{"id":2625,"date":"2015-01-13T13:27:40","date_gmt":"2015-01-13T12:27:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2625"},"modified":"2015-01-13T17:18:22","modified_gmt":"2015-01-13T16:18:22","slug":"282-vprasanj-in-odgovorov-za-patologijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/282-vprasanj-in-odgovorov-za-patologijo\/","title":{"rendered":"282 vpra\u0161anj in odgovorov za patologijo"},"content":{"rendered":"<ol>\n<li>Klini\u010dna slika je odsev<\/li>\n<li>spremembe narave v organizmu *<\/li>\n<li>distribucije sprememb v organih *<\/li>\n<li>Klini\u010dna slika ponazarja<\/li>\n<li>naravo strukturnih sprememb *<\/li>\n<li>njihovo distribucijo po organizmu *<\/li>\n<li>nobeno od navedenih<\/li>\n<li>Kaj je patogeneza?<\/li>\n<li>etiologija bolezni<em> \u2013 zakaj<\/em><\/li>\n<li>razvoj bolezni, nastanek bolezni<em> \u2013 kako<\/em> *<\/li>\n<li>posledice<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>patogeneza: <em>kako?, nauk o nastanku, razvoju bolezni<\/em><\/li>\n<li>etiologija: <em>zakaj?, znanost o vzrokih bolezni<\/em><\/li>\n<li>fitopatologija: <em>znanost o boleznih rastlin<\/em><\/li>\n<li>Biopti\u010dne endoskopije so<\/li>\n<li>cistoskopije (celice) *<\/li>\n<li>laparoskopije (del\u010dek tkiva) *<\/li>\n<li>laparostomije<\/li>\n<\/ol>\n<p><!--more--><\/p>\n<ul>\n<li><em>cistoskopija: pregled mehurja s cistoskopom<\/em><\/li>\n<li><em>laparoskopija: pregled trebu\u0161ne votline skozi trebu\u0161no steno <\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"6\">\n<li>Biopti\u010dna fiksacija vzorcev<\/li>\n<li>zavre avtoliti\u010dne procese *<\/li>\n<li>okvari strukturo<\/li>\n<li>koagulira celi\u010dne beljakovine *<\/li>\n<li>Eksofoliativna biopsija je<\/li>\n<li>odvzem odlu\u0161\u010denih celic v izlo\u010dkih in brisu *<\/li>\n<li>pregled odlu\u0161\u010denih celic v izlo\u010dkih in brisu<\/li>\n<li>Biopsija je<\/li>\n<li>od\u0161\u010dip (del tkiva)<em> \u2013 incizijska biopsija<\/em> *<\/li>\n<li>ekscizija (izrez v celoti) *<\/li>\n<li>resekcija, amputacija (\u017eol\u010dnik, slepi\u010d, maternica) *<\/li>\n<li>Bezgavko odstranimo z<\/li>\n<li>od\u0161\u010dipom<\/li>\n<li>ekscizijo *<\/li>\n<li>incizijo<\/li>\n<li>punkcijo<\/li>\n<li>Od\u0161\u010dip je<\/li>\n<li>incizijska biopsija (laparoskopija, bronhoskopija, gastroskopija)<em> \u2013 del tikva<\/em> *<\/li>\n<li>ekscizijska biopsija<\/li>\n<li>kireta\u017ea<\/li>\n<li>Metoda od\u0161\u010dipa obsega<\/li>\n<li>ekscizijska biopsija (cel del tkiva)<\/li>\n<li>incizijska biopsija (del\u010dek tkiva) *<\/li>\n<li>kireta\u017ea<\/li>\n<li>resekcija<\/li>\n<li>Zna\u010dilnosti citolo\u0161kih preparatov<\/li>\n<li>ekonomi\u010dnost *<\/li>\n<li>hitra izdelava preparatov *<\/li>\n<li>manj\u0161a u\u010dinkovitost *<\/li>\n<li>hitra diagnoza *<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>pomanjkljivosti: diagnoza manj zanesljiva od histolo\u0161ke<\/em><\/li>\n<li><em>histolo\u0161ki preparat<\/em>\n<ul>\n<li><em>prednosti: bolj reprezentativen vzorec, bolj zanesljiva diagnoza<\/em><\/li>\n<li><em>pomanjkljivosti: dolgotrajnej\u0161a izdelava preparata, kasnej\u0161a diagnoza<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"13\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>histolo\u0161ka biopsija: <em>odvzem, pregled tkivnega vzorca<\/em><\/li>\n<li>kriostatski preparat: <em>sve\u017e nefiksiran vzorec naglo zamrznemo v kriostatu, re\u017eemo, rezultati v nekaj minutah<\/em><\/li>\n<li>fiksacija biopti\u010dnih vzorcev: <em>kemijski proces, ki zavre avtoliti\u010dne procese v celicah (njihov razpad) in koagulira celi\u010dne beljakovine \u2013 u\u010dvrstitev tkiva<\/em><\/li>\n<li>Na\u0161tej eno kirur\u0161ko in dve endoskopski biopsiji.<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>kirur\u0161ke: resekcija, amputacija, kireta\u017ea, incizijska biopsija, ekscizijska biopsija, aspiracija z debelo iglo<\/em><\/li>\n<li><em>endoskopske: rektoskopija, laparoskopija, bronhoskopija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"15\">\n<li>Biopti\u010dni vzorec vzamemo<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li>Aspiracijska biopsija z debelo iglo je<\/li>\n<li>biopsiramo kostni mozeg *<\/li>\n<li>z debelo iglo odvzem tkivnega vzorca *<\/li>\n<li>s tanko iglo odvzem celi\u010dnega vzorca *<\/li>\n<li>Na\u010dini odvzema citolo\u0161ke biopsije<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>eksfoliativna biopsija \u2013 odlu\u0161\u010dene celice v izlo\u010dkih, brisu<\/em><\/li>\n<li><em>aspiracijska biopsija s tanko iglo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"18\">\n<li>Adaptacija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>je reakcija prilagoditve celice na pove\u010dane fiziolo\u0161ke zahteve okolja<\/em><\/li>\n<li><em>atrofija: zmanj\u0161anje tkiv, organov zaradi zmanj\u0161anja prostornine celic, zni\u017eanja \u0161tevila celic<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"19\">\n<li>Lokalna atrofija je<\/li>\n<li>degeneracijska<\/li>\n<li>ishemi\u010dna (cirkulacijska) *<\/li>\n<li>kompresijska (tumorji) *<\/li>\n<li>inaktivitetna (imobilizacija) *<\/li>\n<li>denervacijska (neuropatska)<\/li>\n<li>Ali je lahko atrofija fiziolo\u0161ka?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>da, npr. involucija pri\u017eeljca po adolescenci, atrofija maternice, dojk po menopavzi<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"21\">\n<li>Zna\u010dilnosti atrofije<\/li>\n<li>zmanj\u0161ano nastajanje celic *<\/li>\n<li>zni\u017eanje \u0161tevila celic *<\/li>\n<li>reverzibilni proces *<\/li>\n<li>Agenezija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"23\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>agenezija: <em>ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju<\/em><\/li>\n<li>aplazija: <em>zavrt razvoj organa iz embrionalne zasnove<\/em><\/li>\n<li>hipoplazija: <em>nepravilen, pomanjkljiv razvoj razvoj organa<\/em><\/li>\n<li>hiperplazija: <em>pove\u010danje tkiv, organov zaradi pove\u010danja \u0161tevila celic<\/em><\/li>\n<li>Postnatalno se razvije<\/li>\n<li>agenezija<\/li>\n<li>atrofija *<\/li>\n<li>aplazija<\/li>\n<li>hipoplazija *<\/li>\n<li>Reverzibilna reakcija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>povratna reakcija, vzpostavitev normalnega stanja po prenehanju delovanja \u0161kodljivosti, ki je spremembo izzvala<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"26\">\n<li>Metaplazija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>prilagajanje na neugodne pogoje okolja s spremembo ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic, ki jih normalno v tkivih ni<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"27\">\n<li>Metaplazija je<\/li>\n<li>sprememba ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic *<\/li>\n<li>izguba normalno urejenih celic v epitelu<\/li>\n<li>sprememba oblike, velikosti celic<\/li>\n<li>Koagulacijska nekroza je posledica<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>denaturacije celi\u010dnih beljakovin<\/em><\/li>\n<li><em>\u010dvsrta konsistenca, sivobelkasta \/ sivorumenkasta obarvanost<\/em><\/li>\n<li><em>ishemi\u010dna nekroza miokarda, ledvic, vranice<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"29\">\n<li>Kolikvacijska nekroza je posledica<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>avtolize<\/em><\/li>\n<li><em>razmeh\u010dana, ka\u0161asta, sivobelkasta masa<\/em><\/li>\n<li><em>infarkt mo\u017eganov<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"30\">\n<li>Senilna atrofija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>je starostna, spada med patolo\u0161ke vzroke atrofij<\/em><\/li>\n<li><em>pojavi se zaradi<\/em>\n<ul>\n<li><em>zni\u017eane aktivnosti endokrinih \u017elez<\/em><\/li>\n<li><em>trofi\u010dne motnje zaradi arterioskleroze<\/em><\/li>\n<li><em>staranja celice<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"31\">\n<li>Lokalna atrofija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>je patolo\u0161ka<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"32\">\n<li>Kolikvacijska nekroza<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>steatonekroza ma\u0161\u010devja<\/em><\/li>\n<li><em>avtoliza (infarkt)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"33\">\n<li>Kazeozna nekroza<\/li>\n<li>pri TBC *<\/li>\n<li>podtip koagulacijske nekroze *<\/li>\n<li>zrni\u010dasta sivorumena masa *<\/li>\n<li>Obnova pri obse\u017eni nekrozi<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>reparacija \u2013 nadome\u0161\u010danje nekroti\u010dnih permanentnih celic z drugimi<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"35\">\n<li>Najbolj preprosta obnova<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>resolucija (restitutio ad integrum)<\/em><\/li>\n<li><em>regeneracija: popolna obnova, kjer pride do nadome\u0161\u010danja nekroti\u010dnih (labilnih \/ stabilnih) celic s celicami iste vrste \u2013 stroma mora biti ohranjena<\/em><\/li>\n<li><em>reparacija: obnova parenhimskih celic s tvorbo granulacijskega tkiva, kon\u010dna faza je brazgotina \u2013 po obse\u017enih nekrozah, lahko posledica kroni\u010dnega vnetja z nekrozami in propadlo stromo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"36\">\n<li>Katera atrofija ima te lastnosti?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>zni\u017eana aktivnost andokrinih \u017elez, trofi\u010dne motnje zaradi arterioskleroze: <em>senilna ali strostna atrofija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"37\">\n<li>Za prekanceroze je zna\u010dilna<\/li>\n<li>regeneracija<\/li>\n<li>hiperplazija *<\/li>\n<li>metaplazija *<\/li>\n<li>displazija *<\/li>\n<li>Prehod cilindri\u010dnega migetal\u010dnega epitelija dihalnih poti v ve\u010dkskladni plo\u0161\u010dati epitel<\/li>\n<li>displazija<\/li>\n<li>metaplazija *<\/li>\n<li>atrofija<\/li>\n<li>Regeneracijski procesi so (prilagoditve)<\/li>\n<li>regeneracija *<\/li>\n<li>metaplazija *<\/li>\n<li>displazija *<\/li>\n<li>hiperplazija *<\/li>\n<li>Regeneracija je<\/li>\n<li>proces, pri katerem je kon\u010dno stanje \u201crestitutio ad integrum\u201d *<\/li>\n<li>celjenje po\u0161kodb z vezivnim tkivom<\/li>\n<li>proces obnove odmrlih labilnih celic *<\/li>\n<li>Kaj je reparacija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>nadome\u0161\u010danje odmrlih permanentnih celic z drugimi celicami (celice granulacijskega tkiva), po obse\u017enih nekrozah, propadu strome<\/em>\n<ul>\n<li><em>organizacija \u2013 tvorba granulacijskega tkiva<\/em><\/li>\n<li><em>cikatrizacija \u2013 pretvorba granulacijskega tkiva v brazgotino (cicatrix)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"42\">\n<li>Zna\u010dilnosti atrofije; ali je lahko fiziolo\u0161ka?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>je zmanj\u0161anje tkiv, organov zaradi zmanj\u0161anja prostornine celic ali zmanj\u0161anja \u0161tevila celic<\/em><\/li>\n<li><em>je reverzibilni proces<\/em><\/li>\n<li><em>lahko je fiziolo\u0161ka (in patolo\u0161ka) \u2013 thymus, uterus, mammae<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"43\">\n<li>Displazija je<\/li>\n<li>preobrazba ene vrste celic v drugo vrsto celic<\/li>\n<li>sprememba velikosti jeder celic *<\/li>\n<li>sprememba oblike jeder celic *<\/li>\n<li>Displazija je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>izguba normalne urejenosti celic v epitelih<\/em><\/li>\n<li><em>sprememba velikosti in oblike celic<\/em><\/li>\n<li><em>pojav \u0161tevil\u010dnej\u0161ih celic v delitvi<\/em><\/li>\n<li><em>spremenjena kvaliteta, razporejenost celic<\/em><\/li>\n<li><em>reverzibilni proces, proliferacija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"45\">\n<li>Vakuolarna degeneracija je<\/li>\n<li>kopi\u010denje vode v celici *<\/li>\n<li>kopi\u010denje beljakovin v celici<\/li>\n<li>ko\u0161i\u010denje ma\u0161\u010dob v celici<\/li>\n<li>Usoda nekroze<\/li>\n<li>organizacijska<\/li>\n<li>resolucijska *<\/li>\n<li>psevdociste<\/li>\n<li>Visokoprizmatski epitel se spremeni v ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati<\/li>\n<li>metaplazija<\/li>\n<li>displazija<\/li>\n<li>neoplazija *<\/li>\n<li>Ishemi\u010dna nekroza je pri koagulacijski nekrozi<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>infarkt miokarda, ledvic, vranice<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"49\">\n<li>Ishemi\u010dna nekroza je pri kolikvacijski nekrozi<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>infarkt mo\u017eganov<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"50\">\n<li>Najpogostej\u0161a lokacija displazije<\/li>\n<li>materni\u010dni vrat *<\/li>\n<li>\u017eol\u010dnik *<\/li>\n<li>ustna votlina *<\/li>\n<li>Nabiranje vode v celici je<\/li>\n<li>hidropi\u010dna degeneracija *<\/li>\n<li>edem<\/li>\n<li>hidropi\u010dna vakuola<\/li>\n<li>Ma\u0161\u010dobna degeneracija je<\/li>\n<li>kopi\u010denje ma\u0161\u010dob v lipocitih (ekstracelularno) *<\/li>\n<li>kopi\u010denje ma\u0161\u010dob v parenhimskih celicah (intracelularno), npr. jetra *<\/li>\n<li>Pri ma\u0161\u010dobni degeneracijah se kopi\u010dijo ma\u0161\u010dobe v<\/li>\n<li>parenhimskih celicah *<\/li>\n<li>medceli\u010dnini *<\/li>\n<li>jedru<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>lokalno: lipomatoza<\/em><\/li>\n<li><em>splo\u0161no: obesitas<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"54\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>steatonekroza: <em>nekroza ma\u0161\u010devja<\/em><\/li>\n<li>hialino kaplji\u010dna degeneracija: <em>kop\u010denje beljakovin v celicah ledvi\u010dnih tubulov, je revrzibilna reakcija \u2013 intracelularno<\/em><\/li>\n<li>hialnoza: <em>kopi\u010denje beljakovin v stenah arterij in arteriol v ledvicah \u2013 esktracelularno<\/em><\/li>\n<li>Hialinoza je kopi\u010denje beljakovin v<\/li>\n<li>epitelu tubulov ledvic<\/li>\n<li>stenah arterij, arteriol v ledvicah *<\/li>\n<li>brazgotinah *<\/li>\n<li>Kopi\u010denje beljakovin v brazgotini je<\/li>\n<li>hialino kaplji\u010dna degeneracija<\/li>\n<li>hialinoza ekstracelularno *<\/li>\n<li>Hialino kaplji\u010dna degeneracija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>je okvara ledvi\u010dnih glomerulov zaradi proteinurije; beljakovine se resorbirajo v epitelnih celicah ledvi\u010dnih kanal\u010dkov, zato pride do pove\u010dane koli\u010dine beljakovin v celicah v obliki hialinih kapljic<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"58\">\n<li>Kopi\u010denje kapljic hialina<\/li>\n<li>v starih brazgotinah *<\/li>\n<li>hialinoza *<\/li>\n<li>Kaj povzro\u010di, da se normalni organ zmanj\u0161a?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>hipoplazija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"60\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>obesitas: <em>prekomerna rejenost<\/em><\/li>\n<li>parenhimatozna degeneracija: <em>nenormalno kopi\u010denje razli\u010dnih snovi v normalnih celicah, je intracelularni proces<\/em><\/li>\n<li>Po\u0161kodbe citoplazme (spremembe citoplazme pri nekrozah) so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>piknoliza \u2013 zgostitev jedra<\/em><\/li>\n<li><em>karioreksa \u2013 razpad jedra<\/em><\/li>\n<li><em>karioliza \u2013 izginotje jedra<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"62\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>eozinofilija:\n<ul>\n<li><em>eozin se ve\u017ee na citoplazmo (normalno)<\/em><\/li>\n<li><em>\u010de se ga ve\u017ee preve\u010d, je citoplazma \u017eivo rde\u010da<\/em><\/li>\n<li><em>je sprememba citoplazme pri nekrozi<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"63\">\n<li>Zna\u010dilnosti koagulacijske nekroze<\/li>\n<li>denaturacija celi\u010dnih beljakovin *<\/li>\n<li>sivobelkasta \/ rumenkasta nekroza *<\/li>\n<li>ishemi\u010dna nekroza miokarda, ledvic, vranice *<\/li>\n<li>Koagulacijska nekroza<\/li>\n<li>se razvije po mo\u017eganskem infarktu<\/li>\n<li>se zmeh\u010da in uteko\u010dini<\/li>\n<li>je posledica denaturacije celi\u010dnih beljakovin *<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>koagulacijska nekroza\n<ul>\n<li><em>je posledica denaturacije celi\u010dnih beljakovin<\/em><\/li>\n<li><em>sivobelkasta \/ rumenkasta obarvanost<\/em><\/li>\n<li><em>ishemi\u010dna nekroza miokarda, ledvic, vranice<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kolikvacijska nekroza\n<ul>\n<li><em>prevladuje avtoliza, encimski razkroj<\/em><\/li>\n<li><em>ka\u0161asto uteko\u010dinjena belkasta masa<\/em><\/li>\n<li><em>infarkt mo\u017eganov, ascendenta gnojna vnetja<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>steatonekroza\n<ul>\n<li><em>nekroza ma\u0161\u010dobnega tkiva<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"67\">\n<li>Usoda nekroze<\/li>\n<li>rezolucija *<\/li>\n<li>organizacija<\/li>\n<li>Vsebina cist je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>\u010dista serozna teko\u010dina<\/em><\/li>\n<li><em>loj<\/em><\/li>\n<li><em>sluz<\/em><\/li>\n<li><em>ro\u017eevina<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"69\">\n<li>Stroma je<\/li>\n<li>vezivo, razli\u010dna vlakna, ogrodje parenhima *<\/li>\n<li>maligne celice<\/li>\n<li>parenhim<\/li>\n<li>Zna\u010dilnosti slabo diferenciranega tumorja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>komajda podobni normalnemu tkivu<\/em><\/li>\n<li><em>maligni tumorji<\/em><\/li>\n<li><em>hitrej\u0161a rast<\/em><\/li>\n<li><em>ve\u010dja nagnjenost k metastaziranju<\/em><\/li>\n<li><em>ve\u010dji odziv na RT in KT<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"71\">\n<li>Virus, ki povzro\u010da raka na materni\u010dnem vratu je<\/li>\n<li>HTLV (cei\u010dna levkemija)<\/li>\n<li>Papiloma virus *<\/li>\n<li>Ebstein-Barrov virus (infekcijska mononukleoza)<\/li>\n<li>Ekspanzivna rast je zna\u010dilna za<\/li>\n<li>lipom *<\/li>\n<li>adenom *<\/li>\n<li>Ekspanzivna rast malignega tumorja je zna\u010dilna za<\/li>\n<li>lipomo *<\/li>\n<li>adenomo *<\/li>\n<li>Benigni tumorji nimajo<\/li>\n<li>strome<\/li>\n<li>parenhima<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>imajo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"75\">\n<li>Kaj sestavlja parenhim tumorja?<\/li>\n<li>neoplasti\u010dne celice *<\/li>\n<li>zdrave celice<\/li>\n<li>Adenom je<\/li>\n<li>epitelni *<\/li>\n<li>maligni<\/li>\n<li>benigni *<\/li>\n<li>mezenhimski<\/li>\n<li>Leiomyosarkoma je<\/li>\n<li>iz gladke mi\u0161i\u010dnine *<\/li>\n<li>pogost v maternici *<\/li>\n<li>Parenhim dolo\u010da<\/li>\n<li>biopotencial tumorja *<\/li>\n<li>ogrodje tumorja<\/li>\n<li>novotvorbe tumorja<\/li>\n<li>Sarkomi mezenhimskega porekla<\/li>\n<li>fibrosarkom *<\/li>\n<li>liposom<\/li>\n<li>leimiosa<\/li>\n<li>rabdomiosarkom *<\/li>\n<li>hondrosarkom *<\/li>\n<li>Na\u0161tej maligne karcinome epitelijskega izvora<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>skvamozni (planocelularni) \u2013 skvamozni epitel: ko\u017ea, ustna votlina, po\u017eiralnik, materni\u010dni vrat, bronhiji<\/em><\/li>\n<li><em>adenokarcinom \u2013 \u017elezni epitel: prebavila, dojke, endometrij, ledvice<\/em><\/li>\n<li><em>tranziciocelularni (prehodnoceli\u010dni) \u2013 prehodni epitel: se\u010dila<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"81\">\n<li>Kje se najpogostje formira planocelularni skvamozni karcinom?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>ko\u017ea<\/em><\/li>\n<li><em>ustna votlina<\/em><\/li>\n<li><em>po\u017eiralnik<\/em><\/li>\n<li><em>materni\u010dni vrat<\/em><\/li>\n<li><em>bronhiji<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"82\">\n<li>Planocelularni karcinom zajema<\/li>\n<li>ko\u017eo *<\/li>\n<li>dojke<\/li>\n<li>se\u010dila<\/li>\n<li>ustno votlino *<\/li>\n<li>po\u017eiralnik *<\/li>\n<li>bronhije *<\/li>\n<li>materni\u010dni vrat *<\/li>\n<li>Adenokarcinom<\/li>\n<li>maligni tumor iz \u017eleznega epitela oz. ponoreje *<\/li>\n<li>\u017elezna struktura *<\/li>\n<li>nikoli ne metastazira hematogeno<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"84\">\n<li>Zna\u010dilnosti malignih tumorjve so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>hitra rast<\/em><\/li>\n<li><em>na\u010din rasti (infiltrativno \/ invazivno)<\/em><\/li>\n<li><em>metastaziranje<\/em><\/li>\n<li><em>slabo diferencirani<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"85\">\n<li>Infiltrativna rast je zna\u010dilna za<\/li>\n<li>benigne epitelne tumorje<\/li>\n<li>benigne mezenhimske tumorje<\/li>\n<li>karcinome *<\/li>\n<li>Rak pod 15. letom je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>rabdomiosarkom<\/em><\/li>\n<li><em> C\u017dS<\/em><\/li>\n<li><em> levekemija<\/em><\/li>\n<li><em>retinoblastom<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"87\">\n<li>Sarkome mezenhimskega porekla delimo na<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>fibrosarkom \u2013 vezivo<\/em><\/li>\n<li><em>liposarkom \u2013 ma\u0161\u010devje<\/em><\/li>\n<li><em>leiomiosarkom \u2013 gladko mi\u0161i\u010dje<\/em><\/li>\n<li><em>rabdomioarkom \u2013 progasto mi\u0161i\u010dje<\/em><\/li>\n<li><em>hondrosarkom \u2013 hrustanec<\/em><\/li>\n<li><em>osteosarkom \u2013 kosti<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"88\">\n<li>Med preneoplasti\u010dne lezije sodijo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>adenom \u0161irokega \u010drevesja<\/em><\/li>\n<li><em>displazija epitela<\/em><\/li>\n<li><em>hiperplazija se\u010dnega mehurja<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"89\">\n<li>Karcinomi so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>skvamozni \/ planocelularni<\/em><\/li>\n<li><em>\u017elezni<\/em><\/li>\n<li><em>prehodnoceli\u010dni \/ tranziciocelularni<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"90\">\n<li>Zna\u010dilnosti karcinoma<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>metastaziranje<\/em><\/li>\n<li><em>prevlada vplivov okolja nad dednostjo<\/em><\/li>\n<li><em>nara\u0161\u010danje incidence po 55. letu starosti<\/em><\/li>\n<li><em>mo\u0161ki \u2013 plju\u010dni rak<\/em><\/li>\n<li><em>\u017eenske \u2013 rak dojke<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"91\">\n<li>Infiltrativna rast je zna\u010dilna za<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>karcinome<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"92\">\n<li>Prehodnoceli\u010dni \/ tranziciocelularni karcinom<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>nastane iz prehodnega epitela se\u010dil<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"93\">\n<li>Parenhim tumorja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>dolo\u010da ime tumorja<\/em><\/li>\n<li><em>dolo\u010da biolo\u0161ki naravni potencial novotvorbe<\/em><\/li>\n<li><em>sestavljajo ga neoplasti\u010dne celice<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"94\">\n<li>Netumorske reakcije<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>prilagoditev (adaptacija) celice<\/em><\/li>\n<li><em>po\u0161kodba (degeneracija) celice<\/em><\/li>\n<li><em>smrt (nekroza) celice<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"95\">\n<li>Kaj sestavlja stromo pri tumorjih<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>normalno vezivo, \u017eile, razli\u010dna vlakna<\/em><\/li>\n<li><em>predstavlja ogrodje parenhima (neoplasti\u010dne celice)<\/em><\/li>\n<li><em>oskrbuje parenhim s krvjo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"96\">\n<li>Kdaj najpogosteje nastane plazmocitom<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>rak kostnega mozga je najpogostej\u0161i v starosti<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"97\">\n<li>Reverzibilna okvara celice nastane v pogojih<\/li>\n<li>blagega stresa *<\/li>\n<li>zmerno intenzivnega stresa *<\/li>\n<li>hudega stresa<\/li>\n<li>Vpliv celice na stres, adaptacija, reverzibilna reakcija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>celica zavzane spremenjeno, a stabilno, ravnote\u017eje<\/em><\/li>\n<li><em>ostane zdrava navkljub kontinuiranemu delovanju fiziolo\u0161kega patogenega agensa<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"99\">\n<li>Maligni karcinom epitela se\u010dil je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>tranziciocelularni karcinom<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"100\">\n<li>Preneoplasti\u010dne reakcije, prekanceroza<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>metaplazija<\/em><\/li>\n<li><em>displazija<\/em><\/li>\n<li><em>hiperplazija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"101\">\n<li>Sinonim skvamozni<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>planocelularni<\/em><\/li>\n<li><em>ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"102\">\n<li>Deficit, pomanjkanje balastnih snovi povzro\u010di<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>raka debelega \u010drevesja<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"103\">\n<li>Organ pri aktivni hiperemiji je<\/li>\n<li>topel *<\/li>\n<li>mrzel<\/li>\n<li>skr\u010den<\/li>\n<li>Znaki aktivne hiperemije<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>nabrekel organ<\/em><\/li>\n<li><em>organ svetlo rd\u010de barve<\/em><\/li>\n<li><em>topel organ<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"105\">\n<li>Aktivna hiperemija se razvije \/ nastopi<\/li>\n<li>akutno *<\/li>\n<li>kroni\u010dno<\/li>\n<li>Pasivna hiperemija se razvije \/ nastopi<\/li>\n<li>akutno *<\/li>\n<li>kroni\u010dno *<\/li>\n<li>Pasivna hiperemija<\/li>\n<li>je lahko posledica venske tromboze, pritiska tumorja *<\/li>\n<li>je pogosto povezana z nastankom tumorja<\/li>\n<li>naredi organe tople, \u017eivo rde\u010de<\/li>\n<li>Organ pri aktivni hiperemiji je<\/li>\n<li>topel *<\/li>\n<li>blago rde\u010d *<\/li>\n<li>nabrekel *<\/li>\n<li>Pasivna hiperemija<\/li>\n<li>je lahko posledica venske tromboze *<\/li>\n<li>je pogosto povezana z nastankom edema<\/li>\n<li>Kako druga\u010de re\u010demo aktivni hiperemiji<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>hiperemija arteriolis, congestio<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"111\">\n<li>Benigni tumor<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>raste ekspanzivno<\/em><\/li>\n<li><em>povezan z vezivno ovojnico<\/em><\/li>\n<li><em>po\u010dasna rast<\/em><\/li>\n<li><em>dobro diferenciran<\/em><\/li>\n<li><em>ne metastazira<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"112\">\n<li>Kako odstranimo materino zanmenje?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>z ekscizijo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"113\">\n<li>Haemorrhagia per rhexin<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>prekinitev normalne kontinuitete \u017eile, srca<\/em><\/li>\n<li><em>mehani\u010dne po\u0161kodbe (npr. urez)<\/em><\/li>\n<li><em>zaradi patolo\u0161kih procesov, ki zajemajo dele obto\u010dil (arterioskleroza, TBC, lues, sr\u010dni infarkt)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"114\">\n<li>Haemorrhagia per diabrosin je krvavitev iz<\/li>\n<li>vrezne rane<\/li>\n<li>\u017eelod\u010dnega \u010dira *<\/li>\n<li>pri nevrolabilnih osebah v ekstati\u010dnih stanjih<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>haemorrhagia per rhexin: <em>prekinitev normalne kontinuitet \u017eile, srca \u2013 mehani\u010dne po\u0161kodbe (urez), patolo\u0161ki procesi, ki zajemajo dele obto\u010dil (prirojene anomalije arterijske stene, arterioskleroza, TBC, lues, sr\u010dni infarkt)<\/em><\/li>\n<li>haemorrhagia per diabrosin: <em>prekinitev normalne kontinuitet dela obto\u010dil zaradi patolo\u0161kih procesov izven obto\u010dil (npr. \u010dir)<\/em><\/li>\n<li>haemorrhagia per diapedeisn: <em>pasivno iztekanje eritrocitov iz kapilar (eritrodiapedeza) zaradi visokega hidrostatsega tlaka ali mo\u010dno raz\u0161irjenih kapilarnih por \u2013 nevrolabilne osebe v ekstati\u010dnih stanjih, pik\u010daste krvavitve (ekhimoze) po sluznicah in seroznih membranah pri zadu\u0161tvi (hipoksija), pri hudih vnetjih (hemoragi\u010dni eksudat)<\/em><\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>haematoperitoneum: <em>krvavitev v trebu\u0161no votlino (haematoscos)<\/em><\/li>\n<li>haematothorax: <em>krvavitev v prsno votlino<\/em><\/li>\n<li>haematopericardeum: <em>krvavitev v osr\u010dnik (tamponadae cordis)<\/em><\/li>\n<li>haematonephros: <em>krvavitev v ledvi\u010dni meh (pielon)<\/em><\/li>\n<li>haematosalpinx: <em>krvavitev v jajcevod<\/em><\/li>\n<li>heamatometra: <em>krvavitev v maternico<\/em><\/li>\n<li>haematocolpos: <em>krvavitev v vagino<\/em><\/li>\n<li>haemarthron: <em>krvavitev v sklep<\/em><\/li>\n<li>haematocephalus internus: <em>krvavitev v mo\u017egnske prekate<\/em><\/li>\n<li>haematocephalus externus: <em>krvavitev v mo\u017eganske ovojnice \u2013 subarahnoidalna (med pio matris in arahnoideo,) subduralna (med arahnoidelo in duro), epiduralna (med obema lisotma dure)<\/em><\/li>\n<li>Definiraj:<\/li>\n<li>haematoma: <em>lokalizirana krvavitev v tkivo<\/em><\/li>\n<li>petechie: <em>pik\u010daste krvavitve po ko\u017ei<\/em><\/li>\n<li>ecchymoses: <em>pik\u010daste krvavitve po sluznicah in seroznih membranah (plevra, peritonej, perikard)<\/em><\/li>\n<li>epistaxis: <em>krvavitev iz nosu<\/em><\/li>\n<li>haematoptoe: <em>krvavitev iz dihal (izka\u0161ljevanje krvi)<\/em><\/li>\n<li>haematemesis: <em>krvavitev iz \u017eelodca in po\u017eirlanika (bruhanje temne, \u010drnikaste krvi)<\/em><\/li>\n<li>melaena: <em>krvavitev iz zgornjga dela prebavnega trakta (izlo\u010danje smolasto-\u010drnikaste vsebine skozi anus)<\/em><\/li>\n<li>menorrhagia: <em>poja\u010dana ali podlaj\u0161ana menstrualna krvavitev<\/em><\/li>\n<li>metrorrhagia: <em>krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo (lahko tudi po menopavzi)<\/em><\/li>\n<li>menarche: <em>prva menstrualna krvavitev<\/em><\/li>\n<li>haematuria: <em>krvavitev iz se\u010dil<\/em><\/li>\n<li>Napi\u0161i, kaj je<\/li>\n<li>poja\u010dana, podalja\u0161an menstrualna krvavitev: <em>menorrhagia<\/em><\/li>\n<li>krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo: <em>metrorrhagia<\/em><\/li>\n<li>prva menstrualna krvavitev: <em>menarche<\/em><\/li>\n<li>Napi\u0161i, kaj je<\/li>\n<li>krvavitev po sluznici in seroznih membranah: <em>ecchymoses<\/em><\/li>\n<li>podko\u017ena krvavitev: <em>haematoma<\/em><\/li>\n<li>pi\u010dkaste krvavitve po ko\u017ei: <em>petechiae<\/em><\/li>\n<li>Cikatrizacija je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>pretvorba grnulacijskega tkiva v brazgotino (cicatrix)<\/em><\/li>\n<li><em>proces postopnega izginevanja elementov granulacijskega tkiva (organizacija) in tvorba kolagenskih vlaken<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"121\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>\u0161ok: <em>je posledica zmanj\u0161ane perfuzije (prekrvljenosti) tkiv pod nivo, potreben za zadovoljevanje njihovih metabolnih potreb<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"122\">\n<li>Nevrogeni \u0161ok<\/li>\n<li>normalna koli\u010dina krvi in pove\u010dana prostornina cirkulatornega sistema *<\/li>\n<li>po hudih krvavitvah po znatni izgubi telesne vode<\/li>\n<li>ni\u010d od navedenega<\/li>\n<li>Zakaj nastane kardiogeni \u0161ok?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>po infarktu miokarda, nenadni motnji sr\u010dnega ritma<\/em><\/li>\n<li><em> akutna zmanj\u0161ana kontraktilna sposobnost miokarda \u2013 okvara srca kot tla\u010dilke \u2013 zmanj\u0161an minutni volumen krvi \u2013 neustrezna perfuzija tkiv \u2013 hipoksija \u2013 \u0161ok<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"124\">\n<li>Zakaj nastane hipovelmi\u010dni \u0161ok?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>huda krvavitev, znatna izguba telesne vode (bruhanje, driska, opekline)<\/em><\/li>\n<li><em>hipovolemija (zmanj\u0161ana prostornina krvi) \u2013 padec krvnega tlaka \u2013 zmanj\u0161an priliv krvi v desno srce \u2013 zmanj\u0161an minutni volumen\u2026<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"125\">\n<li>Zakaj nastane septi\u010dni \u0161ok?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>infekcija z Gram negativnimi bakterijami (endotoksi\u010dni \u0161ok)<\/em><\/li>\n<li><em>infekcija z Gram pozitivnimi bakterijami (pneumokoki, streptokoki)<\/em><\/li>\n<li><em>plinska gangrena<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"126\">\n<li>Napredoju\u010di \u0161ok<\/li>\n<li>ireverzbilno stanje *<\/li>\n<li>reverzibilno stanje (pogojno) *<\/li>\n<li>Za trombozo je zna\u010dilno<\/li>\n<li>da pomeni posmrtno strjevanje krvi<\/li>\n<li>da lahko nastopi samo v arterijah<\/li>\n<li>da zaradi nje lahko pride do infarkta tkiva *<\/li>\n<li>Faktorji, ki pogojujejo trombozo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>po\u0161kodbe endotela<\/li>\n<li>spremembe toka krvi (staza, vrtin\u010dasti tokovi)<\/li>\n<li>spremembe v sestavi krvi<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"129\">\n<li>Endogeni toksi\u010dni dejavniki iz in glavni dejavniki po\u0161kodbe endotela pri tromogenezi<\/li>\n<li>ateroskleroza *<\/li>\n<li>vnetja<\/li>\n<li>po\u0161kodbe zaradi hipertenzije, kajenja<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Wirchowov trias: <em>po\u0161kodba endotela, spremembe toka krvi, spremembe sestave krvi (dejavniki, ki pozro\u010dajo za\u017eivljenjsko strjevanje krvi \u2013 trombogenezo)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"131\">\n<li>Nastanek belega trombusa povzro\u010dijo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>stik trombocitov s kolagenskimi vlakni (npr. pri poki ateroma ali)<\/em><\/li>\n<li><em>koagulacija s tvorbo fibrina<\/em><\/li>\n<li><em>konglutinacija \u2013 medsebojno lepljenje trombocitov<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"132\">\n<li>Zna\u010dilnosti konglutinacijskega (belega) trombusa<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>lepljenje trombocitov ob \u017eilno steno (npr. za venskimi zaklopkami)<\/li>\n<li>koagulacija s tvorbo fibrina<\/li>\n<li>separacija trombocitov<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"133\">\n<li>Konglutinacijski (beli) trombus<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>aktivacija koagulacija s tvorbo fibrina<\/em><\/li>\n<li><em>konglutinacija<\/em><\/li>\n<li><em>separacija trombocitov<\/em><\/li>\n<li><em>najpogostej\u0161i v arterijskem delu cirkulacije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"134\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>embolija: <em>prenos tuje snovi iz enega dela obtoka v drug del, kjer zama\u0161i lumen \u2013 prekinitev krvnega obtoka<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"135\">\n<li>Arterijska embolija povzro\u010di defekt v<\/li>\n<li>ledvicah, vranici, C\u017dS, mezenteriju *<\/li>\n<li>mo\u017eganih *<\/li>\n<li>plju\u010dih<\/li>\n<li>Najpogostej\u0161a embolija je\n<ol>\n<li>trombembolija *<\/li>\n<li>ma\u0161\u010dobna embolija<\/li>\n<li>amnijska embolija<\/li>\n<li>zra\u010dna embolija<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Faktorji, ki pospe\u0161ujejo trombozo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Wirchowov trias<\/li>\n<li>vnetje<\/li>\n<li>ateroskleroza<\/li>\n<li>povi\u0161an RR<\/li>\n<li>kajenje<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"138\">\n<li>Glavni dejavniki po\u0161kodb endotela pri trombogenezi<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>ateroskleroza<\/li>\n<li>vnetja (flebitis, artritis)<\/li>\n<li>hipertenzija, kajenje, po\u0161kodbe<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"139\">\n<li>Parietalni trombus je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>prisoten v srcu<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"140\">\n<li>Vrste embolij po agregatnem stanju\n<ol>\n<li>trdno: <em>trombembolija<\/em><\/li>\n<li>teko\u010de: <em>ma\u0161\u010dobna embolija, amnijska embolija<\/em><\/li>\n<li>plinasto: <em>zra\u010dna embolija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Ishemija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>neustrezna oskrba tkiv s krvjo<\/em><\/li>\n<li><em>povzro\u010da hipoksijo<\/em><\/li>\n<li><em>nezadostna oskrba tkiv s hranili<\/em><\/li>\n<li><em>nezadostna odstranitev \u0161kodljivih metabolitov<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"142\">\n<li>Vzroki ishemije<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>sr\u010dno popu\u0161\u010danje \u2013 zni\u017ean minutni volumen \u2013 ishemija perifernih tkiv \u2013 periferna cianoza<\/em><\/li>\n<li><em>lokalni vzroki (ateroskleroza, tromboza, embolija, spazmi, vaskulitis)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"143\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>infarkt\n<ul>\n<li><em>omejena (lokalna) ishemi\u010dna nekroza organa \/ tkiva<\/em><\/li>\n<li><em>posledica nenadne popolne okluzije (zama\u0161itve) arterij (99 %) ali venske drena\u017ee<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"144\">\n<li>Anemi\u010dni (beli) infarkt nastane v<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>mo\u017eganih<\/em><\/li>\n<li><em>miokardu<\/em><\/li>\n<li><em>ledvici<\/em><\/li>\n<li><em>vranici<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"145\">\n<li>Hemoragi\u010dni (rde\u010di) infarkt nastane v<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>\u010drevesju<\/em><\/li>\n<li><em>plju\u010dih<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"146\">\n<li>Kje se pojavi infarkt mo\u017eganov?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>v predelu, kjer pride do okluzije arterije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"147\">\n<li>Kje pride do mo\u017eganske nekroze po mo\u017eganskem infaktu?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>v predelu mo\u017eganov, ki ni zadosti prekrvljen, pride do kolikvacijske nekroze<\/em><\/li>\n<li><em>v miokardu, ledvicah, vranici pride do koagulacijske nekroze<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"148\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>edem\n<ul>\n<li><em>prekomerno kopi\u010denje teko\u010din v medceli\u010dnem prostoru in telesnih votlinah<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>zvi\u0161anje hidrostatskega tlaka (zvi\u0161an venski tlak)<\/em><\/li>\n<li><em>zni\u017eanje osmotskega tlaka plazme (hipoproteinemija) <\/em><\/li>\n<li><em>retenca natrija (in vode) v organizmu (odpoved ledvi\u010dne funkcije, sr\u010dno popu\u0161\u010danje)<\/em><\/li>\n<li><em>oviran pretok limfe<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"149\">\n<li>Transudat pomeni\n<ol>\n<li>ve\u010d beljakovin<\/li>\n<li>manj globulina<\/li>\n<li>transudacija \u2013 retrogradni tlak *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>transudacija \u2013 filtracija teko\u010dine v medceli\u010dni prosotr ali telesno votlino, vsebuje manj beljkovin, ve\u010d globulinov in encime<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"150\">\n<li>Vzroki edema so\n<ol>\n<li>zni\u017ean hidrostatski tlak<\/li>\n<li>zmanj\u0161an osmotski tlak *<\/li>\n<li>moten limfni obtok *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Edem nastane zaradi\n<ol>\n<li>zni\u017eanega koloidno-osmotskega tlaka *<\/li>\n<li>zni\u017eanega hidrostatskega tlaka krvne plazme<\/li>\n<li>proteinurije<\/li>\n<li>povi\u0161anega hidrostatskega tlaka v venah *<\/li>\n<li>retenca natrija *<\/li>\n<li>motnje limfne drena\u017ee *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>anasarka: <em>splo\u0161ni edem<\/em><\/li>\n<li>ascites: <em>nabiranje teko\u010dine v trebu\u0161ni votlini<\/em><\/li>\n<li>hydrocephalus internus: <em>nabiranje teko\u010dine v mo\u017eganskih prekatih<\/em><\/li>\n<li>hydrocephalus externus: <em>nabiranje teko\u010dine v subarahnoidalnem prostoru<\/em><\/li>\n<li>hydropericardeum: <em>nabiranje teko\u010dine v osr\u010dniku<\/em><\/li>\n<li>hydrothorax: <em>nabiranje teko\u010dine v prsni votlini<\/em><\/li>\n<li>plju\u010dni edem: <em>nabiranje teko\u010dine v plju\u010dnih me\u0161i\u010dkih<\/em><\/li>\n<li>hydrocoelle: <em>nabiranje teko\u010dine med ovojnicami testisa<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"153\">\n<li>Pri mo\u017eganskih edemih se teko\u010dina nabira v<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>mo\u017eganskih votlinah<\/em><\/li>\n<li><em>med mo\u017eganskimi ovojnicami<\/em><\/li>\n<li><em>v mo\u017eganovini<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"154\">\n<li>Hydrocehalus internus je kopi\u010denje teko\u010dine v\n<ol>\n<li>intermeningealnem prostoru<\/li>\n<li>mo\u017eganovini<\/li>\n<li>mo\u017eganskih prekatih *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Vrste infarktov:<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>anemi\u010dni (beli): minimalna krvavitev v infarcirano podro\u010dje, nekroza sivobelkaste barve \u2013 miokard, mo\u017egani (nepravilna oblika), ledvice (trikotna oblika), vranica<\/em><\/li>\n<li><em>hemoragi\u010dni (rde\u010di): kjer dvojni obtok, v nekroti\u010dni predel vdre kri iz okolnega ohranjenga dela \u2013 plju\u010da, \u010drevesje<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"156\">\n<li>Usoda infarkta<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>gangrena (hemoragi\u010dni infarkt \u010drevesja, gangrena stopala)<\/em><\/li>\n<li><em>organizacija \u2013 cikatrizacija (infarkt miokarda)<\/em><\/li>\n<li><em>uteko\u010dinjenje nekroze \u2013 tvorba psevdociste (mo\u017eganski infakrt)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"157\">\n<li>Navedi tri vrste eksudatov<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>serozni<\/em><\/li>\n<li><em>fibrinozni<\/em><\/li>\n<li><em>kataralni<\/em><\/li>\n<li><em>hemoragi\u010dni<\/em><\/li>\n<li><em>gnojni<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"158\">\n<li>Kaj je nabiranje vode v celici<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>hidropi\u010dna degeneracija<\/em><\/li>\n<li><em>vakuolarna degeneracija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"159\">\n<li>Splo\u0161ni edem je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>pri sr\u010dnem popu\u0161\u010danju, hipoproteinemiji<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"160\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>ventje (inflammatio): kompleskna reakcija vitalnega vaskulariziranega tkiva na lokalno po\u0161kodbo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"161\">\n<li>Akutno vnetje\n<ol>\n<li>je ve\u010dinoma eksudativno *<\/li>\n<li>se lahko povsem pozdravi *<\/li>\n<li>je ve\u010dinoma produktivno (kroni\u010dno, proliferativno)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Znaki ventja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>rubor \u2013 rde\u010dina (aktivna hiperemija)<\/em><\/li>\n<li><em>calor \u2013 toplota (aktivna hiperemija)<\/em><\/li>\n<li><em>tumor \u2013 oteklina (eksudacija)<\/em><\/li>\n<li><em>dolor &#8211; bole\u010dina<\/em><\/li>\n<li><em>functio laesa \u2013 moteno delovanje<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"163\">\n<li>Faze akutnga vnetja:\n<ol>\n<li>vazodilatacija *<\/li>\n<li>eksudacija *<\/li>\n<li>fagocitoza *<\/li>\n<li>razvoj akutnega vnetja<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Za akutno vnetje je zna\u010dilno<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>nevtrofilni granulociti<\/em><\/li>\n<li><em>levkociti<\/em><\/li>\n<li><em>monociti<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"165\">\n<li>Za akutno vnetje je zna\u010dilno<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>vazodilatacija in aktivna hiperemija<\/em><\/li>\n<li><em>eksudacija<\/em><\/li>\n<li><em>nevtrofilni granulociti<\/em><\/li>\n<li><em>faze akutnega vnetnega odziva<\/em>\n<ul>\n<li><em>vazodilatacija<\/em><\/li>\n<li><em>aktivna hiperemija<\/em><\/li>\n<li><em>pve\u010dana propustnost kapilarnih por<\/em><\/li>\n<li><em>eksudacija teko\u010dine in beljakovin v vneti\u0161\u010de<\/em><\/li>\n<li><em>marginacija in emigracija nevtrofilcev, nato monocitov (makrofagov)<\/em><\/li>\n<li><em>fagocitoza<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"166\">\n<li>Za kroni\u010dno vnetje je zna\u010dilno\n<ol>\n<li>vazodilatacija in aktivna hiperemija<\/li>\n<li>eksudacija<\/li>\n<li>proliferacija *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Za kroni\u010dno vnetje je zna\u010dilno\n<ol>\n<li>proliferacija tkiva *<\/li>\n<li>eksudacija<\/li>\n<li>alteracija<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Kroni\u010dno vnetje spremljajo\n<ol>\n<li>makrofagi *<\/li>\n<li>nevtrofilni granulociti<\/li>\n<li>limfociti *<\/li>\n<li>plazmatke *<\/li>\n<li>eksudacija<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Zna\u010dilnosti kroni\u010dnega vnetja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>makrofagi, limfociti, plazmatke<\/li>\n<li>proliferacija tkiv<\/li>\n<li>ni odziva mikrocirkulacije, eksudacije<\/li>\n<li>ni nevtrofilcev<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"170\">\n<li>Alteracijsko (destrukcijsko) vnetje je\n<ol>\n<li>psevdomembranozno *<\/li>\n<li>serozno<\/li>\n<li>kataralno<\/li>\n<li>ulcerozno *<\/li>\n<li>nekrozantno *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>destrukcijsko vnetje: <em>alteracijsko vnetje<\/em>\n<ul>\n<li><em>nekrotantno (akutni fulminantni virusni hepatitis z masivno nekrozo jeter)<\/em><\/li>\n<li><em>ulcerozno (pepti\u010dni ulkus \u017eelodca, dvanajstnika)<\/em><\/li>\n<li><em>psevdomembranozno \u2013 psevdomembrana (davica, gri\u017ea)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"172\">\n<li>Eksudacijsko vnetje je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>serozno<\/em><\/li>\n<li><em>fibrinozno<\/em><\/li>\n<li><em>kataralno vnetje<\/em><\/li>\n<li><em>hemoragi\u010dno vnetje<\/em><\/li>\n<li><em>gnojno (purulentno, supurativno) vnetje<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"173\">\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<li>Za kataralno vnetje je zna\u010dilno<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>pove\u010dana tvorba sluzi<\/em><\/li>\n<li><em>respiratorna sluznica<\/em><\/li>\n<li><em>je eksudativno vnetje<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"174\">\n<li>V gnojnem vnetju se nahajajo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>piogene bakterije<\/em><\/li>\n<li><em>nekorti\u010dni in vitalni granulociti<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"175\">\n<li>Gnojnemu vnetju druga\u010de lahko re\u010demo \u0161e\n<ol>\n<li>purulentno *<\/li>\n<li>supurativno *<\/li>\n<li>supurulentno<\/li>\n<li>kataralno<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>absces (abscessus): <em>lokalizirano gnojno vnetje v tkivih \/ organih (jetra, podko\u017eje, mo\u017egani, plju\u010da), sestavina gnoja je tudi kolikvacijska nekroza<\/em><\/li>\n<li>empiem (empyema): <em>gnojno vnetje telesnih votlin (prsna votlina) \/ votlih organov (\u017eol\u010dnik)<\/em><\/li>\n<li>flegmona (phlegmone): <em>difuzno gnojno pre\u017eemanje tkiv (slepi\u010d, podko\u017eje)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"177\">\n<li>Za proliferacijsko vnetje je zna\u010dilno\n<ol>\n<li>kroni\u010dni potek *<\/li>\n<li>obnova z regeneracijo<\/li>\n<li>v vneti\u0161\u010du je veliko mastocitov in makrofagov<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Proliferacijsko (produktivno) vnetje je\n<ol>\n<li>negranulacijsko kroni\u010dno vnetje *<\/li>\n<li>tvorba granulacijskega tkiva *<\/li>\n<li>granulacijsko kroni\u010dno vnetje *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>proliferantno vnetje: produktivno vnetje \u2013 kroni\u010dno negranulomsko ali granulomsko vnetje<\/li>\n<li>limfadenitis: vnetje bezgavk<\/li>\n<li>balantitis: vnetje glavice penisa<\/li>\n<li>salpingitis: vnetje jajcevodov<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"180\">\n<li>V sredi\u0161\u010du vnetja se nahajajo\n<ol>\n<li>monociti (makrofagi) *<\/li>\n<li>levkociti<\/li>\n<li>nevtrofilni granulociti (mikrofagi) *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Celice TBC vnetja so\n<ol>\n<li>granulacijske<\/li>\n<li>epiteloidne<\/li>\n<li>celice velikanke z ve\u010d jedri<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Kam spada katarlno vnetje (pospe\u0161eno izlo\u010danje sluzi)?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>med eksudativna vnetja<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"183\">\n<li>Sestavine gnoja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>piogene bakterija<\/em><\/li>\n<li><em>propadli granulociti<\/em><\/li>\n<li><em>nekroti\u010dne celice<\/em><\/li>\n<li><em>lavkociti<\/em><\/li>\n<li><em>beljakovine<\/em><\/li>\n<li><em>razpadle celice<\/em><\/li>\n<li><em>gosta, motna, belkasto-rumenkasta ali rumeno-zelena teko\u010dina<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"184\">\n<li>Katarlno vnetje<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>je pove\u010dana sekrecija sluzi respiratorne sluznice zgornjih dihal<\/em><\/li>\n<li><em>spada med eksudativna vnetja<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"185\">\n<li>Empiem je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>gnojno vnetje telesnih votlin ali votlih organov<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"186\">\n<li>Kaj je flegmona<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>difuzno gnojno pre\u017eemanje tkiv<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"187\">\n<li>Granulacijsko tkivo nastane v<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>vnetnih celicah<\/em><\/li>\n<li><em>v procesu organizacije<\/em><\/li>\n<li><em>tvorijo ga fibroblasti<\/em><\/li>\n<li><em>makroskopsko izgled divjega mesa<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"188\">\n<li>Pri katerem vnetju je pove\u010dano izlo\u010danje sluzi?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>pri kataralnem vnetju<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"189\">\n<li>Gnojnemu vnetju druga\u010de lahko re\u010demo \u0161e<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>purulentno, supurativno<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"190\">\n<li>Pasivna eksudacija (pri akutnem vnetju)<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>povi\u0161an hidrostatski tlak v kapilarah vneti\u0161\u010da<\/em><\/li>\n<li><em>povi\u0161ana permeabilnost kapilar<\/em><\/li>\n<li><em>filtracija teko\u010dine z beljakovinami (albumini, fibrinogen) iz kapilar v ekstracelularni prostor \u2013 vnetni edem, pomen je red\u010denje oz. nevtralizacija toksinov in zamejitev vnetnega procesa (fibrin)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"191\">\n<li>Granulomsko vnetje<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>granulom<\/em><\/li>\n<li><em>skupek epiteloidnih celic (modificirani makrofagi)<\/em><\/li>\n<li><em>ve\u010djedrne velikanke<\/em><\/li>\n<li><em>periferno pas limfocitov<\/em><\/li>\n<li><em>z \/ brez centralne nekroze (kazeozna nekroza)<\/em><\/li>\n<li><em>TBC, lues, lepra, vnetna reakcija proti tujkom<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"192\">\n<li>Kak\u0161no vnetje je davica<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>psevdomembranozno \u2013 spada med alteracijska (destrukcijska)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"193\">\n<li>Septikopiemija<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>metastatsko \u0161irjenje gnojnega vnetja<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"194\">\n<li>Vrsta, na\u010din obnove je odvisen<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>vsrte vnetne reakcije<\/em><\/li>\n<li><em>obsega nekroze, ki nastane med vnetjem<\/em><\/li>\n<li><em>delitvene sposobnosti po\u0161kodovanih celic v vneti\u0161\u010du<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"195\">\n<li>Zna\u010dilnosti akutnega vnetja\n<ol>\n<li>infiltracija tkiva<\/li>\n<li>eksudacija *<\/li>\n<li>proliferacija<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Gnojna vnetja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>absces<\/em><\/li>\n<li><em>empiem<\/em><\/li>\n<li><em>flegmona<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"197\">\n<li>Labilne celice so\n<ol>\n<li>jetrne celice<\/li>\n<li>\u017eelod\u010dne celice<\/li>\n<li>prebavne celice<\/li>\n<li>celice limfati\u010dnih organov *<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<li>Reparacija je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>po obse\u017enih nekrozah<\/em><\/li>\n<li><em>obnova odmrlih parenhimskih celic s tvorbo granulacijskega tkiva<\/em><\/li>\n<li><em>kon\u010dna faza je brazgotina<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"199\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>biolo\u0161ka smrt: <em>prava smrt, konec \u017eivljenja osebnosti (organizma)<\/em><\/li>\n<li>navidezna smrt: <em>zmanj\u0161anje dihanja in sr\u010dne akcije pod prag detekcije z navadnimi sredstvi<\/em><\/li>\n<li>klini\u010dna smrt: <em>prenehanje dihanja in sr\u010dne akcije (EKG), reverzibilno stanje (6 \u2013 10 minut po prenehanju delovanja vitalnih funkcij)<\/em><\/li>\n<li>sinkopa: <em>prenehanje sr\u010dne akcije<\/em><\/li>\n<li>Znaki smrti so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>synocopa: prenehanje sr\u010dne akcije<\/em><\/li>\n<li><em>asphyxia: prenehanje dihanja<\/em><\/li>\n<li><em>areflexia: ugasla \u017eiv\u010dna vzdra\u017enost<\/em><\/li>\n<li><em>coma: globoka nezavest<\/em><\/li>\n<li><em>mrli\u0161ki videz: bledica ko\u017ee in sluznic, upadlost obarza<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"201\">\n<li>Znaki smrti so<\/li>\n<li>globoka nezavest (koma) *<\/li>\n<li>bledica ko\u017ee, sluznic (mrli\u0161ki videz) *<\/li>\n<li>kurja polt (cutis anserina) \u2013 okorelost<\/li>\n<li>Znaki smrti so<\/li>\n<li>mrli\u0161ke lise<\/li>\n<li>purtifikacija<\/li>\n<li>nobena od navedenih *<\/li>\n<li>Zgodnje mrli\u0161ke spremembe so<\/li>\n<li>su\u0161enje trupla (exicatio) *<\/li>\n<li>mumifikacija<\/li>\n<li>mrli\u0161ke lise (livores mortis) *<\/li>\n<li>Zgodnje mrli\u0161ke spremembe<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>algor mortis: ohladitev trupla<\/li>\n<li>livores mortis: mrli\u0161ke lise<\/li>\n<li>rigor mortis: mrli\u0161ka okorelost<\/li>\n<li>exicatio: su\u0161enje trupla<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"205\">\n<li>Kasne mrli\u0161ke spremembe so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>putrefactio: gnitje<\/em><\/li>\n<li><em>maceratio: razpadanje trupla<\/em><\/li>\n<li><em>mumifikacija: izsu\u0161eno balzamirano truplo<\/em><\/li>\n<li><em>saponifikacija podko\u017enega ma\u0161\u010devja (tvorba mrli\u0161kega voska)<\/em><\/li>\n<li><em>trohnenje<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"206\">\n<li>Ohlajanje trupla je pospe\u0161eno<\/li>\n<li>pri mr\u0161avem truplu *<\/li>\n<li>pri rejenem truplu<\/li>\n<li>pri zvi\u0161ani temperaturi okolja<\/li>\n<li>Ohlajevanje trupla je odvisno od<\/li>\n<li>ustrezne temperature *<\/li>\n<li>telesne te\u017ee *<\/li>\n<li>ni\u010desar od na\u0161tetega<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>ohladitev: <em>zgodnja mrli\u0161ka sprememba, izena\u010ditev temperature trupla s temperatro okolja (pri 20\u00b0 C 1\u00b0 C na uro), hitrost ohlajanja je odvisna od tzemeprature okolja in telesne te\u017ee<\/em><\/li>\n<li>sekundarna mrli\u0161ka ohlapnost: <em>zgodnja mrli\u0161ka sprememba, razvije se po 24 urah, po descendentnem tipu<\/em><\/li>\n<li>Mrli\u0161ka okorelost nastane \u010dez<\/li>\n<li>2 \u2013 4 ure *<\/li>\n<li>4 \u2013 6 ur<\/li>\n<li>2 \u2013 6 ur<\/li>\n<li>Katalepti\u010dna okorelost nastane<\/li>\n<li>po 24 urah<\/li>\n<li>takoj po smrti *<\/li>\n<li>2 \u2013 4 ure po smrti<\/li>\n<li>Cutis anserina (kurja polt) je<\/li>\n<li>zgodnja mrli\u0161ka sprememba *<\/li>\n<li>posebna oblika okorelosti z okorevanjem glavnih mi\u0161ic<\/li>\n<li>Kasne mrli\u0161ke spremembe<\/li>\n<li>gnitje (putrefactio) *<\/li>\n<li>su\u0161enje trupla (exicatio)<\/li>\n<li>zmeh\u010danje trupla (maceratio) *<\/li>\n<li>mrli\u0161ke lise (livores mortis)<\/li>\n<li>izsu\u0161eno balzamirano truplo (mumificatio) *<\/li>\n<li>tvorba mrli\u0161kega voska (saponificatio) *<\/li>\n<li>trohnenje *<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>maceracija\n<ul>\n<li><em>razpadanje trupla brez sodelovanja saprofitnih bakterij<\/em><\/li>\n<li><em>truplo ploda, ki je odmrl v maternici (12 \u2013 24 ur po intrauterini smrti)<\/em><\/li>\n<li><em>lu\u0161\u010denje povrhnjice v zaplatah, umazano rde\u010dkasta ko\u017ea, razrahljani sklepi, razmeh\u010dani parenhimski organi<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"214\">\n<li>Reverzibilne smrti:<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>klini\u010dna smrt<\/em><\/li>\n<li><em>navidezna smrt<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"215\">\n<li>Znaki klini\u010dne smrti<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>prenehanje dihanja<\/em><\/li>\n<li><em>prenehanje sr\u010dne akcije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"216\">\n<li>mrli\u0161ke lise se pojavljajo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>po 1 \u2013 2 urah<\/em><\/li>\n<li><em>navadno na spodnji strani trupla<\/em><\/li>\n<li><em>so sivo-modre ali sivo-vijoli\u010dne barve<\/em><\/li>\n<li><em>nastanejo po prenehanju delovanja srca in s tem cirkulacije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"217\">\n<li>Ohlajanje trupla pri 20\u00b0 C<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>1\u00b0C na uro<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"218\">\n<li>Vezava Ag in IgE (tip I) nastane pri<\/li>\n<li>zavrnitveni reakciji presdka<\/li>\n<li>\u010debeljem piku (anafilakti\u010dni \u0161ok) *<\/li>\n<li>nobenem od navedenih<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>vezava Ag z At: <em>tip III preob\u010dutljivostne reakcije, tvorba kompleksa \u2013 aktivacija komplementa (kemotaksa) \u2013 kopi\u010denje levkocitov \u2013 spro\u0161\u010danje lizosomskih encimov iz levkocitov \u2013 okvara tkiva (nekroza)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"220\">\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>izotransplantat: <em>transplantat od genetsko enakega dvoj\u010dka, ni zavrnitvene reakcije<\/em><\/li>\n<li>altrotransplantat: <em>transplantat od genetsko razli\u010dnega dajalca iste vrste<\/em><\/li>\n<li>avtotransplantat: <em>presaditev tkiva z enega dela telsa na drug del telesa pri isti osebi<\/em><\/li>\n<li>ksenotransplantat: <em>transplantat od dajalca druge vrste<\/em><\/li>\n<li>Klini\u010dna slika zavrnitvenih reakcij<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>hiperakutna \u2013 nekaj minut<\/em><\/li>\n<li><em>akutna \u2013 dnevi, meseci<\/em><\/li>\n<li><em>kroni\u010dna \u2013 ve\u010d mesecev, let<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"222\">\n<li>Problemi transplantacije<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>zavrnitvena reakcija<\/em><\/li>\n<li><em>imunsko neskladje<\/em><\/li>\n<li><em>mehanizem celi\u010dne in humoralne imunosti<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"223\">\n<li>Bolezni preob\u010dutljovosti<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>tip I mehanizem<\/em>\n<ul>\n<li><em>vezava antigena (alergena) z IgE (reaginom)<\/em><\/li>\n<li><em>spro\u0161\u010danje vazokativnih snovi (npr. histamin) \u2013 vpliv na \u017eile (hiperemija, edem), vpliv na galdko muskulaturo (sapzmi)<\/em><\/li>\n<li><em>lokalizirana reakcija: akutni deramtitis (ekcem ko\u017ee), seneni nahod, bronhialna astma<\/em><\/li>\n<li><em>sistemska reakcija: anafilakti\u010dni \u0161ok (npr. pri penicilinu, \u010debeljem piku)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>tip II mehanizem<\/em>\n<ul>\n<li><em>vezava protiteles IgG in IgM na antigene (npr. krvnih) celic<\/em><\/li>\n<li><em>pove\u010dana ob\u010dutljivost celic na fagocitozo (opsonizacija) \u2013 fagocitoza; razpad (lysis) celic zaradi delovanja aktiviranega komplementa<\/em><\/li>\n<li><em>transfuzijske reakcije: reakcija med antigeni eritrocitov nekompatibilnega dajalca in protiteles v serumu prejemnika<\/em><\/li>\n<li><em>erythroblastosis fetalis: antigensko neskladje med materjo in plodom, IgG, ki prehajajo preko placente uni\u010dujejo plodove ertitrocite<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>tip III mehanizem<\/em>\n<ul>\n<li><em>tvorba kopleksa v antigen \u2013 protitelo<\/em><\/li>\n<li><em>aktivacija komplementa (kemotaksa) \u2013 kopi\u010denje levkocitov \u2013 spro\u0161\u010danje lizosomskih encimov iz levkocitov \u2013 okvara tkiva (nekroza)<\/em><\/li>\n<li><em>lokalna okvara: na mestu vdora antigenov v telo (najpogosteje ko\u017ea) \u2013 t.i. Arthusova reakcija<\/em><\/li>\n<li><em>sistemska reakcija: serumska bolezen, je rezultat tujega seruma (npr. konjskega antitetani\u010dnega seruma)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>tip IV mehanizem<\/em>\n<ul>\n<li><em>aktivacija celi\u010dne imunosti (T-limfociti)<\/em><\/li>\n<li><em>reakcija zapoznele preob\u010dutljivosti s sekrecijo limfokinov \u2013 aktivacija makrofagov (in \/ ali) direktno citoliti\u010dno delovanje T-limfocitov \u2013 okvara tkiva<\/em><\/li>\n<li><em>imunske rekacije na intracelularne mikroorganizme (mikobakterije TBC, virusi, glivice, protoza)<\/em><\/li>\n<li><em>reakcije zavrnitve presadka<\/em><\/li>\n<li><em>imunske rekacije proti tumorejm<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"224\">\n<li>Bolezni preob\u010dutljivosti so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>transfuzijske rekacije<\/em><\/li>\n<li><em>anafilakti\u010dni \u0161ok<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"225\">\n<li>Katere so alergi\u010dne rekacije, ki spadaja v tip I?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>seneni nahod<\/em><\/li>\n<li><em>akutni dermatitis<\/em><\/li>\n<li><em>bronhialna astma<\/em><\/li>\n<li><em>anafilakti\u010dni \u0161ok<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"226\">\n<li>Zavrnitvene rekacije vzbujata<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>ksenotransplantat: presadek dajalca druge vrtse<\/em><\/li>\n<li><em>alterotransplantat: presadek genetsko razli\u010dnega dajalca iste vrste<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"227\">\n<li>Bolezni slab\u0161e imunosti<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>prirojene: hipoplazija pri\u017eeljca (Di Georgijev sindrom) \u2013 okvara celi\u010dne imunosti<\/li>\n<li>pridobljene: huda podhranjenost, hude infekcije, maligni limfomi (Hdginova bolezen) \u2013 tumorji imunskega sistema, sladkorna bolezen, imunosupresivna sredstva, infekcija s HIV<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"228\">\n<li>AIDS<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>infekcija T 4-limfocitov s HIV<\/em><\/li>\n<li><em>prizadeta je celi\u010dna imunost<\/em><\/li>\n<li><em>posledice: oportunisti\u010dne infekcije (plju\u010da, mo\u017egani, prebavila, drugi organi \u2013 gljivice, mikobakterije, citomegalovirusi, toksoplazmoza, pneumocystis carinii), Kaposi-jev sindrom ko\u017ee (kasneje raz\u0161iri na bezgavke, prebavila), maligni limfomi v mo\u017eganih<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"229\">\n<li>Vezava Ag z At<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>aktivacija komplementa<\/em><\/li>\n<li><em>kopi\u010denje levkocitov<\/em><\/li>\n<li><em>spro\u0161\u010danje lizosomskih encimov iz levkocitov<\/em><\/li>\n<li><em>nekroza<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"230\">\n<li>Vezava Ag z reaginom<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>spro\u0161\u010danje vazoaktivnih aminov (npr. histamin)<\/li>\n<li>vpliv na \u017eile (hiperemija, edem), vpliv na gladko muskulaturo (spazmi)<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"231\">\n<li>Bolezni, ki so posledica staranja, so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>siva mrena<\/em><\/li>\n<li><em>motnje sluha<\/em><\/li>\n<li><em>osteoporoza<\/em><\/li>\n<li><em>hiperplazija prostate<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"232\">\n<li>Bolezni, ki so pogostej\u0161e v starosti, so<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>ateroskleroza (sr\u010dni, mo\u017eganski infarkt)<\/em><\/li>\n<li><em>hipertenzija<\/em><\/li>\n<li><em>sladkorna bolezen<\/em><\/li>\n<li><em>rak dojke, ko\u017ee, \u0161irokega \u010drevesja<\/em><\/li>\n<li><em>plazmocitom (rak kostnega mozga)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"233\">\n<li>Mutacije se lahko pojavijo med<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>tvorbo spolnih celic (gamet) \u2013 gametogenezo<\/em><\/li>\n<li><em>v zgodnji zigoti (oplojeno jaj\u010dece)<\/em><\/li>\n<li><em>v celicah postnatalnega obdobja (somatske reakcije \u2013 npr. mongoloizem, maligna transformacija)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"234\">\n<li>Translokacija je<\/li>\n<li>da se del kromosoma prilepi na drug kromosom *<\/li>\n<li>delitev kromosoma<\/li>\n<li>da odpade del kromosoma<\/li>\n<li>Vrsta, na\u010din obnove je odvisen od<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>vrste vnetne rekacije<\/em><\/li>\n<li><em>obsega nekroze, ki je nastala med vnetjem<\/em><\/li>\n<li><em>delitvene sposobnosti po\u0161kodovanih celic v vneti\u0161\u010du<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"236\">\n<li>Zakaj nastanejo prirojene anomalije?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>kromosomske anomalije (sprememba \u0161tevila kromosomov, sprememba strukture \/ oblike kromosomov)<\/em><\/li>\n<li><em>mutacije posameznih genov velike izraznosti (ekspresivnosti)<\/em><\/li>\n<li><em>interakcija dejavnikov okolja z dejavniki poligenske dednosti<\/em><\/li>\n<li><em>niso vedno genetsko pogojene (npr. prirojeni sifilis)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"237\">\n<li>Letalna \/ sebletalna okvara celice<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>letalna: akutna okvara, okvara vitalnih celi\u010dnih struktur (mitohondriji, citoplazmatska membrana), sestavljena rekacija, praviloma ireverzibilna okvara \u2013 smrt celice<\/em><\/li>\n<li><em>subletalna: kroni\u010dna okvara, okvara manj pomembnih celi\u010dnih struktur (endoplazmatski etikulum, lizosomi) \u2013 \u017eivljenje celice praviloma ni ogro\u017eeno, enostavna rekacija, praviloma revirzibilna okvara (lahko preide v ireverzibilno), hipofunkcija \/ disfunkcija, vklju\u010duje razli\u010dne degeneracije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"238\">\n<li>Kdaj lahko nastopi somatska mutacija?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>v celici postnatalnega obdobja<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"239\">\n<li>Kaj vpliva na spremembo celice?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>narava, intenzivnost, trajanje delovanja patogenih vplivov<\/em><\/li>\n<li><em>celice same (genetsko dolo\u010dena odpornost \/ ob\u010dutljivost, neustrezna oskrba s kisikom, hranili, vitamini, minerali, prehodno stanje celic)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"240\">\n<li>Kak\u0161a bolezen je sifilis?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>lahko prirojena, kongenitalna zaradi oku\u017ebe matere med nose\u010dnostjo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"241\">\n<li>Hipoksija<\/li>\n<li>zni\u017ean pO<sub>2<\/sub> v celicah *<\/li>\n<li>zvi\u0161an pO<sub>2<\/sub> v zraku<\/li>\n<li>vdor Na in vode v celico<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>vi\u0161inska bolezen\n<ul>\n<li><em>hipoksija C\u017dS<\/em><\/li>\n<li><em>slabost, bruhanje<\/em><\/li>\n<li><em>psihi\u010dne motnje<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"243\">\n<li>Za vi\u0161insko bolezen je zna\u010dilno<\/li>\n<li>motena oskrba tkiv s krvjo<\/li>\n<li>hipoksija C\u017dS *<\/li>\n<li>nizek atmosferski tlak<\/li>\n<li>Pri kesonski bolezni nastajajo v cirkulaciji mehur\u010dki<\/li>\n<li>ogljikovega dioksida<\/li>\n<li>kiska<\/li>\n<li>du\u0161ika *<\/li>\n<li>Indirektna mehani\u010dna po\u0161kodba je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>vi\u0161inska bolezen<\/em><\/li>\n<li><em>kesonska (potaplja\u0161ka) bolezen<\/em><\/li>\n<li><em>vibracijska bolezene (posledica vsiljenih nihanj pnevmatskih orodij \u2013 okvara sklepov, kosti)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"246\">\n<li>Po\u0161kodbo srca povzro\u010di<\/li>\n<li>nizko frekven\u010dni tok *<\/li>\n<li>srednje frkevn\u010dni tok<\/li>\n<li>visoko frekven\u010dni tok<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"247\">\n<li>Dedne spremembe povzro\u010dajo<\/li>\n<li>infrarde\u010di \u017earki<\/li>\n<li>UV \u017earki<\/li>\n<li>rtg sevanje *<\/li>\n<li>ionizirajo\u010di \u017earki *<\/li>\n<li>Zgodnji u\u010dinki radiacije obsegajo<\/li>\n<li>homopoetski sindrom *<\/li>\n<li>genetske defekte<\/li>\n<li>pojav sekundarnih tumorjev<\/li>\n<li>Zgodnji u\u010dinki radiacijeobsegajo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>homopoetski sindrom: limfopenija, levkopenija \u2013 infekcije (smrt v 50 % primerov) trombopenija \u2013 krvavitve<\/em><\/li>\n<li><em>gastrointestinalni sindrom: slabost, bruhanje, driska \u2013 hipovelmi\u010dni \u0161ok; sepsa (smrt v 3 \u2013 4 dneh)<\/em><\/li>\n<li><em>cerebralni sindrom: apatija, zaspanost, kr\u010di, koma, smrt (v vseh primerih v nekaj urah)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"250\">\n<li>Kasni u\u010dinki radiacije obsegajo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>genetski defekt (zaradi mutacij)<\/em><\/li>\n<li><em>zvi\u0161ana incidenca malignih tumorjev po obdobju latence ve\u010d let<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"251\">\n<li>Infrarde\u010di \u017earki imajo<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>toplotni efekt<\/em><\/li>\n<li><em>povr\u0161inski efekt<\/em><\/li>\n<li><em>ne ionizirajo<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"252\">\n<li>Ionizirajo\u010di u\u010dinki na celice<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>onkogenost<\/em><\/li>\n<li><em>mutagenost<\/em><\/li>\n<li><em>okvara celic<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"253\">\n<li>Na ionizirajo\u010de \u017earke ob\u010dutljiva tkiva so<\/li>\n<li>muskulatura<\/li>\n<li>krvotvorni kostni mozeg *<\/li>\n<li>spolne \u017eleze (gonade) *<\/li>\n<li>Ionizirajo\u010di \u017earki<\/li>\n<li>povzro\u010dajo raka *<\/li>\n<li>povzro\u010dajo genetske spremembe *<\/li>\n<li>imajo globinski toplotni efekt<\/li>\n<li>so mutageni *<\/li>\n<li>so onkogeni *<\/li>\n<li>povzro\u010dajo okvaro celic *<\/li>\n<li>Definiraj<\/li>\n<li>endogena zastrupitev: <em>zaradi snovi, ki se normalno tvorijo v organizmu med normalno presnovo v prebitku oz. se ne morejo izlo\u010diti<\/em><\/li>\n<li>eksogena zastrupitev: <em>zardi strupov iz okolja skozi prebavila, dihala, ko\u017eo (absorpcija) in z vbrizagavnjem<\/em><\/li>\n<li>Katere celice so labilne?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>celice limfati\u010dnih organov<\/em><\/li>\n<li><em>celice glede na delitveno sposobnost<\/em>\n<ul>\n<li><em>labilne clice: ohranjena delitvena sposobnost (epitelij \/ epidermis, mati\u010dne celice hemopoeze, celice limfati\u010dnega tkiva)<\/em><\/li>\n<li><em>stabilne celice: delitvena sposobnost se pojavi le v patolo\u0161kih pogojih, dalj\u0161a \u017eivljenjska doba \u2013 lahko vse \u017eivljenje (jetra, pankreas, \u017eleze z notranjim izlo\u010danjem, tubulne celice ledvic, celice opornin, endotelijske celice)<\/em><\/li>\n<li><em>permanentne celice: delitvena sposobnost v postnatalnem obdobju ni izra\u017eena (nevroni (ne aksoni), mi\u0161i\u010dne celice, zrele krvne celice \u2013 npr. granulociti)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"257\">\n<li>Pri hipoksiji je zna\u010dilno<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>redukcija \/ zastoj celi\u010dnega dihanja<\/em><\/li>\n<li><em>zni\u017eana sinteza ATP<\/em>\n<ul>\n<li><em>okvara pumpe za Na<\/em><\/li>\n<li><em>zvi\u0161ana koncentracija Na v celicah<\/em><\/li>\n<li><em>vdor vode v celico<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>anaerobna glikoliza<\/em>\n<ul>\n<li><em>zvi\u0161ana sinteza mle\u010dne kisline<\/em><\/li>\n<li><em>povi\u0161an pH<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>zni\u017eana sinteza beljakovin<\/em>\n<ul>\n<li><em>kopi\u010denje ma\u0161\u010dob v celici<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>neobnovljiv zastoj celi\u010dnega dihanja<\/em>\n<ul>\n<li><em>avtoliza (aktivacija celi\u010dnih hidrolaz)<\/em><\/li>\n<li><em>precipitacija celi\u010dnih beljakovin (nizek pH)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"258\">\n<li>Vi\u0161inska bolezen<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>nad 4000 m zaradi nizkega atmosferskega pritiska<\/em><\/li>\n<li><em>pride do hipoksije C\u017dS (slabost, bruhanje, psihi\u010dne motnje)<\/em><\/li>\n<li><em>adaptacija: pospe\u0161ena eritropoeza \u2013 zvi\u0161ana oksiformna kapaciteta krvi<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"259\">\n<li>Klini\u010dna slika ponazarja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>naravo strukturnih sprememb<\/em><\/li>\n<li><em>njihovo distribucijo po organizmu<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"260\">\n<li>Endogeni toksi\u010dni dejavniki<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"261\">\n<li>Eksogeni toksi\u010dni dejavniki<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>zdravila<\/li>\n<li>estrogeni (kot zdravilo)<\/li>\n<li>oralni kontracipiensi<\/li>\n<li>citostatiki<\/li>\n<li>antibiotiki<\/li>\n<li>druge kemi\u010dne snovi (etanol, metanol, svinec, ogljikov monoksid, mamila, strupene gobe, insekticidi)<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"262\">\n<li>Kdaj nastane primarna, kdaj sekundrana dehidracija?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>primarna<\/em>\n<ul>\n<li><em>pomanjkanje vode v oklju<\/em><\/li>\n<li><em>motnje po\u017eiranja<\/em><\/li>\n<li><em>du\u0161evne motnje<\/em><\/li>\n<li><em>koma<\/em><\/li>\n<li><em>ekstremno potenje<\/em><\/li>\n<li><em>posledice: \u017eeja, oligurija, psihi\u010dne motnje, smrt (7 \u2013 10 dan)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><em>sekundarna<\/em>\n<ul>\n<li><em>pomanjkanje, izguba Na<\/em><\/li>\n<li><em>huda driska, ekstremno bruhanje<\/em><\/li>\n<li><em>posledice: zni\u017ean osmotski tlak teko\u010dine v medceli\u010dnem prostoru \u2013 hemokoncentracija \u2013 smrt v hipovelmi\u010dnem \u0161oku<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"263\">\n<li>Kombinacija primarne in sekundarne dehidracije<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>pomanjkanje, izguba vode in Na<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"264\">\n<li>Pri hipoksiji je<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>zni\u017ean O<sub>2<\/sub> v celici<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"265\">\n<li>Kateri \u017earki delujejo povr\u0161insko in kateri globinsko<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>povr\u0161insko: infrarde\u010di \u017eraki (povr\u0161inski toplotni efekt)<\/em><\/li>\n<li><em>globinsko: mikrovalovi in ultra krtaki valovi (globinski toplotni efekt)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"266\">\n<li>Katera je druga stopnja opekline<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>eskudacija (combustionis bullosa)<\/em><\/li>\n<li><em>stopnje opeklin<\/em>\n<ul>\n<li><em> stopnja: vazodiltacija (c. erythematosa)<\/em><\/li>\n<li><em> stopnja: eksudacija (c. bullosa)<\/em><\/li>\n<li><em> stopnja: nekroza (c. eschoriotica)<\/em><\/li>\n<li><em> stopnja: zoglenitev (carbonificatio)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"267\">\n<li>Zna\u010dilnosti labilnih celic<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>imajo ohranjeno delitveno sposobnost v postanatelnem obdobju (epitelij, epidermis, mati\u010dne hemopoetske celice, celice limfati\u010dnega tkiva)<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"268\">\n<li>Klini\u010dna slika je odsev<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>spremembe narave v organizmu<\/em><\/li>\n<li><em>distribucija sprememb v organih<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"269\">\n<li>Eozinofilija je<\/li>\n<li>sprememba citoplazem<\/li>\n<li>okvara jedra pri nekrozi<\/li>\n<li>pove\u010danje \u0161tevila eozinofilcev (nad 4 %) *<\/li>\n<li>Parenhimatozna degeneracija (jetra, ledvica, srce)<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>kopi\u010denje ma\u0161\u010dob v parenhimskih celicah<\/em><\/li>\n<li><em>hipoksija \u2013 okvara Na \u010drpalke \u2013 vdor Na in nato vode v celico (hidropi\u010dna degeneracija)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"271\">\n<li>Odpornost tkiv na ionizirajo\u010de sevanje<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>premosorazmerna njihovi mitotski aktivnosti<\/em><\/li>\n<li><em>obratnosorazmerna stopnji njihove specializacije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"272\">\n<li>Kopi\u010denje beljakovin v jetrih<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>amiloidoza \u2013 pri jetrih (vranici, ledvicah) sekundarna bolezen (primarna pri srcu, jeziku, ko\u017ei)<\/li>\n<li>skupina bolezni razli\u010dne patogeneze z ekstracelularnim kopi\u010denjem hialni podobne snovi zna\u010dilne kemijske sestave<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"273\">\n<li>Oboleli za AIDS-om pogosto zbolijo za<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>Kaposi-jevim sindromom ko\u017ee<\/em><\/li>\n<li><em>malignim limfomom v mo\u017eganih<\/em><\/li>\n<li><em>oportunisti\u010dnimi infekcijami<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"274\">\n<li>Splo\u0161ne, sistemske atrofije \u2013 vrste<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>inanicija: skrajna mr\u0161avost zaradi kroni\u010dnega stradanja<\/em><\/li>\n<li><em>cahexia: skrajna mr\u0161avost zaradi kroni\u010dne bolezni<\/em><\/li>\n<li><em>senilna atrofija: starostna<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"275\">\n<li>Avtoimunske bolezni<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>upad tolerance imunskega sistema<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"276\">\n<li>Hondrom<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>benigna novotvorba hrustan\u010dnega tkiva<\/em><\/li>\n<li><em>mezenhimska novotvorba (opornine)<\/em><\/li>\n<li><em>(maligna novotvorba \u2013 hondrosarkom)<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"277\">\n<li>Permanentne celice<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>delitvena sposobnost v postnatalnem obdobju ni izra\u017eena<\/em><\/li>\n<li><em>nevroni, mi\u0161i\u010dne celice, zrele krvne celice<\/em><\/li>\n<li><em>nizka radiosenzibilnost<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"278\">\n<li>Kaj je nezadostna oskrba tkiv z O<sub>2<\/sub>?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>hipoksija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"279\">\n<li>Oksiformna kapaciteta krvi se zni\u017ea zaradi<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>zastrupitve s CO<\/em><\/li>\n<li><em>anemije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"280\">\n<li>Nabiranje vode v celici je<\/li>\n<li>hidropi\u010dna degeneracija *<\/li>\n<li>vakuolarna degeneracija *<\/li>\n<li>edem<\/li>\n<li>Kaj je izguba dela kromosoma?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>delecija<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"282\">\n<li>Kaj je stroma?<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><em>vezivo, \u017eile, vlakna<\/em><\/li>\n<li><em>parenhim oskrbuje s krvjo<\/em><\/li>\n<li><em>je ogrodje parenhima<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Klini\u010dna slika je odsev spremembe narave v organizmu * distribucije sprememb v organih * Klini\u010dna slika ponazarja naravo strukturnih sprememb * njihovo distribucijo po organizmu * nobeno od navedenih Kaj je patogeneza? etiologija bolezni \u2013 zakaj razvoj bolezni, nastanek bolezni \u2013 kako * posledice Definiraj patogeneza: kako?, nauk o nastanku, razvoju bolezni etiologija: zakaj?, znanost &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/282-vprasanj-in-odgovorov-za-patologijo\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">282 vpra\u0161anj in odgovorov za patologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[1643,2026,240,2027,1311,2025],"class_list":["post-2625","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-gradivo-patologija","tag-odgovori-iz-patologije","tag-patologija","tag-patologija-visoka-sola-za-zdravstveno-nego","tag-vprasanja-in-odgovori-za-patologijo","tag-vprasanja-iz-patologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2625","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2625"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2625\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2625"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2625"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2625"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}