajte biti v dru\u017ebi<\/p>\n udele\u017eujte se dejavnosti, ki vas lahko razvedrijo<\/p>\n vzemite si \u010das za vsakdanje aktivnosti<\/p>\n skrbite za svoje telesno po\u010dutje in telesno kondicijo<\/p>\n ne utapljajte svoje potrtosti v alkoholu<\/p>\n odlo\u017eite velike \u017eivljenjske odlo\u010ditve<\/p>\n ne pri\u010dakujte, da bo vse na hitro pre\u0161lo samo od sebe<\/p>\n nikar ne premlevajte svojih \u010drnih misli<\/p>\n govorite o svojih te\u017eavah<\/p>\n ne jemljite nobenih zdravil po lastnem preudarku<\/p>\n Samoobvladovanje<\/b><\/p>\n Samoobvladovanje je proces pove\u010devanja odgovornosti<\/p>\n za va\u0161e zdravje.<\/p>\n Njegovo izvajanje naj bi vodilo k: <\/span>– redkej\u0161im sprejemom v bolni\u0161nico Prvi koraki<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pi\u0161ite dnevnik – vsaj en stavek na dan;<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nau\u010dite se \u010dim ve\u010d o svoji bolezni in zdravilih;<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vpra\u0161ajte svojega zdravnika, \u010de lahko prilagajate svoja zdravila svojemu razpolo\u017eenju \u2013 samostojno jemanje zdravil<\/p>\n Za depresijo<\/b><\/p>\n Za manijo<\/b><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prekinite s \u010dajem, kavo in drugimi kofeinskimi po\u017eivili;<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 spanje je bistveno: spremenite svoj dan tako, da si boste zagotovili dovolj spanja;<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za\u0161\u010ditite se pred samim sabo; nobenih velikih odlo\u010ditev in naredite potrebne korake, da ne boste preve\u010d zapravljali;<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dejavno se posku\u0161ajte pomiriti: delajte, kot da ste depresivni; nasprotujte veli\u010dinskim predstavam z negativnimi potrditvami.<\/p>\n DOLGORO\u010cNO pa spoznajte, da je veliko tega kar lahko naredite.<\/p>\n Za za\u010detek:<\/span><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bolje se spoznajte;<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ostanite telesno zdravi;<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 gojite podporne odnose<\/p>\n ZN BOLNIKA Z NASILNIM VEDENJEM<\/b><\/p>\n Klini\u010dno ozadje:<\/b><\/p>\n a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primarno (prizadete kriti\u010dne anatomske strukture mo\u017eganov-tumorji)<\/p>\n b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sekundarno (ko na provokacije iz okolja odgovarja z nasiljem)<\/p>\n c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 terciarno (zunanje dogodke dojema kot sovra\u017eno – psihoza)<\/p>\n Oblike nasilnosti:<\/b><\/p>\n Preventiva:<\/b><\/p>\n a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 primarna (usmerjena k prepre\u010devanju nastanka bolezni)<\/p>\n b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sekundarna (zgodnje prepoznavanje bolezni in ukrepanje)<\/p>\n c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 terciarna (zmanj\u0161anje posledic bolezni)<\/p>\n INTERVENCIJA ZN PRI NASILNEM BOLNIKU<\/b><\/p>\n \u00fc\u00a0 vzpostaviti,dober odnos z B\/V (\u0161e pred nasilnim izbruhom)<\/p>\n \u00fc\u00a0 odkriti vzroke B\/V vznemirjenja<\/p>\n \u00fc\u00a0 pomo\u010d B\/V, da govori o svojih ob\u010dutkih in problemih<\/p>\n \u00fc\u00a0 upo\u0161tevati dejavnike, ki pove\u010dujejo nasilnost (\u0161tevilo bolnikov, vrste patologije, odnos in \u0161tevilo osebja, slaba organiziranost dela)<\/p>\n \u00fc\u00a0 zmanj\u0161ati stimulativne dejavnike<\/p>\n \u00fc\u00a0 biti ob bolniku, ko je napel, ogro\u017een<\/p>\n \u00fc\u00a0 za\u0161\u010dititi druge bolnike in osebje pred nasiljem<\/p>\n \u00fc\u00a0 postaviti omejitve<\/p>\n \u00fc\u00a0 uporabiti jasno komunikacijo (ena oseba, brez zakaj)<\/p>\n \u00fc\u00a0 poklicati pomo\u010d<\/p>\n \u00fc\u00a0 strokovno uporabiti sredstva za umiritev m omejevanje gibanja B\/V<\/p>\n \u00fc\u00a0 dokumentirati vse postopke in opisati bolnikovo vedenje<\/p>\n \u00fc\u00a0 ZV (u\u010diti B\/V in svojce o ustreznem na\u010dinu re\u0161evanja problema)<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n NEMIRNI B\/V<\/b><\/p>\n Nemir je do\u017eivljanje siljenja k aktivnosti z ob\u010dutenjem energije, ki i\u0161\u010de usmeritev (z intenzivno potrebo) po gibanju in nezmo\u017enosti, da bi mirno le\u017eal, sedel in s spremljajo\u010dimi motnjami vedenja, \u010dustvovanja in mi\u0161ljenja.<\/p>\n Vzroki nemira<\/span><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kvalitativne motnje zavesti<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kvantitativne motnje zavesti<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ambivalentna situacija\/isto\u010dasna prisotnost nasprotujo\u010dih motivov<\/p>\n Pomembno pri prepoznavanju nemira:<\/span><\/p>\n prepoznati in oceniti opozorilne znake nemira<\/p>\n opazovati hitrost stopnjevanja, spreminjanja znakov nemira<\/p>\n poznati pojavne oblike<\/p>\n oceniti (grobo) bolnikovo zavest<\/p>\n oceniti kognitivne funkcije<\/p>\n merjenje vitalnih znakov (RR, TT, dihanje, pulz)<\/p>\n merjenje saturacije<\/p>\n oceniti prisotnost bole\u010dine<\/p>\n oceniti mo\u017enost krvavitve, zastrupitve<\/p>\n opozoriti na najpomembnej\u0161e izvide preiskav<\/p>\n poznavanje in ocena stranskih u\u010dinkov terapije<\/p>\n natan\u010dno poro\u010danje in dokumentiranje<\/p>\n <\/p>\n INTERVENCIJE MS:<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n PROGRAM ZN IN ZDRAVLJENJE B\/V S SINDROMOM ODVISNOSTI<\/b><\/p>\n 1. <\/b>Faza priprava bolnika na zdravljenje : 2.<\/b> Zdravljenje v bolni\u0161nici ali zunaj bolni\u0161ni\u010dni skupini poteka v ve\u010d fazah:<\/p>\n 3.<\/b> Nadaljevanje zdravljenja in rehabilitacija v okviru KZA (pogoj je abstinenca bolnika) traja ve\u010d let.<\/p>\n Cilji so dolgoro\u010dni<\/span>: nadaljevanje rehabilitacije na telesnem, psihi\u010dnem in socialno-ekonomskem podro\u010dju. Zdravljenec naj bi si \u017eivljenje uredil tako, da bi zmogel svoje probleme re\u0161evati brez droge.<\/p>\n \u00a0<\/b><\/p>\n PRAVICE DU\u0160EVNIH BOLNIKOV<\/b><\/p>\n Listina pravic du\u0161evnih bolnikov, ki je javno razobe\u0161ena v vseh ameri\u0161kih psihiatri\u010dnih ustanovah zajema pravice do:<\/p>\n Tako je v Ameriki kako je pa pri nas?<\/p>\n Glejte Zakon o du\u0161evnem zdravju!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" DEFINICIJA – Psihiatri\u010dna ZN je proces \u010dlovekove komunikacije, ki vklju\u010duje dva \u010dloveka: MS in B\/V, njun odnos in sodelovanje med njima. Osnovni namen tega odnosa je B\/V pomagati do ve\u010djega uspeha in zadovoljstva v \u017eivljenju. Psihiatri\u010dna ZN je specialno podro\u010dje sestrske teorije in prakse – je nega ljudi s patolo\u0161kimi miselnimi procesi in drugimi motnjami … Preberi ve\u010d o Psihiatri\u010dna zdravstvena nega<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[1966,523,522],"class_list":["post-2593","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-psihiatricna-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje","tag-zn-in-mentalno-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2593","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2593"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2593\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2593"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2593"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2593"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\n
\n
\n
\n– Dnevni centri\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– Stanovanjske skupine
\n– Zaposlovanje\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– Skupine za samopomo\u010d
\n– Izobra\u017eevanje\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0– Zagovorni\u0161tvo
\n– Svetovanje<\/p>\n\n
\n
\n
\n2. Ali vsakdo, ki posku\u0161a samomor, resni\u010dno \u017eeli umreti?
\n3. Kaj so najpogostej\u0161i vzroki za samomorilno dejanje?
\n4. Kdo je bolj obremenjen s samomorom – mladi ali stari?
\n5. Ali moremo in smemo razlikovati samomor in poskus samomora?
\n6. Ali lahko predvidimo in ocenimo suicidalno nevarnost?
\n7. Kako ukrepati, ko ugotovimo, da nekdo razmi\u0161lja o samomoru?<\/p>\n
\nTO\u010cKOVANJE samomorilne ogro\u017eenosti:<\/b><\/p>\n
\nTERCIARNA<\/b>: – zajema zdravljenje in rehabilitacijo oseb, ki so se po\u0161kodovale s samomorilnim dejanjem<\/p>\n\n
\n– veliko kriti\u010dnih pripomb in globalnimi ocenami sovra\u017enosti
\n– emocionalne hiperanga\u017eiranosti (samo\u017ertvovanje, hiperprotektivnost)
\n– prevelika mera identifikacije z B\/V,<\/p>\n\n
\n
\nSamoobvladovanje manije<\/b><\/p>\n\n
\n– bolj\u0161im odnosom
\n-pove\u010dani zmo\u017enosti obdr\u017eati zaposlitev<\/p>\n\n
\n
\n
\nMotivirati, izpeljati diagnosti\u010dni postopek, pripraviti svojce za sodelovanje, dose\u010di abstinenco od droge, dogovoriti se za ustrezno obliko zdravljenja<\/p>\n\n
\n