1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na povr\u0161ini sesalske celice je: celi\u010dna membrana ali plazmalema<\/p>\n
V notranjosti pa je\/so: citoplazma, celi\u010dni organeli in citoskelet<\/p>\n
<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za prehajanje snovi prek celi\u010dne membrane se energija v obliki ATP neposredno\u00a0 ne porablja za: difuzijo, facilitarno difuzijo in prenos z membranskimi me\u0161i\u010dki<\/p>\n
<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Membranski prena\u0161alci so: \u00a0beljakovine<\/p>\n
In so udele\u017eeni pri: facilitarni difuziji in aktivnem transportu<\/p>\n
<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Osmoza je prehajanje teko\u010dine med predelki v organizmu zaradi: pasivne difuzije vode<\/p>\n
Do osmoze med predelki prihaja:<\/p>\n
– \u010de se razlikujejo po koncentraciji vode<\/p>\n
– \u010de predelke med seboj lo\u010duje membrana, ki prepu\u0161\u010da vodo, ne pa topljencev<\/p>\n
<\/p>\n
5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ravnote\u017eni material za K+ je:<\/p>\n
-Odvisen od razmerja koncentracij K+ med zunajceli\u010dno in znotrajceli\u010dno teko\u010dino<\/p>\n
-vzpostavljen, kadar se vpliv koncentracijskega gradienta za K+ izena\u010di z vplivom difuzijskega potenciala za K+<\/p>\n
-zapisan z Nernstovo ena\u010dbo<\/p>\n
-med -70 in -90 mV v vzdra\u017enih celicah<\/p>\n
<\/p>\n
6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mirovni membranski potencial je:<\/p>\n
-razlika v elektri\u010dni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane nevzdra\u017eene celice<\/p>\n
-prete\u017eno ravnote\u017eni potencial za K+<\/p>\n
-prete\u017eno neodvisen od Na+<\/p>\n
<\/p>\n
7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Akcijski potencial je:<\/p>\n
-razlika v elektri\u010dni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane vzdra\u017eene celice<\/p>\n
-posledica vdora Na+ prek membrane v celico<\/p>\n
-odraz prehodne elektropozitivnosti notranjosti celice<\/p>\n
<\/p>\n
8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri eksocitozi se skupna povr\u0161ina celi\u010dne membrane: zve\u010da<\/p>\n
Pri endocitozi se skupna povr\u0161ina celi\u010dne membrane: zmanj\u0161a<\/p>\n
<\/p>\n
9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na+\/K+ \u010drpalka:<\/p>\n
-Prepre\u010di nabiranje Na+ v celicah<\/p>\n
-lahko prispeva k vzdr\u017eevanju mirovnega membranskega potenciala<\/p>\n
-prepre\u010di nabiranje K+ v zunajceli\u010dni teko\u010dini<\/p>\n
<\/p>\n
10.\u00a0\u00a0 Sinteza beljakovin v celici poteka: na zrnatem endoplazmatskem retikulumu<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
11.\u00a0\u00a0 Funkcije celi\u010dne membrane so:<\/p>\n
-selektivni transport snovi<\/p>\n
-prepoznavanje signalov iz celi\u010dnega okolja (npr. hormonov)<\/p>\n
-adhezija na druge strukture<\/p>\n
-razmejitev notranjosti celice od njenega okolja<\/p>\n
<\/p>\n
12.\u00a0\u00a0 Celi\u010dna membrana:<\/p>\n
-je selektivno prepustna za razli\u010dne snovi<\/p>\n
-dopu\u0161\u010da difuzijo plinov, kot sta O\u00ad\u00ad2 in CO2<\/p>\n
<\/p>\n
13.\u00a0\u00a0 Izolirana plazma vsebuje: albumin, globuline in fibrinogen<\/p>\n
<\/p>\n
14.\u00a0\u00a0 Za krvne plo\u0161\u010dice velja, da:<\/p>\n
-se ve\u017eejo na po\u0161kodovano \u017eilno steno<\/p>\n
-povzro\u010dijo skr\u010denje rde\u010dega krvnega strdka<\/p>\n
<\/p>\n
15.\u00a0\u00a0 Plazemske beljakovine so: albumin, globulini in fibrinogen<\/p>\n
Serumske beljakovine so: albumin, globulini<\/p>\n
<\/p>\n
16.\u00a0\u00a0 \u010ce je dalj \u010dasa zni\u017ean parcialni tlak O2 v arterijski krvi, se:<\/p>\n
-zve\u010da tvorba Erci v kostnem mozgu<\/p>\n
-zve\u010da poraba \u017eeleza v kostnem mozgu<\/p>\n
-zve\u010da izlo\u010danje eritropoetina iz ledvic<\/p>\n
<\/p>\n
17.\u00a0\u00a0 Rde\u010de krvni\u010dke imajo na povr\u0161ini membrane oligosaharide in polipeptide, ki so:<\/p>\n
– aglutinogeni<\/p>\n
Pri transfuziji nekompatibilne krvi sistema AB0 pride do zlepljanja Erci dajalca s prejemnikovimi: –aglutinini<\/p>\n
<\/p>\n
18.\u00a0\u00a0 Za albumin velja:<\/p>\n
-najbolj prispeva h koloidnoosmotskemu tlaku plazme<\/p>\n
-deluje kot nespecifi\u010dna transportna beljakovina<\/p>\n
<\/p>\n
19.\u00a0\u00a0 Pravilno zaporedje razvoja Erci:<\/p>\n
-pluripotentna celica\u00e0eritroidna celica\u00e0normoblast\u00e0retikulocit\u00e0Erci<\/p>\n
<\/p>\n
20.\u00a0\u00a0 Za osebo s krvno skupino 0 velja:<\/p>\n
-na Erci nima antigenov A in B<\/p>\n
-v plazmi ima protitelesa anti-A in anti-B<\/p>\n
<\/p>\n
21.\u00a0\u00a0 Za Rh negativno osebo velja:<\/p>\n
-na Erci nima antigenov Rh<\/p>\n
-lahko ima v krvi anti-Rh protitelesa<\/p>\n
<\/p>\n
22.\u00a0\u00a0 Med nose\u010dnostjo je plod lahko ogro\u017een v primeru, \u010de je:<\/p>\n
-nose\u010dnica Rh negativna in ponovno nose\u010da z Rh pozitivnim plodom<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
23.\u00a0\u00a0 Za nespecifi\u010dni imunski odziv organizma velja:<\/p>\n
-njegova poglavitna komponenta je vnetje<\/p>\n
-odziv ni odvisen od vrste tujka<\/p>\n
-pri njem sodelujejo celice naravne ubijalke<\/p>\n
<\/p>\n
24.\u00a0\u00a0 Za specifi\u010dni imunski odziv velja:<\/p>\n
-odzove se na dolo\u010dene antigene<\/p>\n
<\/p>\n
25.\u00a0\u00a0 Hemostaza zajema naslednje fiziolo\u0161ke spremembe:<\/p>\n
-razgradnja krvnega strdka<\/p>\n
-\u017eilni spazem<\/p>\n
-nastanek trombocitnega \u010depa<\/p>\n
-koagulacijo<\/p>\n
<\/p>\n
26.\u00a0\u00a0 Vodi\u010d ritma (pacemaker) v normalnem srcu:<\/p>\n
-so specializirane celice v sinoatrialnem vozlu<\/p>\n
-je tista skupina celic s spontano, ritmi\u010dno elektri\u010dno aktivnostjo, ki se pro\u017eijo z najvi\u0161jo frekvenco<\/p>\n
<\/p>\n
27.\u00a0\u00a0 Elektri\u010dni dogodki v srcu so:<\/p>\n
-spro\u017eilni dejavnik za mehani\u010dne dogodke v srcu<\/p>\n
-v normalnem srcu vedno razporejeni v dolo\u010denem zaporedju, tako da si v EKG sledijo val P, QRS in val T<\/p>\n
-v primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozi srce lahko vzrok smrtno nevarnih motenj sr\u010dnega ritma<\/p>\n
<\/p>\n
28.\u00a0\u00a0 Katera trditev ne velja za EKG?<\/p>\n
-kompleks QRS predstavlja repolarizacijo ventriklov<\/p>\n
<\/p>\n
29.\u00a0\u00a0 Katera trditev ne dr\u017ei?<\/p>\n
-med sr\u010dnim ciklusom je tlak v levem prekatu vedno vi\u0161ji od tlaka v levem atriju<\/p>\n
<\/p>\n
30.\u00a0\u00a0 Minutni volumen srca je:<\/p>\n
-volumen krvi, ki ga srce iz\u010drpa v obtok v eni minuti<\/p>\n
-za L in D srce v normalnih razmerah enak<\/p>\n
-normalno enak venskemu prilivu v srce v istem \u010dasu<\/p>\n
-koli\u010dina, ki je odvisna od \u010drpalne sposobnosti srca<\/p>\n
-enak produktu med utripnim volumnom in sr\u010dno frekvenco (MVS=UV\u00d7SF)<\/p>\n
<\/p>\n
31.\u00a0\u00a0 \u010ce se venski priliv v normalno \u010dlove\u0161ko srce nenadoma pove\u010da za 10%:<\/p>\n
-se pove\u010da utripni volumen srca (Frank-Starlingov mehanizem)<\/p>\n
<\/p>\n
32.\u00a0\u00a0 Zato, da v sistemskem delu obto\u010dil kri te\u010de od srca skozi arterijski, kapilarni in venski del o\u017eilja nazaj v srce, je odlo\u010dilna razlika tlakov: med aorto in desnim preddvorom<\/p>\n
Ki je v normalnih razmerah pribli\u017eno: enak arterijskemu tlaku<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
33.\u00a0\u00a0 Pri konstantnem MVS dolo\u010da vrednost arterijskega tlaka: periferni upor<\/p>\n
<\/p>\n
34.\u00a0\u00a0 V sistemskem obtoku je skupni upor proti toku krvi najvi\u0161ji v: arteriolah<\/p>\n
<\/p>\n
35.\u00a0\u00a0 Za dolgoro\u010dno uravnavanje krvnega tlaka je najpomembnej\u0161i:<\/p>\n
-vpliv ledvic na uravnavanje volumna zunajceli\u010dne teko\u010dine<\/p>\n
<\/p>\n
36.\u00a0\u00a0 Aktivacija renin-angiotenzinskega sistema:<\/p>\n
-je lahko posledica nenadne obse\u017ene krvavitve, zaradi katere mo\u010dno pade arterijski tlak<\/p>\n
-se pri\u010dne s spro\u0161\u010danjem renina iz jukstaglomerularnega aparata v ledvicah<\/p>\n
-lahko povzro\u010di vazokonstrikcijo \u017ee po nekaj minutah<\/p>\n
-lahko povzro\u010di izlo\u010danje aldosterona iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze<\/p>\n
<\/p>\n
37.\u00a0\u00a0 Za regulacijo pretoka skozi dolo\u010deno tkivo ali organ je v normalnih razmerah najpomembnej\u0161e:<\/p>\n
-spreminjanje lokalnega upora proti toku krvi v tkivu<\/p>\n
<\/p>\n
38.\u00a0\u00a0 V normalnem plju\u010dnem krvnem obtoku:<\/p>\n
-je pretok enak pretoku v sistemskem krvnem obtoku<\/p>\n
-se oksigenirana kri steka v plju\u010dne vene in po njih v levi atrij<\/p>\n
<\/p>\n
39.\u00a0\u00a0 Ko zdrav \u010dlovek vstane:<\/p>\n
-lahko ugotovimo prehoden padec arterijskega tlaka v arterijah v vi\u0161ini srca<\/p>\n
-kolabirajo vratne vene<\/p>\n
-se zaradi zmanj\u0161anega pro\u017eenja baroreceptorjev pove\u010da aktivnost vazomotori\u010dnega centra, zato pa poraste periferni upor in se zmanj\u0161a kapacitivnost ven<\/p>\n
<\/p>\n
40.\u00a0\u00a0 Pretok krvi skozi koronarne arterije se odvija med: diastolo<\/p>\n
Ker: sr\u010dna mi\u0161ica med kr\u010denjem stisne koronarne arterije<\/p>\n
<\/p>\n
41.\u00a0\u00a0 V sistemskem krvnem obtoku je ve\u010dina krvi v: venulah in venah<\/p>\n
<\/p>\n
42.\u00a0\u00a0 Popustljivost (komplianca) plju\u010d nam pove: kako raztegljiva so plju\u010da<\/p>\n
\u010ce je komplianca plju\u010d velika: je retrakcijska sila plju\u010d razmeroma majhna<\/p>\n
<\/p>\n
43.\u00a0\u00a0 Pove\u010dana povr\u0161inska napetost teko\u010dine na steni alveolov bi: pove\u010dala retrakcijsko silo plju\u010d<\/p>\n
Pove\u010danje povr\u0161inske napetosti: \u00a0prepre\u010duje plju\u010dni surfaktant<\/p>\n
<\/p>\n
44.\u00a0\u00a0 Transpulmonalni tlak je: razlika med tlakom v alveolah in plevralnem prostoru<\/p>\n
Njegova funkcija je, da: razpenja plju\u010da<\/p>\n
<\/p>\n
45.\u00a0\u00a0 Smer neto difuzije plina skozi alveolarno membrano v plju\u010dih je odvisna od:<\/p>\n
-parcialnih tlakov plina v alveolih in v kapilarni krvi<\/p>\n
<\/p>\n
46.\u00a0\u00a0 Respiracijski koli\u010dnik je razmerje med: min. volumnoma izdihanega CO2 in vdihanega O2<\/p>\n
Normalno je: malo manj\u0161i kot 1<\/p>\n
<\/p>\n
47.\u00a0\u00a0 Na vsako molekulo hemoglobina se lahko ve\u017eejo: 4 molekule kisika<\/p>\n
Spojini, ki pri tem nastane pravimo: oksihemoglobin<\/p>\n
<\/p>\n
48.\u00a0\u00a0 Glavno mesto izmenjave plinov med zrakom in krvjo v plju\u010dih so: alveoli<\/p>\n
<\/p>\n
49.\u00a0\u00a0 Ob koncu normalnega izdiha je ob odprtem glotisu tlak v alveolih: \u00a0enak atmosfersekmu pritisku<\/p>\n
<\/p>\n
50.\u00a0\u00a0 Funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRC)je:<\/p>\n
-volumen zraka, ki ostane v plju\u010dih po normalnem izdihu<\/p>\n
-vsota ekspiratornega rezervnega volumna (ERV)in rezidualnega volumna (RV)<\/p>\n
<\/p>\n
51.\u00a0\u00a0 Forsiran ekspiracijski volumen (FEV1) je volumen zraka, ki ga po: maksimalnem<\/p>\n
Vdihu: izdihamo z vso mo\u010djo v prvi sekundi<\/p>\n
<\/p>\n
52.\u00a0\u00a0 FEV1 je pri zdravih ljudeh: ve\u010d kot 80% vitalne kapacitete<\/p>\n
<\/p>\n
53.\u00a0\u00a0 Difuzija plina med zrakom in krvjo v plju\u010dih je premosorazmerna:<\/p>\n
-gradientu parcialnih tlakov plina<\/p>\n
-difuzijski povr\u0161ini<\/p>\n
<\/p>\n
54.\u00a0\u00a0 Koncentracija topljencev v urinu se bo zve\u010dala, \u010de:<\/p>\n
-ne pijemo vode<\/p>\n
-zve\u010damo porabo kuhinjske soli<\/p>\n
-se zve\u010da izlo\u010danje ADH<\/p>\n
-se izlo\u010da obligatorni volumen urina<\/p>\n
<\/p>\n
55.\u00a0\u00a0 Voda se:<\/p>\n
-filtrira v glomerulih<\/p>\n
-pasivno resorbira vzdol\u017e zbiralc odvisno od ADH<\/p>\n
<\/p>\n
56.\u00a0\u00a0 Neka snov se lahko popolnoma izlo\u010di iz krvi, ki te\u010de skozi ledvice, \u010de se:<\/p>\n
-filtrira v glomerulih in secernira v tubulusih<\/p>\n
<\/p>\n
57.\u00a0\u00a0 Ledvi\u010dna glomerularna membrana:<\/p>\n
-zadr\u017euje v plazmi snovi z molekulsko maso nad 70.000<\/p>\n
-zadr\u017ei krvne celice, da se ne izlo\u010dijo urin<\/p>\n
<\/p>\n
58.\u00a0\u00a0 Za glomerularno filtracijo velja:<\/p>\n
-normalna koli\u010dina glomerularnega filtrata pri odraslem \u010dloveku je okrog 180L na dan<\/p>\n
-normalno se filtrira 20% plazme, ki te\u010de skozi glomerule<\/p>\n
<\/p>\n
59.\u00a0\u00a0 Vodikovi ioni se z urinom izlo\u010dijo:<\/p>\n
-z NH3 tako da tvorijo NH4+<\/p>\n
-skupaj s HPO22-, tako da tvorijo H2PO4-<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
60.\u00a0\u00a0 Aldosteron se izlo\u010da iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze, kadar je:<\/p>\n
-zmanj\u0161an pretok krvi skozi ledvice<\/p>\n
-primanjkljaj Na ionov v organizmu<\/p>\n
-zve\u010dana sekrecija renina iz ledvic<\/p>\n
-zve\u010dana koncentracija angiotenzina v krvi<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
61.\u00a0\u00a0 Za izlo\u010danje razli\u010dnih snovi iz ledvic veljajo naslednje mo\u017enosti:<\/p>\n
-samo glomerularna filtracija<\/p>\n
-glomerularna filtracija + delna tubulna reabsorpcija<\/p>\n
-glomerularna filtracija + popolna tubulna reabsorpcija<\/p>\n
-glomerularna filtracija + tubulna sekrecija<\/p>\n
-globularna filtracija + tubulna reabsorpcija + tubulna sekrecija<\/p>\n
<\/p>\n
62.\u00a0\u00a0 \u010clovek izlo\u010da teko\u010dino z: odvajanjem se\u010da, blata, potenjem, izhlapevanjem vode skozi ko\u017eo, izhlapevanjem vode skozi dihala<\/p>\n
<\/p>\n
63.\u00a0\u00a0 Za uravnavanje teko\u010dine v telesu v normalnih razmerah veja, da:<\/p>\n
-je najmanj\u0161a mo\u017ena koli\u010dina s se\u010dem izlo\u010dene teko\u010dine okoli 500mL\/dan<\/p>\n
-se vnos in izlo\u010danje teko\u010dine spreminjata glede na spremembe osmolarnosti zunajceli\u010dne teko\u010dine<\/p>\n
– se vnos in izlo\u010danje teko\u010dine spreminjata glede na spremembe volumna zunajceli\u010dne teko\u010dine<\/p>\n
-je hipotalamus pomemben za uravnavanje vnosa in izlo\u010danje teko\u010dine<\/p>\n
<\/p>\n
64.\u00a0\u00a0 Velika koli\u010dina vode, ki se filtrira v glomerulih, se reabsorbira v ledvi\u010dnih tubulusih in zbiralcih:<\/p>\n
-z difuzijo zaradi osmoznega u\u010dinka reabsorbiranih osmotsko aktivnih snovi<\/p>\n
<\/p>\n
65.\u00a0\u00a0 Urin se koncentrira nad 300 mosm\/L v: zbiralcih<\/p>\n
<\/p>\n
66.\u00a0\u00a0 Vodikov ion, ki se je izlo\u010dil v svetlino proksimalnega tubulusa, izvira iz: tubulne epitelijske celice<\/p>\n
Bikarbonatni ion, ki se je reabsorbiral v peritubulusno kapilaro izvira iz: tubulne epitel. celice<\/p>\n
<\/p>\n
67.\u00a0\u00a0 Na nastajanje primarnega urina v glomerulih normalno vplivajo naslednji tlaki:<\/p>\n
-hidrostatski tlak v kapilarah glomerula<\/p>\n
-hidrostatski tlak v Bowmanovi kapsuli<\/p>\n
-koloidnoosmotski tlak v kapilarah glomerula<\/p>\n
<\/p>\n
68.\u00a0\u00a0 \u010ce popijemo\u00a0 v 30 min 2L vode, se zmanj\u0161a: prepustnost za vodo v zbiralcih in distalnih tubulih<\/p>\n
<\/p>\n
69.\u00a0\u00a0 Metaboli\u010dna alkaloza lahko nastane zaradi: izgube kisline iz \u017eelodca<\/p>\n
Lahko se razvije pri: bruhanju iz \u017eelodca<\/p>\n
<\/p>\n
70.\u00a0\u00a0 Respiratorna acidoza lahko nastane zaradi: nezadostne ventilacije<\/p>\n
Lahko se razvije pri: paralizi dihalnih mi\u0161ic<\/p>\n
<\/p>\n
71.\u00a0\u00a0 Pri akutnem, dolgotrajnem bruhanju iz \u017eelodca se lahko razvije: metaboli\u010dna alkaloza<\/p>\n
Laboratorijski izvid bi pokazal: povi\u0161an pH, povi\u0161an HCO3-, povi\u0161an pCO2<\/p>\n
<\/p>\n
72.\u00a0\u00a0 Pri akutnem poslab\u0161anju sladkorne bolezni, se lahko razvije: metaboli\u010dna acidoza<\/p>\n
Laboratorijski izvid bi pokazal: zni\u017ean pH, zni\u017ean HCO3-, zni\u017ean pCO2<\/p>\n
<\/p>\n
73.\u00a0\u00a0 Zni\u017ean pH krvi je lahko znak: respiratorne acidoze, metaboli\u010dne acidoze<\/p>\n
<\/p>\n
74.\u00a0\u00a0 Povi\u0161an pH krvi je lahko znak: metaboli\u010dne alkaloze, respiratorne alkaloze<\/p>\n
<\/p>\n
75.\u00a0\u00a0 Najbolj pomembni pufri v krvi so: plazemske beljakovine, Hb v Erci, bikarbonat<\/p>\n
<\/p>\n
76.\u00a0\u00a0 Najbolj pomemben pufer v zunajceli\u010dni teko\u010dini je: bikarbonatni<\/p>\n
<\/p>\n
77.\u00a0\u00a0 Encim amilaza se izlo\u010da: v dvanajstnik, v ustno votlino<\/p>\n
In povzro\u010di za\u010detek razgradnje zau\u017eitih: ogljikovih hidratov<\/p>\n
<\/p>\n
78.\u00a0\u00a0 Trebu\u0161na slinavka izlo\u010da: endopeptidaze, lipazo, amilazo<\/p>\n
<\/p>\n
79.\u00a0\u00a0 Poglavitne sestavine \u017eol\u010da, ki se izlo\u010da v dvanajstnik so: voda, lectin in holesterol, \u017eol\u010dne soli, bilirubin<\/p>\n
<\/p>\n
80.\u00a0\u00a0 Za \u017eol\u010d velja, da:<\/p>\n
-nastaja v jetrih<\/p>\n
-igra poglavitno vlogo pri emulgaciji in absorpciji ma\u0161\u010dob<\/p>\n
-je rumeno-zelene barve zaradi bilirubina<\/p>\n
<\/p>\n
81.\u00a0\u00a0 Med jetrne funkcije ne pri\u0161tevamo: izlo\u010danja hormonov<\/p>\n
<\/p>\n
82.\u00a0\u00a0 Prehranjevanje \u010dloveka uravnavajo:<\/p>\n
-signali iz mo\u017eganske skorje<\/p>\n
-koncentracija glukoze v krvi<\/p>\n
-sistolni peptidi<\/p>\n
-signali iz prebavne cevi<\/p>\n
-vonj in videz hrane<\/p>\n
<\/p>\n
83.\u00a0\u00a0 Odrasel \u010dlovek dnevno potrebuje okoli: 50-65g<\/p>\n
Beljakovin, ki morajo vsebovati predvsem: \u00a0esencialne aminokisline<\/p>\n
<\/p>\n
84.\u00a0\u00a0 Sintezo glukoze iz nesladkornih virov imenujemo: glukoneogeneza<\/p>\n
<\/p>\n
85.\u00a0\u00a0 Ozna\u010di pravilne trditve:<\/p>\n
-glikoliza je katabolni proces<\/p>\n
-kon\u010dni produkt glikolize je piruvi\u010dna oz. mle\u010dna kislina<\/p>\n
-za potek glikolize ni potreben kisik<\/p>\n
<\/p>\n
86.\u00a0\u00a0 Lipoproteini so:<\/p>\n
-delci, ki imajo lipidno sredico in beljakovinski pla\u0161\u010d<\/p>\n
-delci, ki omogo\u010dajo v vodi netopnim lipidom transport po krvi<\/p>\n
<\/p>\n
87.\u00a0\u00a0 Najve\u010dji del svojih energetskih zalog ima \u010dlove\u0161ki organizem spravljen v: adipocitih<\/p>\n
<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
88.\u00a0\u00a0 Ketonska telesa:<\/p>\n
-nastajajo v jetrih<\/p>\n
-so prisotna v krvi v ve\u010dji koncentraciji, kadar je v organizmu pospe\u0161ena ragradnja prostih MK<\/p>\n
-zvi\u0161ujejo kislost krvi<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
89.\u00a0\u00a0 Se\u010dnina v se\u010du je:<\/p>\n
-stranski produkt katabolizma aminokislin<\/p>\n
-spojina, ki nastane s predelavo amoniaka<\/p>\n
<\/p>\n
90.\u00a0\u00a0 Glukoneogeneza je sinteza:<\/p>\n
-glukoze iz alanina<\/p>\n
-glukoze iz glicerola<\/p>\n
-glukoze iz laktata<\/p>\n
<\/p>\n
91.\u00a0\u00a0 Najpomembnej\u0161i cilj uravnavanja presnove je: prepre\u010devanje hipoglikemije<\/p>\n
<\/p>\n
92.\u00a0\u00a0 Ozna\u010di pravilne odgovore:<\/p>\n
-v normalnih razmerah uporabljajo mo\u017egani kot edini vir energije glukozo<\/p>\n
-kadar mirujejo, uporabljajo skeletne mi\u0161ice kot glavni vir energije proste MK<\/p>\n
<\/p>\n
93.\u00a0\u00a0 Med hormone, ki skladi\u0161\u010dijo energetske vire uvr\u0161\u010damo: insulin<\/p>\n
<\/p>\n
94.\u00a0\u00a0 Med hormone, ki spro\u0161\u010dajo energetske vire iz njihovih zalog uvr\u0161\u010damo: glukagon, adrenalin, kortizol, rastni hormon<\/p>\n
<\/p>\n
95.\u00a0\u00a0 Najmo\u010dnej\u0161i dra\u017eljaj za izlo\u010danje insulina je: zve\u010dana koncentracija glukoze v krvi<\/p>\n
<\/p>\n
96.\u00a0\u00a0 Najve\u010dji del svojih beljakovinskih zalog ima \u010dlove\u0161ki organizem spravljenih v: skeletnih mi\u0161icah<\/p>\n
<\/p>\n
97.\u00a0\u00a0 Hipoglikemija nastane, kjer:<\/p>\n
-se ka\u017eejo znaki premajhne preskrbe mo\u017eganov z glukozo<\/p>\n
-je pove\u010dan ob\u010dutek lakote<\/p>\n
<\/p>\n
98.\u00a0\u00a0 Ozna\u010di pravilne trditve:<\/p>\n
-glukagon se izlo\u010da iz celic A Langerhansovih oto\u010dkov v trebu\u0161ni slinavki<\/p>\n
-glavni dra\u017eljaj za izlo\u010danje glukagona je zni\u017eana koncentracija glukoze v<\/p>\n
<\/p>\n
99.\u00a0\u00a0 Glukoneogeneza je:<\/p>\n
-sinteza glukoze iz nesladkornih virov<\/p>\n
<\/p>\n
100.\u00a0 Ko temperatura okolja prese\u017ee temperaturo, izgubljamo toploto:<\/p>\n
-z izhlapevanjem znoja<\/p>\n
-s perspiratio insensibilis<\/p>\n
<\/p>\n
101.\u00a0 Perspiratio insensibilis je izguba toplote:<\/p>\n
-z izhlapevanjem vode skozi ko\u017eo brez znojenja<\/p>\n
-z izhlapevanjem vode skozi plju\u010da<\/p>\n
-neodvisna od temperature okolja<\/p>\n
<\/p>\n
102.\u00a0 Termoregulacijski center v hipotalamusu neposredno reagira na:<\/p>\n
-spremembo temperature krvi, ki obliva ta predel<\/p>\n
In glede na odstopanje temperature sredice telesa od normalne temperature aktivira mehanizme za: tvorbo toplote, oddajanje toplote<\/p>\n
103.\u00a0 Pri drgetanju nastaja toplota predvsem v: skeletnih mi\u0161icah<\/p>\n
<\/p>\n
104.\u00a0 Po zni\u017eanju temperature sredice telesa zaradi mraza hipotalamus spro\u017ei:<\/p>\n
-vazokonstrikcijo v ko\u017ei<\/p>\n
-drgetanje<\/p>\n
-je\u017eenje<\/p>\n
<\/p>\n
105.\u00a0 Rjavo ma\u0161\u010devje je prisotno pri: dojen\u010dkih<\/p>\n
In je pomembno za: tvorbo toplote<\/p>\n
<\/p>\n
106.\u00a0 Glavni razlog, da \u010dlovek lahko \u017eivi v mrzlem okolju je: vedenjska prilagoditev<\/p>\n
<\/p>\n
107.\u00a0 Naju\u010dinkovitej\u0161i fiziolo\u0161ki mehanizem za ohranjevanje telesne temperature pri nizkih temperaturah okolja je: drgetanje<\/p>\n
<\/p>\n
108.\u00a0 Termonevtralno obmo\u010dje okolja za odraslega \u010dloveka v mirovanju je: 27-29\u00b0C<\/p>\n
V tem temperaturnem obmo\u010dju je:<\/p>\n
-tvorba toplote v telesu enaka izgubi<\/p>\n
-telesna temperatura konstantna brez aktivacije dodatnih mehanizmov za tvorbo oddajanja toplote<\/p>\n
<\/p>\n
109.\u00a0 Pri zelo nizkih temperaturah okolja lahko pride do: hipotermije<\/p>\n
Ker je: izguba toplote ve\u010dja od njene tvorbe<\/p>\n
<\/p>\n
110.\u00a0 Homeotermni organizmi: vzdr\u017eujejo stalno telesno temperaturo<\/p>\n
Nivo telesne aktivnosti teh organizmov je zato: omejen z dolo\u010denim temperaturnim intervalom okolja oz. biokineti\u010dnim obmo\u010djem<\/p>\n
<\/p>\n
111.\u00a0 Da \u010dlovek vzdr\u017euje stalno telesno temperaturo, mora biti nastajanje toplote: enako njenemu oddajanju<\/p>\n
To se dogaja v obmo\u010dju: \u00a0normotermije<\/p>\n
<\/p>\n
112.\u00a0 S perspiratio insensibilis izgubimo pribli\u017eno: 1 L<\/p>\n
Kar pomeni izgubo: 580 kcal toplote<\/p>\n
<\/p>\n
113.\u00a0 Zato, da bi na membrani nevrona nastal akcijski potencial, me mora membrana:depolarizirati<\/p>\n
<\/p>\n
114.\u00a0 Postsinapti\u010dni nevron se vzdra\u017ei prek sinaps, kjer je presinapti\u010dni nevron v stiku s\/z:<\/p>\n
-dendriti<\/p>\n
-telesom nevrona<\/p>\n
<\/p>\n
115.\u00a0 Verjetnost nastanka akcijskega potenciala v nevronu se zve\u010da, kadar se pojavi:<\/p>\n
-sprememba membranskega potenciala -80mV na -60mV<\/p>\n
-prevlada eksitatornih nevrotransmitorjev nad inhibitornimi nevrotransmitorji<\/p>\n
<\/p>\n
116.\u00a0 Pod vplivom ekscitatornega nevrotransmitorja se na postsinapti\u010dnem nevronu:<\/p>\n
-membranski potencial pribli\u017ea pragu za pro\u017eenje akcijskega potenciala<\/p>\n
-zmanj\u0161a hiperpolarizacija<\/p>\n
117.\u00a0 Kot ekscitatorni nevrotransmitor lahko deluje: acetilholin, glutamat<\/p>\n
<\/p>\n
118.\u00a0 Refleksni lok sestavljajo:<\/p>\n
-receptorji<\/p>\n
-aferentni nevroni<\/p>\n
-monosinapti\u010dni ali postsinapti\u010dni preklopi v refleksnih centrih<\/p>\n
-eferentni nevroni<\/p>\n
-efektorji<\/p>\n
<\/p>\n
119.\u00a0 Efektorji refleksov vegetativnega \u017eiv\u010devja so: srce, intervirane \u017eile, prebavna cev<\/p>\n
<\/p>\n
120.\u00a0 Hipotalamus uravnava:<\/p>\n
-delovanje adenohipofize<\/p>\n
-aktivnost simpatikusa in parasimpatikusa<\/p>\n
-telesno temperaturo<\/p>\n
-vnos in izlo\u010danje teko\u010dine<\/p>\n
<\/p>\n
121.\u00a0 Preganglionarna simpati\u010dna vlakna za srce izvirajo iz: torakalnih segmentov hrbtenja\u010de<\/p>\n
Preganglionarna parasimpati\u010dna vlakna za srce izvirajo iz: mo\u017eganskega debla<\/p>\n
<\/p>\n
122.\u00a0 Acetilholin je nevrotransmitor:<\/p>\n
-preganglionarnih simpati\u010dnih in parasimpati\u010dnih nevronov<\/p>\n
-postganglionarnih parasimpati\u010dnih nevronov<\/p>\n
-nevronov, ki regulirajo sekrecijo adrenalina iz sredice nadledvi\u010dne \u017eleze<\/p>\n
<\/p>\n
123.\u00a0 Spinotalami\u010dna proga potega predvsem na:<\/p>\n
-nasprotni strani hrbtenja\u010de kot vstopajo v hrbtenja\u010do aferentna vlakna za bole\u010dino, grob dotik in temperaturo<\/p>\n
Aferentna pot za propriocepcijo poteka na:<\/p>\n
-isti strani kot vstopajo v hrbtenja\u010do aferentna vlakna iz proprioreceptorjev<\/p>\n
<\/p>\n
124.\u00a0 Kot mehanoreceptorji lahko delujejo receptorji za: dotik, bole\u010dino, ravnote\u017eje<\/p>\n
<\/p>\n
125.\u00a0 Cortijev organ vsebuje receptorje za: sluh<\/p>\n
Receptorje vzdra\u017eijo: vibracije bazilarne membrane<\/p>\n
<\/p>\n
126.\u00a0 Semicilkularni kanali vsebujejo receptorje za: ravnote\u017eje<\/p>\n
Receptorje vzdra\u017eijo: kotni pospe\u0161ki<\/p>\n
<\/p>\n
127.\u00a0 Pogoja za trikromatski vid je:<\/p>\n
-vzdra\u017eenje vseh treh \u010depnic<\/p>\n
-dovolj mo\u010dna svetloba<\/p>\n
-svetloba razli\u010dnih valovnih dol\u017ein<\/p>\n
<\/p>\n
128.\u00a0 Hoteni gib, oziroma gib, ki ga izvr\u0161imo na povelje, organiziramo tako, da po\u0161ljemo ustrezne \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0signale do motori\u010dnih enot iz: primarne motori\u010dne skorje<\/p>\n
Ti signali potujejo po: piramidni progi<\/p>\n
<\/p>\n
129.\u00a0 V mi\u0161icah, s katerimi izvajamo fine gibe (zun. o\u010desne mi\u0161ice), je \u0161t. skeletnomi\u0161i\u010dnih vlaken:<\/p>\n
-majhno<\/p>\n
V mi\u0161icah, ki jih ne uporabljamo za izvajanje finih gibov, je \u0161t. skeletnomi\u0161i\u010dnih vlaken:<\/p>\n
-veliko<\/p>\n
<\/p>\n
130.\u00a0 \u017div\u010dni prena\u0161alci (nevrotransmitorji)so snovi, ki:<\/p>\n
-se izlo\u010dijo iz presinapti\u010dne celice in se ve\u017eejo na receptorje na membrani postsinapti\u010dne celice<\/p>\n
<\/p>\n
131.\u00a0 Motori\u010dna plo\u0161\u010dica je:<\/p>\n
-sinapsa, kjer je presinapti\u010dna celica motonevron, postsinapti\u010dna celica pa skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno<\/p>\n
<\/p>\n
132.\u00a0 V motori\u010dni plo\u0161\u010dici je \u017eiv\u010dni prena\u0161alec: acetilholin<\/p>\n
<\/p>\n
133.\u00a0 Ob vezavi prena\u0161alca na specifi\u010dni receptor na postsinapti\u010dni membrani motori\u010dne plo\u0161\u010dice, se\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 neposredno odprejo: kemi\u010dni kanal\u010dki, ki so prepustni za Na+ in K+<\/p>\n
<\/p>\n
134.\u00a0 Receptor za acetilholin je: beljakovina<\/p>\n
Ki potem, ko se nanj(o) ve\u017ee acetilholin: spremeni svojo obliko (konformacijo)<\/p>\n
<\/p>\n
135.\u00a0 Ko ekscitacijski postsinapti\u010dni potencial v motori\u010dni plo\u0161\u010dici dose\u017ee vrednost praga:<\/p>\n
-se odprejo napetostni kanal\u010dki za Na+<\/p>\n
<\/p>\n
136.\u00a0 Ozna\u010di pravilne trditve:<\/p>\n
-sinapsa je specializirana struktura prek katere komunicira nevron s svojimi tar\u010dnimi celicami<\/p>\n
-sinapsa preko katere komunicirata \u03b1-motonevron in skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno se imenuje \u017eiv\u010dnomi\u0161i\u010dni stik ali motori\u010dna plo\u0161\u010dica<\/p>\n
<\/p>\n
137.\u00a0 Ozna\u010di pravilne trditve:<\/p>\n
-membranski potencial v vsakem trenutku dolo\u010da tisti ion, za katerega je vzdra\u017ena membrana najbolj prepustna<\/p>\n
-kadar ni prenosa signala, je vzdra\u017ena membrana najbolj prepustna za ione K+<\/p>\n
<\/p>\n
138.\u00a0 Premiku oz. spremembi membranskega potenciala, do katere pride takrat, ko ekscitacijski postsinapti\u010dni potencial (EPSP)dose\u017ee prag, pravimo: akcijski potencial<\/p>\n
<\/p>\n
139.\u00a0 Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov:<\/p>\n
-sodelujejo \u03b1-motonevroni, motori\u010dne enote<\/p>\n
-sodeluje piramidna proga, primarna mo\u017eganska skorja<\/p>\n
-sodelujejo skeletne mi\u0161ice<\/p>\n
<\/p>\n
140.\u00a0 Pri organizaciji patelarnega refleksa je potrebna udele\u017eba:<\/p>\n
-hrbtenja\u010de<\/p>\n
-mi\u0161ice m. quadriceps femoris<\/p>\n
<\/p>\n
141.\u00a0 V hierarhi\u010dni zgradbi motori\u010dnega sistema je pravilno zaporedje od najvi\u0161je ravni k ni\u017ejim naslednje: mo\u017eganska skorja \u2013 mo\u017egansko deblo \u2013 hrbtenja\u010da<\/p>\n
<\/p>\n
142.\u00a0 Primarna motori\u010dna plo\u0161\u010dica je organizirana tako, da:<\/p>\n
-prstom rok pripada ve\u010dji dele\u017e skorje kot prstom nog<\/p>\n
-delom telesa, ki sodelujejo pri bolj finih gibih, pripadajo ve\u010dji dele\u017ei skorje kot delo, kjer so izvajani gibi manj fini<\/p>\n
<\/p>\n
143.\u00a0 Pojem motori\u010dna enota ozna\u010duje: \u03b1-motonevron s pripadajo\u010dimi skeletnomi\u0161i\u010dnimi vlakni<\/p>\n
<\/p>\n
144.\u00a0 Za delovanje endokrinega sistema velja, da:<\/p>\n
-so odzivi endokrinega sistema na dra\u017eljaje iz okolja v ve\u010dini primerov po\u010dasnej\u0161i od reakcij \u017eiv\u010devja<\/p>\n
-ima hipotalamus pomembno vlogo v usklajevanju delovanja \u017eiv\u010devja in endokrinega sistema<\/p>\n
-vpliv hormonov na lastno izlo\u010danje najve\u010dkrat temelji na mehanizmih negativne povratne zveze<\/p>\n
<\/p>\n
145.\u00a0 \u0160\u010ditnico spodbujajo\u010di hormon (TSH) spodbuja: sintezo in izlo\u010danje tiroksina<\/p>\n
<\/p>\n
146.\u00a0 Prolaktin spodbuja: nastajanje mleka v mle\u010dnih \u017elezah<\/p>\n
<\/p>\n
147.\u00a0 Rastni hormon (GH) spodbuja: delitev celic v kosteh in mehkih tkivih v obdobju rasti<\/p>\n
<\/p>\n
148.\u00a0 Antidiureti\u010dni hormon (ADH) spodbuja: reabsorpcijo vode iz zbiralc v ledvicah<\/p>\n
<\/p>\n
149.\u00a0 Hormona, ki spodbujata delovanje spolnih \u017elez sta: FSH in LH<\/p>\n
<\/p>\n
150.\u00a0 Iz sprednjega re\u017enja hipofize se izlo\u010dajo: rastni hormon, FSH in LH, TSH, prolaktin in ACTH<\/p>\n
<\/p>\n
151.\u00a0 Za \u0161\u010ditnico je zna\u010dilno, da:<\/p>\n
-je za pravilno delovanje potreben jod<\/p>\n
-se v njej \u0161\u010ditni\u010dni hormoni kopi\u010dijo<\/p>\n
-vsebuje 20-40\u00d7 ve\u010d jodida kot krvna plazma<\/p>\n
<\/p>\n
152.\u00a0 \u0160\u010ditnica izlo\u010da: T3 in T4<\/p>\n
<\/p>\n
153.\u00a0 Na tar\u010dne celice u\u010dinkujejo \u0161\u010ditni\u010dni hormoni, ki so: prosti v plazmi<\/p>\n
Ve\u017eejo se na receptorje: v jedru<\/p>\n
<\/p>\n
154.\u00a0 T3 in T4:<\/p>\n
-trijodotironin in tiroksin<\/p>\n
-dolo\u010data hitrost bazalnega metabolizma<\/p>\n
<\/p>\n
155.\u00a0 Endokrina funkcija skorje nadledvi\u010dne \u017eleze:<\/p>\n
-se mo\u010dno razlikuje od endokrine funkcije sredice nadledvi\u010dne \u017eleze<\/p>\n
V sredici \u017eleze nastaja: adrenalin<\/p>\n
<\/p>\n
156.\u00a0 Adrenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja:<\/p>\n
-izlo\u010danje kortizola iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
157.\u00a0 Glukokortikoidi:<\/p>\n
-se izlo\u010dajo iz zone fascikulate<\/p>\n
-imajo imunosupresivne u\u010dinke<\/p>\n
<\/p>\n
158.\u00a0 Adrenalin:<\/p>\n
-je hormon<\/p>\n
-se izlo\u010da iz kromafinih celic<\/p>\n
-se izlo\u010da pri stresu<\/p>\n
<\/p>\n
159.\u00a0 Od na\u0161tetih \u017eivil ima(jo) najve\u010d kalcija: mle\u010dni izdelki<\/p>\n
<\/p>\n
160.\u00a0 Sinteza hormona D se v \u010dlove\u0161kem organizmu za\u010dne: v ko\u017ei<\/p>\n
<\/p>\n
161.\u00a0 V kon\u010dno fiziolo\u0161ko obliko, se hormon D presnovi: v ledvicah<\/p>\n
<\/p>\n
162.\u00a0 Hormon D pomaga pri vzdr\u017eevanju normalne koncentracije kalcija v krvi, predvsem tako, da:<\/p>\n
-pospe\u0161i reabsorpcijo kalcija prek \u010drevesne sluznice<\/p>\n
<\/p>\n
163.\u00a0 Najve\u010d kalcija se v \u010dlove\u0161kem organizmu nahaja: v kosteh<\/p>\n
<\/p>\n
164.\u00a0 V plazmi se nahaja kalcij normalno:<\/p>\n
-kot prost kation<\/p>\n
-v obliki kompleksa med kalcijem in beljakovino<\/p>\n
-v obliki kompleksa med kalcijem in manj\u0161imi organskimi anioni<\/p>\n
<\/p>\n
165.\u00a0 Najve\u010d fosfatov najdemo v plazmi v obliki: \u00a0monohidrogen fosfata<\/p>\n
<\/p>\n
166.\u00a0 Parathormon je po kemi\u010dni strukturi: polipeptid<\/p>\n
<\/p>\n
167.\u00a0 Kalcitonin je po kemi\u010dni strukturi: polipeptid<\/p>\n
<\/p>\n
168.\u00a0 Za gamete pri \u010dloveku velja: noben odgovor ni pravilen<\/p>\n
<\/p>\n
169.\u00a0 Puberteta:<\/p>\n
-sovpad s pove\u010danjem plazemske koncentracije gonadotropinov<\/p>\n
-je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki<\/p>\n
-pri deklicah z zelo nizko telesno te\u017eo in premajhnim dele\u017eem ma\u0161\u010devja v telesu lahko nastopi z zamudo<\/p>\n
<\/p>\n
170.\u00a0 Mo\u0161ki spolni hormoni:<\/p>\n
-povzro\u010dajo pojav sramnih dlak pri deklicah<\/p>\n
-so substrat za sintezo estrogenov v granuloznih celicah jaj\u010dnega folikla<\/p>\n
<\/p>\n
171.\u00a0 Za ovarijski ciklus velja:<\/p>\n
-ga uravnavata gonadotropina FSH in LHm ki ju izlo\u010da hipofiza<\/p>\n
-ga delimo na folikularno in lutealno fazo<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
172.\u00a0 V nose\u010dnosti lahko pri materi ugotovimo naslednje normalne spremembe:<\/p>\n
-pove\u010dan volumen krvi in pove\u010dan minutni volumen srca<\/p>\n
<\/p>\n
173.\u00a0 Funkcije testosterona pri mo\u0161kem so:<\/p>\n
-vplivi na vedenje in spolni nagon<\/p>\n
-spodbujanje rasti okostja in skeletnih mi\u0161ic<\/p>\n
-razvoj sekundarnih mo\u0161kih spolnih znakov v puberteti<\/p>\n
<\/p>\n
174.\u00a0 Med naloge posteljice sodijo:<\/p>\n
-izmenjava hranil in plinov<\/p>\n
-enokrina funkcija<\/p>\n
-odstranjevanje odpadnih produktov fetalne presnove<\/p>\n
<\/p>\n
175.\u00a0 Po rojstvu se v krvnem obtoku novorojenca odvijejo naslednje spremembe:<\/p>\n
-pade upor v plju\u010dnem krvnem obtoku<\/p>\n
-kri ste\u010de v Botallov vod v smeri iz aorte v plju\u010dno deblo<\/p>\n
-zapre se foramen ovale<\/p>\n
<\/p>\n
176.\u00a0 Neposreden vir energije za mi\u0161i\u010dno delo je: ATP v mi\u0161ici<\/p>\n
<\/p>\n
177.\u00a0 Za zagotavljanje ustreznega dotoka O2 in hranil in odplavljanje CO2 v aktivni mi\u0161ici je predvsem pomembno:<\/p>\n
-da se upor v \u017eilah aktivne mi\u0161ice spreminja glede na koncentracijo presnovnih produktov<\/p>\n
<\/p>\n
178.\u00a0 Minutni volumen srca se med telesnim naporom: pove\u010da<\/p>\n
Zato ker: se pove\u010da \u010drpalna sposobnost srca in venski priliv<\/p>\n
<\/p>\n
179.\u00a0 Kritje potreb zmerno aktivne mi\u0161ice po kisiku je u\u010dinkovito zaradi:<\/p>\n
-olaj\u0161anega oddajanja O2 s hemoglobina v aktivni mi\u0161ici zaradi lokalno zve\u010danega pCO2 in zve\u010dane temperature<\/p>\n
-ve\u010dje afinitete mioglobina za kisik kot je afiniteta hemoglobina za kisik<\/p>\n
-zve\u010danega pretoka krvi skozi delujo\u010do mi\u0161ico<\/p>\n
<\/p>\n
180.\u00a0 Med telesnim naporom je presnova v organizmu: zve\u010dana<\/p>\n
Zato je tudi nastajanje toplote: zve\u010dano<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na povr\u0161ini sesalske celice je: celi\u010dna membrana ali plazmalema V notranjosti pa je\/so: citoplazma, celi\u010dni organeli in citoskelet 2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za prehajanje snovi prek celi\u010dne membrane se energija v obliki ATP neposredno\u00a0 ne porablja za: difuzijo, facilitarno difuzijo in prenos z membranskimi me\u0161i\u010dki<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[264],"tags":[1891,2023,2022,2021,2024],"class_list":["post-2623","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-fiziologija","tag-fizologija","tag-gradivo-fiziologija","tag-visoka-zdravstvena-fiziologija","tag-zapiski-iz-fiziologije","tag-zdravstvena-nega-fiziologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2623","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2623"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2623\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2623"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2623"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2623"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}