{"id":2649,"date":"2015-01-13T15:50:11","date_gmt":"2015-01-13T14:50:11","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2649"},"modified":"2015-01-13T17:45:44","modified_gmt":"2015-01-13T16:45:44","slug":"vprasanja-in-odgovori-ter-izbrane-teme-iz-higiene-z-ekologijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-ter-izbrane-teme-iz-higiene-z-ekologijo\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161anja in odgovori ter izbrane teme iz higiene z ekologijo"},"content":{"rendered":"<p>iz gr. \u03c7\u03b5 \u03c4\u03b5\u03c7\u03bd\u03b5 \u03c7\u03c5\u03b3\u03b9\u03b5\u03b9\u03bd (iz \u03c7\u03c5\u03b3\u03b9\u03b5\u03c2 \u2013 zdrav) \u2013 nauk o ohranitvi zdravja<\/p>\n<ul>\n<li>higiena je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela<\/li>\n<li>preu\u010duje\n<ul>\n<li>zdravstveno stanje prebivalstva v interakciji z vplivi okolja<\/li>\n<li>celo \u017eivljenje in dejavnosti \u010dloveka (spremlja, raziskuje, opredeljuje)<\/li>\n<li>pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji in pri posamezniku v povezavi z dejavniki okolja<\/li>\n<li>vplive dejavnikov okolja (naravnega, socialno-ekonomskega) na biolo\u0161ko vrednost in zdravje prebivalstva (telesni, psihi\u010dni in socialni razvoj \u010dloveka in njegova produktivnost)<\/li>\n<li>v vsakem okolju i\u0161\u010de koristne in \u0161kodljive dejavnike, ki vplivajo pozitivno ali negativno na zdravje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>oblikuje\n<ul>\n<li>ukrepe za varovanje zdravja<\/li>\n<li>navodila (splo\u0161na in specialna) za ohranitev in krepitev zdravja in delovne sposobnosti posameznika in populacije<\/li>\n<li>navodila za zdravo in vrano \u017eivljenje<\/li>\n<li>predloge za saniranje negativnih vplivov okolja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>cilj\n<ul>\n<li>razvijanje najvi\u0161je mo\u017ene oblike fizi\u010dne, psihi\u010dne in socialne blaginje \u010dloveka v danih razmerah<\/li>\n<li>odpravljanje negativnih dejavnikov za zdravje<\/li>\n<li>prepre\u010devanje bolezni in nezgod<\/li>\n<li>harmoni\u010den telesni razvoj in psihofizi\u010dno zdravje \u010dloveka<\/li>\n<li>odpravljanje nezdravih navad in zagotavljanje zdravih<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>skrbi\n<ul>\n<li>zlasti za zdravstveno ogro\u017eene skupine prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni negativnim dejavnikom okolja (nekateri tukaj razumejo predvsem uboge pasivne kadilce, ki zaradi nas kadilcev trpijo hude muke, op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776197\"><\/a><a name=\"_Toc146468769\"><\/a><a name=\"_Toc146451282\"><\/a><a name=\"_Toc146344219\"><\/a><a name=\"_Toc146097679\"><\/a>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razpravljaj o zdravju.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ka anatomska definicija: je kakovost telesa, da uspe\u0161no reagira na zunanje in notranje dra\u017eljaje brez funkcionalnih ali drugih motenj<\/li>\n<li>klasi\u010dna opredelitev zdravja: telesno zdravje in hudi odkloni du\u0161evnega zdravja (du\u0161evno zdravje je tudi sposobnost harmoni\u010dnega vzpostavljanja odnosov in \u010dustev)<\/li>\n<li>SZO: stanje popolnega telesnega, du\u0161evnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni in po\u0161kodb\n<ul>\n<li>revolucionarna \u2013 celostnost \u010dloveka<\/li>\n<li>preve\u010d idealna in zato neuporabna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zdravje ni nekaj absolutnega in stati\u010dnega, temve\u010d gre za dinami\u010dno soodvisnost vseh dejavnikov (sicer je prof. Plesni\u010dar povedal, da je SZO l. 1994 revidirala svojo definicijo \u2013 zdravje je dinami\u010dno ravnovesje telesnega, du\u0161evnega, \u010dustvenega, osebnega, duhovnega in socialnega blagostanja, op.a.)<\/li>\n<li>ravnovesje dejavnikov je pogoj za zdravje\n<ul>\n<li>\u010dlovekova reaktivnost (tudi psiha \u2013 po\u010dutje\u2026)<\/li>\n<li>vplivi naravnega okolja \u2013 agensi (biolo\u0161ki, kemi\u010dni, fizikalni dejavniki)<\/li>\n<li>vplivi dru\u017ebenega okolja (socialno-ekonomski dejavniki)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u010de se ravnovesje poru\u0161i, pride do bolezni ali nezgode<\/li>\n<li>posameznik se mora truditi da \u010dimve\u010d prispeva za dru\u017ebo in dru\u017eba si mora prizadevati, da ima vsak posameznik \u010dim bolj\u0161e pogoje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravje kot dinami\u010dno ravnovesje telesnega, du\u0161evnega, \u010dustvenega, osebnega, duhovnega in socialnega blagostanja\n<ul>\n<li>du\u0161evno zdravje: je odsotnost du\u0161evnih motenj \u2013 stanje, v katerem oseba usklajeno deluje, ima du\u0161evni elan (polet), se uveljavlja in ustvarja svoje mo\u017enosti<\/li>\n<li>\u010dustveno zdravje: se navezuje na razmerje lastnih \u010dustev in na sposobnost izra\u017eanja le-teh<\/li>\n<li>osebno zdravje: je povezano s tem, kako do\u017eivljamo sebe kot posameznika z razvojem na\u0161ega jezika, z na\u0161imi pri\u010dakovanji in s tem kako opredelimo svojo uspe\u0161nost<\/li>\n<li>duhovno zdravje: je povezano s samim bistvom na\u0161ega bitja, nas povezuje s celoto in nam pomaga razumeti prvine zdravja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>bolezen\n<ul>\n<li>stanje, ko \u010dlovek zboli<\/li>\n<li>motnja v delovanju \u010dlove\u0161kega organizma kot celovite osebnosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>rizi\u010dni faktorji za bolezen\n<ul>\n<li>socialni: socializacija, na\u010din \u017eivljenja<\/li>\n<li>psihi\u010dni: emocije, strah, napetost, razli\u010dna do\u017eivljanja<\/li>\n<li>fizi\u010dni: temperatura, sevanje, travme, nesre\u010de, povzro\u010ditelji infekcij<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776198\"><\/a><a name=\"_Toc146468770\"><\/a><a name=\"_Toc146451283\"><\/a><a name=\"_Toc146344220\"><\/a><a name=\"_Toc146097680\"><\/a>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravje kot dinami\u010dno ravnovesje.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ravnovesje dejavnikov je pogoj za zdravje\n<ul>\n<li>\u010de se ravnovesje poru\u0161i, lahko nastopi bolezen ali nezgoda<\/li>\n<li>zdravje je dinami\u010dno \u2013 je v stalnem nihanju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ravnovesje je tudi vpliv dejavnikov (agensov) iz okolja\n<ul>\n<li>\u010de je agens obvladljiv, pride do reakcije (fiziolo\u0161ke, psiholo\u0161ke, fizi\u010dne) za ponovno vzpostavitev ravnote\u017eja<\/li>\n<li>pomembna je jakost agensa in \u010das izpostavljenosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u010de se ravnovesje ne povrne, pride do bolezni, ki jo lahko pozdravimo s posegom\n<ul>\n<li>poseg v notranje okolje (npr. zdravila) ali<\/li>\n<li>poseg v zunanje okolje (npr. odstranitev agensa)<\/li>\n<li>vsak poseg ima svojo preventivno in kurativno komponento<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>do zdravja pride, ko uspe\u0161no premagamo socialne, du\u0161evne in telesne te\u017eave<\/li>\n<li>\u010de je prag tolerance in vzdr\u017eljivosti prese\u017een, nastopi smrt<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776199\"><\/a><a name=\"_Toc146468771\"><\/a><a name=\"_Toc146451284\"><\/a><a name=\"_Toc146344221\"><\/a><a name=\"_Toc146097681\"><\/a>4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ukrepi za ohranitev zdravja in krepitev zdravja.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ukrepi za ohranitev zdravja (namen je izbolj\u0161ati zdravje)\n<ul>\n<li>prepre\u010devanje obolenj (primarna prevencija \u2013 npr. cepljenje, prehrana, izogibanje stiku z boleznimi)<\/li>\n<li>zgodnje odkrivanje (sekundarna prevencija \u2013 npr. samopregledovanje, screening programi)<\/li>\n<li>hitro zdravljenje (terciarna prevencija \u2013 prepre\u010devanje \u0161irjenja)<\/li>\n<li>usposabljanje za delo (terciarna prevencija \u2013 prekvalifikacija, ponovna vklju\u010ditev)<\/li>\n<li>prepre\u010devanje ponovitve obolenj (spremembe, tudi okolja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ukrepi za krepitev zdravja (namen je \u201cne zboleti\u201d)\n<ul>\n<li>telesna aktivnost (utrjevanja, razgibavanje\u2026)<\/li>\n<li>telesna nega (skrb za telo)<\/li>\n<li>du\u0161evna nega (razvedrilo, meditacija, komunikacija, skrb za fizi\u010dno udobje\u2026)<\/li>\n<li>pravilna prehrana (krepitev telesa)<\/li>\n<li>obvladovanje okolja\n<ul>\n<li>o\u017eje (zdravi higienski pogoji doma in v slu\u017ebi\u2026)<\/li>\n<li>\u0161ir\u0161e (vpliv prometa, hrupa, naseljenosti, religije\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776200\"><\/a><a name=\"_Toc146468772\"><\/a><a name=\"_Toc146451285\"><\/a><a name=\"_Toc146344222\"><\/a><a name=\"_Toc146097682\"><\/a>5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Slabe higienske navade Slovencev (4 najpogostej\u0161i dejavniki tveganja).<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>leto 1926 je bilo zadnje leto v Sloveniji, ko so bile nalezljive bolezni glavni vzrok umrljivosti, danes so to kroni\u010dno-degenerativne bolezni (kardio-vaskularne bolezni, rak bolezni dihal in prebavil\u2026)<\/li>\n<li>glavni problemi (pomanjkljivosti) v \u017eivljenjskem stilu sodobnega \u010dloveka<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li>slabe prehranske navade (ni ravnote\u017eja med vnosom in porabo energije)<\/li>\n<li>telesna neaktivnost<\/li>\n<li>razvade (kar je v \u017eivljenju lepega, je nemoralno, nelegalno ali pa redi, op.a.)<\/li>\n<li>neodpornost (du\u0161evna nepripravljenost) na stres (\u017eivljenjski tempo, previsoke zahteve\u2026)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Nepravilna prehrana.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>deficitarne bolezni (pomanjkanje vitaminov, beljakovin\u2026)<\/li>\n<li>hrana, ki ni varna (kontaminirana hrana)<\/li>\n<li>civilizacijske bolezni (hrana je prvi dejavnik tveganja za nastanek raka)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razpravljaj o nalezljivih in nenalezljivih boleznih.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dana\u0161nja patologija ljudi izvira iz prostega \u010dasa in delovnega mesta<\/li>\n<li>epidemiologija se je ukvarjala z nalezljivimi boleznimi, danes pa se ukvarja z nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"33%\">&nbsp;<\/td>\n<td width=\"30%\">NALEZLJIVE<\/td>\n<td width=\"35%\">NENALEZLJIVE<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">INKUBACIJA<\/td>\n<td width=\"30%\">kratka<\/td>\n<td width=\"35%\">dolga<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">TRAJANJE BOLEZNI<\/td>\n<td width=\"30%\">kratka<\/td>\n<td width=\"35%\">dolga<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">BOLEZENSKE SPREMEMBE, POSLEDICE<\/td>\n<td width=\"30%\">pozdravijo \u2013 reverzibilne okvare<\/td>\n<td width=\"35%\">ne pozdravijo \u2013 ireverzibilne okvare<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">INVALIDNOST<\/td>\n<td width=\"30%\">redka<\/td>\n<td width=\"35%\">stalnica<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">KDO ZBOLI<\/td>\n<td width=\"30%\">mladi<\/td>\n<td width=\"35%\">starej\u0161i<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">IZGUBA DELOVNIH DNI<\/td>\n<td width=\"30%\">kratkotrajna<\/td>\n<td width=\"35%\">stalna<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">SMRT<\/td>\n<td width=\"30%\">redka<\/td>\n<td width=\"35%\">velika, pogosta<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">VZROK NASTANKA<\/td>\n<td width=\"30%\">to\u010dno dolo\u010den<\/td>\n<td width=\"35%\">ni znan, imamo ve\u010d vzrokov<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">FINAN\u010cNA SREDSTVA<\/td>\n<td width=\"30%\">vedno na voljo<\/td>\n<td width=\"35%\">redko namenska<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">ODNOS LJUDI<\/td>\n<td width=\"30%\">ravnajo pametno<\/td>\n<td width=\"35%\">fatalisti\u010dno, pani\u010dno<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"33%\">NASTANEK<\/td>\n<td width=\"30%\">biolo\u0161ki agensi<\/td>\n<td width=\"35%\">fizikalno-kemi\u010dni in psiholo\u0161ki agensi<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776201\"><\/a><a name=\"_Toc146468773\"><\/a><a name=\"_Toc146451286\"><\/a><a name=\"_Toc146344223\"><\/a><a name=\"_Toc146097683\"><\/a>6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Higiena skozi zgodovino<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ideja, da bi se zdravo \u017eivelo, je stara kot \u010dlove\u0161tvo. Ljudje so sku\u0161ali bolezen izgnati z vra\u010di, higienske predpise so dali v verske zapovedi (umivanje nog, gibanje, hrana \u2013 meso)<\/li>\n<li>Egip\u010dani: sve\u010deniki so zahtevali zmernost pri jedi, navodila za nego dojen\u010dka, spolna nega, navodila za odstranjevanje odpadkov, za pokopavanje mrli\u010dev, stanovanjska higiena, dejali so, da sonce, voda in zrak najbolj\u0161e o\u010distijo okolje<\/li>\n<li>Mezopotamci: imeli so zelo visok standard, uvedli so tedenski po\u010ditek<\/li>\n<li>stari Grki: ne verjamejo ve\u010d, da zdravje uravnavajo bo\u017eanstva, temve\u010d naravni elementi, za\u010deli so logi\u010dno sklepati, medicina preide v roke zdravnikov, poudarjali so gimnastiko in higieno<\/li>\n<li>Indijci: povezanost du\u0161evnosti s telesom, prepoved u\u017eivanja dolo\u010dene surove hrane, zelo zgodaj so poznali cepivo proti kozam<\/li>\n<li>Kitajci: vdih \u017eivljenja \u2013 umetno dihanje<\/li>\n<li>Rimljani: najbolj\u0161i predstavnik higiene, \u010dastili so pomen vode, strani\u0161\u010da na izplakovanje, kopeli, kanalizacija, kopalnica, posebni prostor za kuhanje<\/li>\n<li>Arabci (islam): zdru\u017eili so vero in zdravstvo, telovadba proti vzhodu, umivanje in sezuvanje pred vhodom v tempelj, umivanje anusa po potrebi<\/li>\n<li>srednji vek (katoli\u010dani): higiena se je stra\u0161no zanemarila, najve\u010dji zametek kurative (laj\u0161anje bole\u010din), obleka ni zra\u010dna, za\u010detek ku\u017enih bolezni<\/li>\n<li>pozni srednji vek: za\u010deli so z vodovodi, sanacija okolja, karantene (prva v Dubrovniku), preventivni ukrepi, razcvet higiene (mestni fiziki \u2013 predhodniki)<\/li>\n<li>absolutizem: utrdi vrh, ustanovitev kateder za higieno, poudarja se javno zdravstvo<\/li>\n<li>pri nas: Hrvat A. \u0160tampar pomemben v preventivi, propagiral zdravstveno vzgojo; l. 1932 Higienski zavod v Ljubljani<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097684\"><\/a><a name=\"_Toc146776202\"><\/a><a name=\"_Toc146468774\"><\/a><a name=\"_Toc146451287\"><\/a><a name=\"_Toc146344224\"><\/a>7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Definicija osebne higiene in podro\u010dja.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>individualna higiena je veda, ki nas u\u010di, kako svoje zdravje utrditi in okrepiti<\/li>\n<li>je del higiene, ki oblikuje \/ vsebuje pravila (za posameznega \u010dloveka) za ohranitev oz. izbolj\u0161anje lastnega psihofizi\u010dnega zdravja<\/li>\n<li>podlaga zanjo je vzgoja (doma\u010da in zdravstvena)\n<ul>\n<li>redoljubnost, natan\u010dnost, korekten odnos do lastnega telesa, \u010dut odgovornosti do lastnega zdravja, inteligenca<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>podro\u010dja\n<ul>\n<li>higiena obleke in obutve<\/li>\n<li>telesna aktivnost (vzgoja, \u0161portna aktivnost, zdrava rekreacija)<\/li>\n<li>nega ko\u017ee, organov in organskih sistemov<\/li>\n<li>psihohigiena (oblikovanje harmoni\u010dne osebnosti)<\/li>\n<li>spolna vzgoja<\/li>\n<li>zdrave \u017eivljenjske navade (pravilna prehrana, delo, zabava\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776203\"><\/a><a name=\"_Toc146468775\"><\/a><a name=\"_Toc146451288\"><\/a><a name=\"_Toc146344225\"><\/a><a name=\"_Toc146097685\"><\/a>8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cilji, razlogi osebne higiene<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>cilji\n<ul>\n<li>zdravje<\/li>\n<li>samozavest<\/li>\n<li>estetski izgled (lepota)<\/li>\n<li>sposobnost<\/li>\n<li>osebno zadovoljstvo<\/li>\n<li>razvoj zrele in harmoni\u010dne osebnosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>razlogi\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ko-zdravstveni (prepre\u010devanje infekcij)<\/li>\n<li>psiholo\u0161ki (urejenost, dobro po\u010dutje, samozavest)<\/li>\n<li>kulturno-estetski (norme)<\/li>\n<li>dru\u017ebeno-estetski razlogi (socialni, dru\u017ebeni)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776204\"><\/a><a name=\"_Toc146468776\"><\/a><a name=\"_Toc146451289\"><\/a><a name=\"_Toc146344226\"><\/a><a name=\"_Toc146097686\"><\/a>9.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kontrastne kopeli, tu\u0161iranje, kopanje v kadi, uporaba bideja.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>kontrastne kopeli\n<ul>\n<li>okrepi in utrjuje organizem, izbolj\u0161a kontraktilnost ko\u017enega o\u017eilja, pove\u010da odpornost za prehladna obolenja<\/li>\n<li>postopoma: vro\u010da \u2013 topla \u2013 mla\u010dna \u2013 hladna \u2013 zelo hladna<\/li>\n<li>najbolje zve\u010der pred spanjem, ker sprosti in pomirja organizem<\/li>\n<li>postopek: izmenoma izvajamo hladno in vro\u010de tu\u0161iranje ali polive, na koncu hladen tu\u0161 in energi\u010dno \u201cfrotiranje\u201d z grobo brisa\u010do<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>tu\u0161iranje\n<ul>\n<li>vsak dan, celo telo \u2013 odstranitev umazanije in tudi masa\u017ea krvnega obtoka<\/li>\n<li>pripomo\u010dki: voda (32 \u2013 38 \u00b0C), nevtralno milo, umivalne krpice, krema, brisa\u010de za telo, brisa\u010de za obraz, krta\u010dka za hrbet<\/li>\n<li>priporo\u010dljivo ve\u010dkrat na dan, zlasti za fizi\u010dne delavce<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kopanje v kadi\n<ul>\n<li>vsaj enkrat tedensko bolj intenzivna kadna kopel \u2013 odpre pore (prej \u0161e tu\u0161iranje, da se ne namakamo v lastni umazaniji; brez pregrevanja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>bide\n<ul>\n<li>za intimno higieno, za individualno uporabo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468777\"><\/a><a name=\"_Toc146451290\"><\/a><a name=\"_Toc146344227\"><\/a><a name=\"_Toc146097687\"><\/a><a name=\"_Toc146776205\"><\/a>10.\u00a0 Redno umivanje.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>sodobna nega upo\u0161teva fiziologijo organizma, ve\u010djo aktivnost, gostej\u0161e stike in zdravstveno zahtevnost naprednih ljudi \u2013 telo v najbolj ugodnih pogojih ostane \u010disto najve\u010d 24 ur<\/li>\n<li>vsakodnevno redno umivanje, tu\u0161iranje celega telesa (redna ve\u010derna higiena telesa v obliki umivanja omogo\u010da, da je \u010dlovek lepo negovan, z ob\u010dutki ugodja zaklju\u010di dan, idealno \u010de tudi jutranjo toaleto opravimo v obliki tu\u0161iranja)<\/li>\n<li>kopanje v kadi enkrat tedensko<\/li>\n<li>racionalna uporaba mila<\/li>\n<li>(pri mo\u0161kih v redno toaleto spada tudi britje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776206\"><\/a><a name=\"_Toc146468778\"><\/a><a name=\"_Toc146451291\"><\/a><a name=\"_Toc146344228\"><\/a><a name=\"_Toc146097688\"><\/a>11.\u00a0 Ustna higiena in umivanje zob.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ustna higiena\n<ul>\n<li>vsi ukrepi za profilakso kariesa in paradentoze<\/li>\n<li>za\u010detek pri bodo\u010dih star\u0161ih \u2013 pravi odnos, prenatalna za\u0161\u010dita (zametki zob nastajajo v 6. tednu nose\u010dnost)<\/li>\n<li>ustna higiena dojen\u010dka (otroku za\u010dnemo umivati zobe, ko dobi prvi zob)<\/li>\n<li>pravilna prehrana (pogosto u\u017eivanje \u010dvrste, fibrozne hrane)<\/li>\n<li>navajanje otroka na uporabo zobne \u0161\u010detke<\/li>\n<li>redno in sistemati\u010dno \u010di\u0161\u010denje zob (zve\u010der in zjutraj ter po hrani)<\/li>\n<li>izpiranje ust po vsakem obroku<\/li>\n<li>redni kontrolni pregledi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>umivanje zob\n<ul>\n<li>kdaj: po vsaki jedi, zve\u010der in zjutraj, zaklju\u010di se s krepkim izpiranjem zob<\/li>\n<li>koliko \u010dasa: 3 \u2013 5 min<\/li>\n<li>kako: v smeri rasti zob<\/li>\n<li>pribor: krta\u010dka primerne kvalitete (ne pretrda in ne premehka) in velikosti, v higiensko dobrem stanju, voda, kvalitetna zobna pasta, zobna nitka<\/li>\n<li>zobno krta\u010dko vsaki\u010d posu\u0161imo, redno jo menjamo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vzroki kariesa\n<ul>\n<li>splo\u0161ni in lokalni faktorji se med seboj prepletajo<\/li>\n<li>splo\u0161ni: dedna dispozicija oz. odpornost, rasa, klimatski pogoji, civilizacija<\/li>\n<li>lokalni: neustrezna oblika in struktura zob, koli\u010dina in kvaliteta sline, nebiolo\u0161ka in razkuhana hrana (npr. sladkarije), slaba ustna higiena, pogosti gingivitisi (vnetje sluznice), obloge na zobeh, slabe razvade<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>pomen zdravih zob\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ki<\/li>\n<li>zdravstveni<\/li>\n<li>estetski<\/li>\n<li>dru\u017ebeno-ekonomski<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097689\"><\/a><a name=\"_Toc146776207\"><\/a><a name=\"_Toc146468779\"><\/a><a name=\"_Toc146451292\"><\/a><a name=\"_Toc146344229\"><\/a>12.\u00a0 Higiena nog.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>profilaksa\n<ul>\n<li>ukrepi \u017ee v nose\u010dnosti<\/li>\n<li>veliko gibanja po naravnih tleh in telesna aktivnost<\/li>\n<li>redno umivanje in nega nog (uporaba kreme)<\/li>\n<li>nohte na nogi stri\u017eemo ravno<\/li>\n<li>\u017ee malega otroka navajamo na higieno in nego nog<\/li>\n<li>zdrava obutev (menjavanje zra\u010denja)<\/li>\n<li>kontrastne kopeli<\/li>\n<li>redno preobla\u010denje nogavic<\/li>\n<li>dvignjene noge med po\u010ditkom<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>te\u017eave z nogami\n<ul>\n<li>so posledica vpliva mode, prevelike te\u017ee, slabe obutve, slabe nege ali dedne dispozicije<\/li>\n<li>te\u017eave se ka\u017eejo kot ozeblost, hladnost, znojenje (epidermofitija), navznoter upognjen palec, vra\u0161\u010den noht, razjede\u2026<\/li>\n<li>plosko stopalo posledi\u010dno povzro\u010di umetne procese, deformirane sklepe, te\u017eko hojo, huj\u0161e spremembe motijo statiko celega telesa<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zdrave in \u010dvrste noge omogo\u010dajo\n<ul>\n<li>uspe\u0161no produktivnost, rekreacijo in u\u017eivanje \u017eivljenjskih radosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776208\"><\/a><a name=\"_Toc146468780\"><\/a><a name=\"_Toc146451293\"><\/a><a name=\"_Toc146344230\"><\/a><a name=\"_Toc146097690\"><\/a>13.\u00a0 Higienska nega lasi\u0161\u010da.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>razlog\n<ul>\n<li>ko\u017ea lasi\u0161\u010da neprestano izlo\u010da loj in odpadle epitelne celice<\/li>\n<li>lasje lovijo zunanjo nesnago<\/li>\n<li>zanemarjeni in slabo negovani lasje predstavljajo goji\u0161\u010de za nekatere plesni, zajedavce in mikroorganizme<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higiena lasi\u0161\u010da\n<ul>\n<li>krta\u010denje s krta\u010do iz naravnih \u0161\u010detin<\/li>\n<li>umivanje s kvalitetnimi \u0161amponi<\/li>\n<li>brisanje s frotirko v obliki masa\u017ee bolj kot pogosta uporaba fena<\/li>\n<li>lasje rabijo kvalitetno prehrano, sve\u017e zrak, sonce in vodo (pretiravanje seveda \u0161koduje)<\/li>\n<li>umivanje s prevro\u010do vodo, preve\u010d kemikalij \u0161koduje lasem in lasi\u0161\u010du<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>te\u017eave z lasi\u0161\u010dem\n<ul>\n<li>glivice, ekcemi, mikrosporiji, hudo srbe\u010d prhljaj (praskanje spremljajo gnojna vnetja), ple\u0161avost, u\u0161ivost.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776209\"><\/a><a name=\"_Toc146468781\"><\/a><a name=\"_Toc146451294\"><\/a><a name=\"_Toc146344231\"><\/a><a name=\"_Toc146097691\"><\/a>14.\u00a0 Higiena rok, pomen, postopek.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>higiena rok\n<ul>\n<li>umivanje<\/li>\n<li>razku\u017eevanje<\/li>\n<li>nega<\/li>\n<li>nedotikanje in uporaba rokavic<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>umivanje\n<ul>\n<li>kdaj\n<ul>\n<li>\u010de so umazane<\/li>\n<li>pred za\u010detkom dela<\/li>\n<li>med delom<\/li>\n<li>po vsakem stiku s pacientom<\/li>\n<li>pred odhodom z dela<\/li>\n<li>pred in po jedi<\/li>\n<li>po uporabi WC-ja<\/li>\n<li>\u010de se dotikamo obraza (nosu, ust, las)<\/li>\n<li>\u010de kihamo, ka\u0161ljamo, se usekujemo ipd.<\/li>\n<li>pred asepti\u010dnimi posegi (odstranimo vso floro)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sredstva\n<ul>\n<li>kvalitetna, teko\u010da, topla (32 \u2013 38 \u00b0C) pitna voda<\/li>\n<li>umivalnik brez zama\u0161ka<\/li>\n<li>pipa brez mre\u017eice<\/li>\n<li>enoro\u010dna me\u0161alna baterijo na komol\u010dno odpiranje ali fotocelico<\/li>\n<li>mikrobiolo\u0161ko neopore\u010dno milo na magnetnem nosilcu ali listi\u010dih ali mikrobiolo\u0161ko neopore\u010dno teko\u010de milo v \u010disti, razku\u017eeni ali sterilni posodi na komol\u010dno odpiranje (nevtralno, teko\u010de milo)<\/li>\n<li>\u010diste papirnate brisa\u010de ali \u010diste brisa\u010de iz blaga za enkratno uporabo, zlo\u017eene v za\u0161\u010ditni omarici<\/li>\n<li>vre\u010dka in posoda za odlaganje umazanih brisa\u010d<\/li>\n<li>razdelilec za razku\u017eilo in za sredstvo za nego rok, lahko tudi krema v tubi za enkratno uporabo (negovalna krema)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>tehnika: roke zmo\u010dimo, bogato namilimo, \u0161\u010detkamo nohte, \u010dlenke, zapestje, dlani, obnohtje, speremo, obri\u0161emo, vodo zapremo z uporabljeno brisa\u010do<\/li>\n<li>koliko \u010dasa: 30 s \u2013 2 min (odvisno od zahtev)\n<ul>\n<li>higiensko umivanje: osnovno 1 \u2013 2 min, med delom 30 s \u2013 1 min<\/li>\n<li>kirur\u0161ko umivanje: pred operacijo 2 \u2013 4 min, med operacijo 1 \u2013 2 min<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>iritacija ko\u017ee zaradi umivanja\n<ul>\n<li>zvi\u0161a se pH<\/li>\n<li>zmanj\u0161a se koli\u010dina ma\u0161\u010dob<\/li>\n<li>ko\u017ea postane manj odporna<\/li>\n<li>revolucija bolni\u0161ni\u010dne higiene: umivanje \u2013 razku\u017eevanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>razku\u017eevanje\n<ul>\n<li>najve\u010d se uporabljajo alkoholna razku\u017eila\n<ul>\n<li>optimalen antimikrobni spekter<\/li>\n<li>ne ustvarja rezistence<\/li>\n<li>ne zahteva umivalnika<\/li>\n<li>na kontaminira obla\u010dil<\/li>\n<li>dodatki (glicerin ipd.)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>nanesemo ga na dobro umite roke<\/li>\n<li>nikoli ne uporabljamo razku\u017eila, \u010de ne pi\u0161ejo lastnosti, \u010das delovanja, koncentracija<\/li>\n<li>razku\u017eila so lahko samo v originalni embala\u017ei ali embala\u017ei z neodstranljivo etiketo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>nega\n<ul>\n<li>varovanje pred po\u0161kodbo<\/li>\n<li>sredstva za nego rok morajo biti nevtralna<\/li>\n<li>po delu, po umivanju, zve\u010der<\/li>\n<li>nega nohtov in obnohtja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>nedotikanje in uporaba rokavic\n<ul>\n<li>smer za\u0161\u010dite\n<ul>\n<li>sebe<\/li>\n<li>pacienta<\/li>\n<li>\u017eivilo<\/li>\n<li>predmet<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>namen\n<ul>\n<li>za\u0161\u010dita osebja pred oku\u017ebo<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita kirur\u0161ke rane pred infekcijo<\/li>\n<li>prepre\u010devanje oku\u017ebe osebja in pacientov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vrste\n<ul>\n<li>sterilne kirur\u0161ke lateks rokavice<\/li>\n<li>sterilne lateks preiskovalne<\/li>\n<li>nesterilne lateks preiskovalne<\/li>\n<li>za za\u0161\u010dito pred rtg sevanjem<\/li>\n<li>za delo s citostatiki<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>pomembno\n<ul>\n<li>rok uporabe<\/li>\n<li>kvaliteta (medicinske rokavice kupujemo pri najbolj\u0161em proizvajalcu)<\/li>\n<li>velikost (morajo se prilegati roki)<\/li>\n<li>vrsta (debelina, namembnost, kvaliteta snovi proti drsenju)<\/li>\n<li>namen<\/li>\n<li>onesna\u017eene rokavice dajemo med odpadke glede na vrsto in jih takoj odvr\u017eemo v smeti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776210\"><\/a><a name=\"_Toc146468782\"><\/a><a name=\"_Toc146451295\"><\/a><a name=\"_Toc146344232\"><\/a><a name=\"_Toc146097692\"><\/a>15.\u00a0 Higienske zahteve glede kozmeti\u010dnih sredstev.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pri uporabi kozmetike je treba upo\u0161tevati higienski red: ko\u017ei in njenim derivatom (tudi o\u010dem, lasem) na prvem mestu koristi racionalna higienska nega (tudi sve\u017ea, \u010dista voda, sonce, sve\u017e, \u010dist zrak, polnovredna prehrana, rekreacija), kozmetika je le dopolnilo<\/li>\n<li>zahteve glede preparatov \u2013 potrebno je poznati in upo\u0161tevati\n<ul>\n<li>kvaliteto in delovanje<\/li>\n<li>na\u010din odstranjevanja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zahteve glede uporabe: kozmeti\u010dne preparate je potrebno redno odstranjevati \u2013 vsak ve\u010der jih pazljivo odstranimo, da se telesno tkivo lahko spo\u010dije in regenerira<\/li>\n<li>vrste preparatov: kreme, pudri, losjoni, barvila, laki, umetne trepalnice, lasulje, razpr\u0161ilci\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097693\"><\/a><a name=\"_Toc146776211\"><\/a><a name=\"_Toc146468783\"><\/a><a name=\"_Toc146451296\"><\/a><a name=\"_Toc146344233\"><\/a>16.\u00a0 Higiena vida.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zahteve\n<ul>\n<li>popolna snaga glede umivalnih potreb\u0161\u010din<\/li>\n<li>nujna je urejena razsvetljava pri delu\n<ul>\n<li>150 \u2013 200 luksov za pisanje in branje rabimo<\/li>\n<li>ve\u010d 1000 luksov za zelo natan\u010dna dela<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>osen\u010denost, refleksi, enakomernost in spektralni sestav razsvetljave<\/li>\n<li>razdalja pri delu na bli\u017eino \u2013 pribl. 35 cm (\u0161e zlasti pomembno v razvojni dobi otrok, ko so \u0161e daljnovidni)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>izpolnjevanje teh zahtev prepre\u010di naprezanje in utrujenost o\u010di in \u017eiv\u010devja, srbenje, solzenje in bole\u010dino<\/li>\n<li>gledanje v zeleno okolje pomeni po\u010ditek za o\u010di<\/li>\n<li>oko utruja branje le\u017ee, na soncu, med slabo vo\u017enjo, veter, prah<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita: konveksna za\u0161\u010ditna o\u010dala (\u0161kodna so barvasta o\u010dala)<\/li>\n<li>preventiva: ob\u010dasni pregledi pri okulistu, da se napaka pravo\u010dasno odstrani<\/li>\n<li>napake vida: daljnovidnost, kratkovidnost, \u0161kiljenje, starovidnost, siva, zelena mrena, je\u010dmen, vnetja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776212\"><\/a><a name=\"_Toc146468784\"><\/a><a name=\"_Toc146451297\"><\/a><a name=\"_Toc146344234\"><\/a><a name=\"_Toc146097694\"><\/a>17.\u00a0 Higiena sluha.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>stopnje hrupa\n<ul>\n<li>toleranten: 30 \u2013 50 dB<\/li>\n<li>nadle\u017een: 60 \u2013 80 dB (npr. mestni hrup, ki je za prebivalce huda nadloga in s\u010dasoma prizadene vse organske sisteme)<\/li>\n<li>resne okvare sluha: nad 85 dB<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zdravo uho zaznava frekvenco 16 \u2013 20.000 Hz<\/li>\n<li>higiena u\u0161es: z rednim umivanjem o\u010distimo uhlje, zunanji sluhovod s toplo \u010disto vodo, toaletnim milom in \u010disto gazo ali tanko brisa\u010do<\/li>\n<li>drugi ukrepi pri higieni sluha: izogibanje prepihu v notranjih prostorih, vozilih (otroci, starej\u0161i), izogibanje hrupu (na hrupnih delovnih mestih se izvaja higiensko \u2013 tehni\u010dna za\u0161\u010dita prek slu\u0161nih valov)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776213\"><\/a><a name=\"_Toc146468785\"><\/a><a name=\"_Toc146451298\"><\/a><a name=\"_Toc146344235\"><\/a><a name=\"_Toc146097695\"><\/a>18.\u00a0 Intimna higiena.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pomeni redno, natan\u010dno \u010di\u0161\u010denje intimne regije<\/li>\n<li>intimno higieno morata izvajati oba spola<\/li>\n<li>pri \u017eenskah je \u0161e nekoliko bolj pomembna zaradi anatomsko-fiziolo\u0161kih posebnosti\n<ul>\n<li>zaradi nesnage v genitalnim podro\u010dju lahko pride do vnetij, ginekolo\u0161kih bolezni in celo do raka<\/li>\n<li>smer umivanja od simfize do anusa<\/li>\n<li>pravilen izbor vlo\u017ekov, tamponov in korektno odstranjevanje uporabljenih<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>na\u010din izvajanja\n<ul>\n<li>umivanje: \u010dista, topla vodo, umivalna vre\u010dka, kvalitetno milo<\/li>\n<li>higiensko obla\u010denje in higiena telesnega perila: npr. pravilno obla\u010denje hla\u010dk (ne preko obuvala \u2013 mikrobi)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097696\"><\/a><a name=\"_Toc146776214\"><\/a><a name=\"_Toc146468786\"><\/a><a name=\"_Toc146451299\"><\/a><a name=\"_Toc146344236\"><\/a>19.\u00a0 Higiena obla\u010dil, nega.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zahteve pri obla\u010dilih\n<ul>\n<li>zadovoljevanje fiziolo\u0161kih potreb<\/li>\n<li>zagotavljanje termoregulacije<\/li>\n<li>ustvarjati ob\u010dutek ugodja, svobode gibanja<\/li>\n<li>ustrezati zahtevam osebne za\u0161\u010dite<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vklju\u010duje\n<ul>\n<li>vsakodnevno preobla\u010denje<\/li>\n<li>redno \u010di\u0161\u010denje, pravilno vzdr\u017eevanje in shranjevanje<\/li>\n<li>redno menjavanje telesnega perila (glede na aktivnost)<\/li>\n<li>1 krat tedensko menjavanje posteljnega perila oz. \u010de je umazano, preznojeno\u2026<\/li>\n<li>tu\u0161iranje pred menjavo perila<\/li>\n<li>ustrezno rokovanje z umazanim perilom (lo\u010dimo od umazanega, sortiranje v zra\u010dnih zbirnih ko\u0161arah)<\/li>\n<li>perilo su\u0161imo na soncu in na zraku<\/li>\n<li>zlikano perilo razporedimo v omaro<\/li>\n<li>poletna in jesenska obla\u010dila preden jih pospravimo o\u010distimo in napr\u0161imo proti moljem<\/li>\n<li>obutev ve\u010dkrat menjavamo, \u010devlje po uporabi o\u010distimo in shranimo v zra\u010dni omari<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>otroci, dojen\u010dki\n<ul>\n<li>posebna skrb glede kvalitete, pogosta menjava perila<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>fizi\u010dni delavci, ljudje, ki se zelo znojijo, kroni\u010dni bolniki\n<ul>\n<li>pogosto menjavanje perila<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zdravstveni delavci\n<ul>\n<li>morajo \u0161e zlasti skrbeti za osebno higieno<\/li>\n<li>delovna obleka velja kot oku\u017eena, zato z njo ravnamo kot z infektivnim perilom<\/li>\n<li>perilo se v bolni\u0161nici razvr\u0161\u010da po stopnji onesna\u017eenosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776215\"><\/a><a name=\"_Toc146468787\"><\/a><a name=\"_Toc146451300\"><\/a><a name=\"_Toc146344237\"><\/a><a name=\"_Toc146097697\"><\/a>20.\u00a0 Higienske zahteve za tekstilna vlakna.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>karakteristike tekstilnih vlaken\n<ul>\n<li>zadr\u017eevanje zraka<\/li>\n<li>sposobnost vezave vode (higroskopnost)<\/li>\n<li>odpornost<\/li>\n<li>naselitev raznih (mikro)organizmov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>volna\n<ul>\n<li>najmanj\u0161a toplotna prevodnost, najve\u010dja sposobnost toplotne izolacije<\/li>\n<li>najve\u010dja sposobnost vezave vode, vlago vpija zelo po\u010dasi (najmanj\u0161a omo\u010dljivost)<\/li>\n<li>majhna mehani\u010dna in tehni\u010dna odpornost<\/li>\n<li>pospe\u0161uje naselitev bakterij, glivic in moljev<\/li>\n<li>dra\u017ei ob\u010dutljivo ko\u017eo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>bomba\u017e\n<ul>\n<li>(prvo mesto med rastlinskimi vlakni, najbolj idealen za uporabo v zdravstvu, ustrezen za otro\u0161ka obla\u010dila, spodnje in posteljno perilo)<\/li>\n<li>zra\u010dna vlakna, ustrezna zra\u010dna in toplotna prevodnost \u2013 ugodna toplotna izolacija, ventilacija telesa<\/li>\n<li>higroskopnost 50 % ni\u017eja kot pri volni<\/li>\n<li>zdr\u017ei kuhanje in dezinfekcijo<\/li>\n<li>odporen na bakterije, glivice in insekte<\/li>\n<li>ne dra\u017ei ko\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>umetna vlakna \u2013 umetna svila (zna\u010dilen sijaj)\n<ul>\n<li>(surovina za obleke, nogavice, trikota\u017eo)<\/li>\n<li>slaba prevodnost zraka, vlage in toplote<\/li>\n<li>majhna higroskopnost<\/li>\n<li>lepo se pere, lika, razku\u017euje<\/li>\n<li>odporna proti moljem, ne pa proti mikrobom<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>guma\n<ul>\n<li>(ustrezna za nepropustne pla\u0161\u010de, predpasnike, obutev in podloge)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776216\"><\/a><a name=\"_Toc146468788\"><\/a><a name=\"_Toc146451301\"><\/a><a name=\"_Toc146344238\"><\/a><a name=\"_Toc146097698\"><\/a>21.\u00a0 Posteljnina.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>skupaj z no\u010dnim perilom mora ustvarjati ugodno mikroklimo za \u010dloveka (da lahko no\u010dni po\u010ditek privede do regeneracije psihofizi\u010dne energije)<\/li>\n<li>zahteve\n<ul>\n<li>higieni\u010dna, prakti\u010dna, estetska<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vrste\n<ul>\n<li>navadno ali bomba\u017eno platno<\/li>\n<li>topla mehka flanela ali bomba\u017eni damast v hladnem letnem \u010dasu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>drugi \u201cpripomo\u010dki\u201d za spanje\n<ul>\n<li>odeje: zado\u0161\u010dajo navadne (prakti\u010dne in higieni\u010dne so pralne prevleke in odeje)<\/li>\n<li>vzglavnik: nizek, ustrezno \u010dvrst<\/li>\n<li>le\u017ei\u0161\u010de: \u010dim bolj ravno, ne premehko<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776217\"><\/a><a name=\"_Toc146468789\"><\/a><a name=\"_Toc146451302\"><\/a><a name=\"_Toc146344239\"><\/a><a name=\"_Toc146097699\"><\/a>22.\u00a0 Pomen in vidik obla\u010dil.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pomen obla\u010dil\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ko-higiensko-zdravstveni\n<ul>\n<li>vzdr\u017eevanje telesne temperature (zadr\u017eevanje oz. odvajanje \u2013 vzdr\u017eevanje \u201cprivatne klime\u201d: 30 \u2013 32 \u00b0C, 60 % relativne vla\u017enosti)<\/li>\n<li>neposredna za\u0161\u010dita pred vplivi okolja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kulturno-estetski\n<ul>\n<li>zakrivanje intimnih delov in morebitnih defektov<\/li>\n<li>dvigajo dobro osebno po\u010dutje in samozavest<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>racionalno obla\u010denje\n<ul>\n<li>po na\u010delih fiziologije<\/li>\n<li>tudi tu potrebna zdravstvena vzgoja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>napake\n<ul>\n<li>pretesna (pritisk, dra\u017eenje\u2026, \u017eenske, dojen\u010dki, \u0161portniki), preohlapna<\/li>\n<li>prete\u017eka, prelahka<\/li>\n<li>predolga, prekratka<\/li>\n<li>pritisk na prsni ko\u0161 in trebuh spreminja lego organov, moti prekrvavitev, izziva bole\u010dine, vnetja, degenerativne procese, obstipacijo, hemeroide<\/li>\n<li>zanemarjeni kosi obla\u010dil so lahko mehani\u010dni vektor za razne infekcije in parazitske invazije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097700\"><\/a><a name=\"_Toc146776218\"><\/a><a name=\"_Toc146468790\"><\/a><a name=\"_Toc146451303\"><\/a><a name=\"_Toc146344240\"><\/a>23.\u00a0 Obutev, nogavice.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dobra obutev ustreza anatomski strukturi in funkciji stopala\n<ul>\n<li>spredaj dovolj \u0161iroka in prostorna \u2013 prsti svobodno izpro\u017eeni in gibljivi (tudi \u017ee prva otro\u0161ka obutev)<\/li>\n<li>podplat mehak, elasti\u010den, zadosti debel<\/li>\n<li>zgornje usnje dovolj mehko in zra\u010dno<\/li>\n<li>opetnik \u010dvrst<\/li>\n<li>peta zmerno \u0161iroka, visoka 2 \u2013 3, najve\u010d 4 cm (obutev z vi\u0161jimi petami naj se uporablja le za\u010dasno)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>nogavice\n<ul>\n<li>pomagajo vzdr\u017eevati \u010disto\u010do in funkcijo nog \u2013 vzdr\u017eevanje ugodne mikroklime<\/li>\n<li>biti morajo higieni\u010dne, udobne in prakti\u010dne<\/li>\n<li>najbolj\u0161e v osnovi bomba\u017ene, peta oja\u010dena z odporno sintetiko, z mrzle noge fina volna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posebna obutev\n<ul>\n<li>delovna obutev (fiziolo\u0161ki delovni \u010develj)<\/li>\n<li>za\u0161\u010ditna obutev<\/li>\n<li>ortopedska obutev \u2013 popravlja nogo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>fiziolo\u0161ki delovni \u010develj\n<ul>\n<li>segati mora nad gle\u017eenj<\/li>\n<li>mora se dati pritrditi<\/li>\n<li>vi\u0161ina pete 3 \u2013 5 cm<\/li>\n<li>zra\u010den<\/li>\n<li>iz primernega materiala<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776219\"><\/a><a name=\"_Toc146468791\"><\/a><a name=\"_Toc146451304\"><\/a><a name=\"_Toc146344241\"><\/a><a name=\"_Toc146097701\"><\/a>24.\u00a0 Delovna obleka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delovna obleka zdravstvenega delavca\n<ul>\n<li>prakti\u010dna, udobna, li\u010dna<\/li>\n<li>prepre\u010devati mora razna\u0161anje infekcij in omogo\u010dati osebno za\u0161\u010dito<\/li>\n<li>blago mora biti gladko in pralno (kuhanje, dezinficiranje)<\/li>\n<li>rokavi morajo biti do komolcev, da lahko umivamo podlaket<\/li>\n<li>strogo moramo lo\u010devati delovno za\u0161\u010ditna obleka od obla\u010dil za prosti \u010das in drugih oblek<\/li>\n<li>potrebna je tudi ustrezna delovna obutev: zra\u010dna, li\u010dna, s profiliranim podplatom (varna, elasti\u010dna hoja, brez ropotanja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>druge delovne obleke\n<ul>\n<li>estetska in prakti\u010dna delovna obla\u010dila krepijo odgovornost do zdravja in dela, delovno disciplino in kolektivni duh<\/li>\n<li>interes delav\u010devega zdravja in ekonomska proizvodnja zahteva, da uporabljajo delavci za \u010das dela posebno delovno obleko<\/li>\n<li>vsakdanje obla\u010dilo za delo ni primerno \u2013 hitro se onesna\u017ei in natrga, ote\u017euje delo, ne ustreza zahtevam delovne klime ter povzro\u010da po\u0161kodbe<\/li>\n<li>delovna obleka je iz lahke, \u010dvrste, pralne tkanine, temno modre, rjave ali sive barve (delovna obleka bele barve je potrebna pri delu, ki zahteva posebno snago in pozornost)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097702\"><\/a><a name=\"_Toc146776220\"><\/a><a name=\"_Toc146468792\"><\/a><a name=\"_Toc146451305\"><\/a><a name=\"_Toc146344242\"><\/a>25.\u00a0 Obla\u010dila za \u0161port, nose\u010dnice, otroke, bolnice.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161portna obla\u010dila\n<ul>\n<li>ustrezati morajo varnostnim zahtevam (npr. veliki napori ob neugodnih klimatsko-meteorolo\u0161kih razmerah)<\/li>\n<li>neustrezna obla\u010dila lahko ote\u017eujejo \u0161portno aktivnost, povzro\u010dijo podhladitev oz. pregretje, infekcijo ali po\u0161kodbo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>obla\u010dila nose\u010dnic\n<ul>\n<li>zahtevajo posebno pozornost<\/li>\n<li>ne smejo utesnjevati \u2013 vse kar utesnjuje, \u0161koduje nose\u010dnici in plodu<\/li>\n<li>obleka: udobno krojena<\/li>\n<li>nedr\u010dek: posebno krojen, da dojk ne stiska, temve\u010d le podpira<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>otro\u0161ka obla\u010dila\n<ul>\n<li>upo\u0161tevati morajo hitro rast in razgibanost<\/li>\n<li>obleka naj bo \u010dim bolj udobna in spro\u0161\u010dena<\/li>\n<li>pri dojen\u010dkih potrebno paziti, da se ne pregrejejo (bolj pogosto) ali podhladijo\n<ul>\n<li>pregrevanje vodi v zmanj\u0161ano odpornost in razvoj nevarnih infekcij ter povzro\u010da nastanek rahitisa<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>obla\u010dila bolnika\n<ul>\n<li>udobna, pralna (kuhanje, dezinficiranje)<\/li>\n<li>krojena tako, da omogo\u010dajo \u010dim bolj\u0161e po\u010dutje in nego<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776221\"><\/a><a name=\"_Toc146468793\"><\/a><a name=\"_Toc146451306\"><\/a><a name=\"_Toc146344243\"><\/a><a name=\"_Toc146097703\"><\/a>26.\u00a0 Bolezni srca in o\u017eilja, vzroki in profilaksa.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>mladi\n<ul>\n<li>najbolj nevarna so vnetja sr\u010dnih zaklopk in sr\u010dne napake<\/li>\n<li>tudi okvare miokarda in perikarda<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>starej\u0161i\n<ul>\n<li>ogro\u017eajo jih degeneracija miokarda, oslabelost in raz\u0161irjenost srca, ateroskleroza o\u017eilja in povi\u0161an RR<\/li>\n<li>posledica so infarkti, angina pektoris<\/li>\n<li>patolo\u0161ka osnova je ateroskleroza kot kroni\u010den degenerativni proces, ko se v steni arterij nalagajo masti, holesterol, proteini in kalcijeve spojine<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vzroki\n<ul>\n<li>prirojene in pridobljene okvare srca in o\u017eilja<\/li>\n<li>alergi\u010dna obolenja srca (angina)<\/li>\n<li>slaba, neustrezna prehrana<\/li>\n<li>strupi<\/li>\n<li>ionizirajo\u010de sevanje<\/li>\n<li>hudi telesni napori (delovni, \u0161portni)<\/li>\n<li>stres, du\u0161evni napori<\/li>\n<li>debelost, razvade (alkohol, kajenje, mamila\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>profilaksa\n<ul>\n<li>prenatalna za\u0161\u010dita (nekajenje, rekreacija, izogibanje stresom\u2026)<\/li>\n<li>organizirana, sistemati\u010dna telesna vzgoja<\/li>\n<li>zmerno, uravnote\u017eeno prehranjevanje (skrb za normalno telesno te\u017eo, redna prebava\u2026)<\/li>\n<li>abstinenca oz. zmernost pri nasladilih<\/li>\n<li>urejen re\u017eim dela in po\u010ditka<\/li>\n<li>obvladovanje emocij pri stresnih situacijah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468794\"><\/a><a name=\"_Toc146451307\"><\/a><a name=\"_Toc146344244\"><\/a><a name=\"_Toc146097704\"><\/a><a name=\"_Toc146776222\"><\/a>27.\u00a0 Higienske zahteve glede dihal.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>funkcija: izmenjava plinov, vla\u017eenje zraka\u2026<\/li>\n<li>te\u017eave\n<ul>\n<li>infekcije, zastrupitve, po\u0161kodbe, alergije, direktne okvare (npr. agresivne snovi), zapra\u0161enost plju\u010d\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>profilaksa\n<ul>\n<li>skrb za \u010dvrst, harmoni\u010den telesni razvoj (\u017ee prenatalno, posebno pa v razvojni periodi do zaklju\u010dka rasti)<\/li>\n<li>telesna vadba, redna \u0161portna aktivnost (\u010dim ve\u010d gibanja na \u010distem, sve\u017eem zraku; okrepi prsni ko\u0161 in dihalni sistem)<\/li>\n<li>higienski delovni pogoji (zaposleni v prahu, dimu, plinih rabijo umetno ventilacijo delovnega prostora)<\/li>\n<li>redno zdravstveno nadzorstvo, vzgoja<\/li>\n<li>pravilno dihanje (globok izdih)<\/li>\n<li>nekajenje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higiena nosu\n<ul>\n<li>zahteva preprosto nego<\/li>\n<li>usekujemo se v robec (najbolje papirnati), ki naj slu\u017ei le svojemu namenu in ne sme postati mehani\u010dni vektor infekcij<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776223\"><\/a><a name=\"_Toc146468795\"><\/a><a name=\"_Toc146451308\"><\/a><a name=\"_Toc146344245\"><\/a><a name=\"_Toc146097705\"><\/a>28.\u00a0 Telesna kultura.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>je odnos dru\u017ebe in posameznika do telesne aktivnosti<\/li>\n<li>pomeni\n<ul>\n<li>zdrava \u017eivljenjska usmerjenost (kar usmerja \u010dloveka v zdravo in radostno \u0161portno \u017eivljenje)<\/li>\n<li>pravi odnos do psihofizi\u010dnega zdravja (krepitev psihofizi\u010dnega razvoja in ustvarjanje \u010dvrstega zdravja)<\/li>\n<li>te\u017enja po vitalnosti, sposobnosti in psihi\u010dnih odlikah<\/li>\n<li>vse pridobitve \u010dlove\u0161tva, ki se nana\u0161ajo na telesno nego, telesno utrjevanje, gibalno vzdr\u017enost (telesna vzgoja, \u0161port, rekreacija, planinarjenje, taborni\u0161tvo, tudi znanost o \u0161portu, strokovna literatura, \u0161portni rekviziti in gradnje)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>telesna vaja v svetu (z vidika zdravstva) pomeni\n<ul>\n<li>vsaka psihomotorno aktivnost, ki vsestransko vodi organizem tako, da mu omogo\u010da pravilen razvoj ter krepi in vzdr\u017euje njegove funkcije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776224\"><\/a><a name=\"_Toc146468796\"><\/a><a name=\"_Toc146451309\"><\/a><a name=\"_Toc146344246\"><\/a><a name=\"_Toc146097706\"><\/a>29.\u00a0 \u0160port in rekreacija.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161port\n<ul>\n<li>igra, zabava, odvrnitev od dela in skrbi, razveselitev, vdajanje \u0161alam<\/li>\n<li>razvedrilo in sprostitev sta bistveni sestavi \u0161porta<\/li>\n<li>\u0161port so vse telesne aktivnosti, tekmovalne in ne tekmovalne, ki spodbujajo \u010dloveka k ve\u010djim dose\u017ekom ali k aktivnem po\u010ditku in obnovi sil<\/li>\n<li>je dopolnilo k telesni vzgoji<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>rekreacija\n<ul>\n<li>najbolj prvotna in pristna oblika \u0161porta<\/li>\n<li>je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizi\u010dno, psihi\u010dno in socialno bogati, spro\u0161\u010da in obnavlja \u010dloveka ter mu pomaga oblikovati vsestransko osebnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776225\"><\/a><a name=\"_Toc146468797\"><\/a><a name=\"_Toc146451310\"><\/a><a name=\"_Toc146344247\"><\/a><a name=\"_Toc146097707\"><\/a>30.\u00a0 Telesna vadba.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>je psihomotori\u010dna aktivnost, ki jo izvajamo s ciljem harmoni\u010dnega razvoja telesa<\/li>\n<li>vrste telesne vadbe\n<ul>\n<li>\u0161tiri osnovne skupine\n<ul>\n<li>gimnastika<\/li>\n<li>razni \u0161porti (atletika, zimski, vodni \u0161porti\u2026)<\/li>\n<li>\u0161portne igre<\/li>\n<li>izletni\u0161tvo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vsakdanja vadba: jutranja gimnastika in dihalne vaje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>naloge telesne vadbe\n<ul>\n<li>biolo\u0161ko-zdravstvene (harmoni\u010den razvoj telesa)<\/li>\n<li>oblikovalne<\/li>\n<li>vzgojne (znati premagovati napore)<\/li>\n<li>te naloge se med seboj prepletajo<\/li>\n<li>redna telesna vadba (primerna starosti in spolu) je osnovno preventivno sredstvo za bolj\u0161e zdravje ter sredstvo dobro kondicijo in zdravljenje \u0161tevilnih bolezni \u2013 protiute\u017e modernemu urbaniziranemu na\u010dinu \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776226\"><\/a><a name=\"_Toc146468798\"><\/a><a name=\"_Toc146451311\"><\/a><a name=\"_Toc146344248\"><\/a><a name=\"_Toc146097708\"><\/a>31.\u00a0 Telesna vzgoja.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>cilj je harmoni\u010den, zdrav in \u010dvrst telesni razvoj\n<ul>\n<li>razvije \u010dloveka razvije in krepi du\u0161evne in moralne kvalitete<\/li>\n<li>izbolj\u0161uje odnos do zdravja<\/li>\n<li>razvija higienske navade<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vzgojni proces\n<ul>\n<li>reden in kontinuiran (za\u010detek v otro\u0161ki dobi \u2013 od vrtca do fakultete)<\/li>\n<li>organiziran in sistemati\u010den<\/li>\n<li>vsebuje pestre telesne napore in ustrezne \u0161porte<\/li>\n<li>mno\u017ei\u010dna telesna vzgoja krepi ljudsko zdravje in razvija sposobnosti in potrebe za visoko produktivno in tudi obrambno mo\u010d naroda (tega stavka bi bil pa \u0161e Dolfi vesel \u2013 \u017eivel kapitalizem in militarizem, op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776227\"><\/a><a name=\"_Toc146468799\"><\/a><a name=\"_Toc146451312\"><\/a><a name=\"_Toc146344249\"><\/a><a name=\"_Toc146097709\"><\/a>32.\u00a0 Vpliv in potrebe telesne vadbe v raznih \u017eivljenjskih obdobjih.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u017ee prenatalno<\/li>\n<li>dojen\u010dek: razgibavanje<\/li>\n<li>pred\u0161olska doba (4 \u2013 8 oz. do pubertete najbolj dinami\u010dna doba): pestra aktivnost, doba igranja, poskrbimo za varnost in prepre\u010dimo pretiravanje<\/li>\n<li>\u0161olska doba: obvezna, sistemati\u010dna telesna vzgoja skozi celotno \u0161olanje\n<ul>\n<li>mlaj\u0161a \u0161olska doba (7 \u2013 11) utrjevanje zdravja, pospe\u0161evanje telesnega razvoja, oblikovanje skladno razvite postavo, mo\u017enost za delo, ustvarjalnost, veselje do \u0161tevilnih tekmovanj, pridobivajo splo\u0161nega znanja in trajnih telesno-kulturnih navad<\/li>\n<li>starej\u0161a \u0161olska doba (11 \u2013 15): telovadba za krepitev mi\u0161ic trupa<\/li>\n<li>mladostna doba (15 \u2013 20): \u0161olska telesna vzgoja ima zna\u010daj \u0161portnega treniranja, vadba ne sme biti enostranska<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>produktivno \u017eivljenjsko obdobje: samoiniciatvna aktivnost\n<ul>\n<li>20 \u2013 30: rast in razvoj sta kon\u010dana, zato ostane polno odve\u010dne energije, ki jo \u0161portnik uporabi za vrhunske dose\u017eke, \u010dlovek je najhitrej\u0161i, najmo\u010dnej\u0161i in ima najve\u010djo sposobnost hitrega reagiranja<\/li>\n<li>30 \u2013 40: privr\u017eenci \u0161portne rekreacije<\/li>\n<li>40 \u2013 60: krepitev srca z vajo, vsestranska \u0161portna aktivnost, ritmi\u010dna hoja, kolesarjenje, plavanje, dihalne vaje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>starej\u0161i (po 60): telesna aktivnost \u0161e posebej pomembna \u2013 vzdr\u017eevanje vitalnosti, dobrega zdravja in samostojnosti<\/li>\n<li>nose\u010dnice: organizirana vadba<\/li>\n<li>pacienti: medicinska rehabilitacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Naloga zdravstvenih delavcev na podro\u010dju telesne kulture.<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>poleg star\u0161ev odgovarjajo za telesno vzgojo in za zdravstveno varstvo mno\u017ei\u010dnih ljubiteljev \u0161porta, zlasti za \u0161portno mladino, \u0161portnike in tekmovalce (temu slu\u017ei posebna zdravstvena slu\u017eba)<\/li>\n<li>vsi zdravstveni delavci so dol\u017eni, da \u017ee pri vsakdanjem delu v mali profilaksi in tudi z lastnim zgledom motivirajo paciente za aktivni \u0161portni re\u017eim \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776228\"><\/a><a name=\"_Toc146468800\"><\/a><a name=\"_Toc146451313\"><\/a><a name=\"_Toc146344250\"><\/a><a name=\"_Toc146097710\"><\/a>33.\u00a0 Psihohigiena.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>okvare du\u0161evnega zdravja\n<ul>\n<li>psihosomatske bolezni, nevroze, psihoze, okvare inteligence, motnje zna\u010daja in vedenja, alkoholizem\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>naloge psihohigiene\n<ul>\n<li>pomaga odvra\u010dati \u0161kodljivosti, ki motijo in okvarjajo psihi\u010dne in tudi fizi\u010dne funkcije organizma<\/li>\n<li>pomaga razvijati harmoni\u010dno, zrelo in \u010dvrsto strukturo osebnosti<\/li>\n<li>osnovna naloga je tudi prepre\u010devanje du\u0161evnih okvar in krepitev du\u0161evnega zdravja bolnikov in osamljenih otrok v bolni\u0161nicah (npr. psihi\u010dni hospitalizem, neprijaznost osebja, psihi\u010dne motnje)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776229\"><\/a><a name=\"_Toc146468801\"><\/a><a name=\"_Toc146451314\"><\/a><a name=\"_Toc146344251\"><\/a><a name=\"_Toc146097711\"><\/a>34.\u00a0 Profilkasa na podro\u010dju psihohigiene.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zajemati morajo \u017ee prenatalno in zgodnje otro\u0161ko obdobje \u2013 ko se razvije osrednja struktura osebnosti<\/li>\n<li>nose\u010dnice: zdravstveno varstvo nose\u010dnic, da re\u0161ijo \u0161tevilna emocionalna in socialno-ekonomska vpra\u0161anja (fiziolo\u0161ki porod, poporodna oskrba, dojenje \u2013 \u010dvrsta vez med otrokom in materjo)<\/li>\n<li>star\u0161i: zdravstveni nasveti v celotnem razvojnem obdobju morajo vsebovati tudi vzgojna, psihohigienska na\u010dela \u2013 glavni cilj je krepiti mo\u010dne, harmoni\u010dne \u010dustvene vezi v odnosu star\u0161i \u2013 otrok<\/li>\n<li>puberteta: organizirana \u0161portna vadba in vsaka koristna zaposlitev, ki prepre\u010duje \u0161kodljivo brezdelje<\/li>\n<li>pravilna usmeritev v poklic ima pomen za du\u0161evno zdravje<\/li>\n<li>zdravstveni delavci: zanimati jih morajo nevroti\u010dne reakcije psihi\u010dno nezadovoljnih bolnikov in osamljenost otrok v hospitalu<\/li>\n<li>harmoni\u010dni socialni odnosi med ljudmi so temelji zadovoljstva, produktivnosti in blaginje (mnogi hudi stresi civiliziranega okolja, ki jih prina\u0161a \u017eivljenje v velikih naseljih, se ne dajo prepre\u010diti z ukrepi na podro\u010dju urbanizma in komunalne higiene)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468802\"><\/a><a name=\"_Toc146451315\"><\/a><a name=\"_Toc146344252\"><\/a><a name=\"_Toc146097712\"><\/a><a name=\"_Toc146776230\"><\/a>35.\u00a0 Spolna vzgoja.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>najpomembnej\u0161a obdobja v spolnem \u017eivljenju \u010dloveka\n<ul>\n<li>puberteta<\/li>\n<li>spolna zrelost<\/li>\n<li>klimakterij<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>spolna vzgoja\n<ul>\n<li>bistvo spolne vzgojenosti so skladni medsebojni odnosi obeh partnerjev<\/li>\n<li>prva in najbolj odlo\u010dilna etapa spolne vzgoje je torej humana in socialna vzgoja \u010dloveka<\/li>\n<li>poteka \u017ee od zgodnjega otro\u0161tva, prek pubertete (menstruacija, izliv semena)<\/li>\n<li>spolni odnosi in zaplojevanje potomstva zahtevajo pri ljudeh telesno, du\u0161evno in socialno zrelost<\/li>\n<li>neza\u017eelene nose\u010dnosti: lahko prizadenejo zdravstveno stanje \u017eenske, povzro\u010dajo konflikte in socialno-ekonomske te\u017eave ter ogro\u017eajo razvoj in bodo\u010dnost potomca (nerazre\u0161ljiva nose\u010dnost, splav, uporaba kontracepcije)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776231\"><\/a><a name=\"_Toc146468803\"><\/a><a name=\"_Toc146451316\"><\/a><a name=\"_Toc146344253\"><\/a><a name=\"_Toc146097713\"><\/a>36.\u00a0 Zloraba alkohola in alkoholizem, zakonske omejitve, \u0161kodljivost.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>u\u017eivanje alkohola\n<ul>\n<li>od nekdaj navada za vsak veseli ali \u017ealostni dogodek<\/li>\n<li>problem: u\u017eivajo se predvsem nezdrave, zlasti \u017egane, pija\u010de in drugi koncentrati, ki povzro\u010dajo resne zdravstvene te\u017eave in veliko ekonomsko \u0161kodo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>dana\u0161nje na\u010delo\n<ul>\n<li>uradna doktrina ni ve\u010d propagiranje abstinence \u2013 pri zdravi populaciji, ki obvladuje pitje, higiena ne nasprotuje zmernemu u\u017eivanju kvalitetnih pija\u010d<\/li>\n<li>zmerne koli\u010dine po\u017eivljajo organizem ter dajejo toplotno energijo (ki pa se v mrazu hitro izgubi)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>skupine\n<ul>\n<li>abstinenti<\/li>\n<li>zmerni pivci<\/li>\n<li>alkoholiki<\/li>\n<li>alkoholiki z neozdravljivimi posledicami<\/li>\n<li>zdravljeni alkoholiki<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>alkoholizem\n<ul>\n<li>problemati\u010dno je prekomerno u\u017eivanje, ki s \u010dasoma uni\u010di najbolj va\u017ene organe, kar vodi v moralni in socialni propad in tako ogro\u017ea vso dru\u017ebo in potomstvo; \u017ee nedol\u017eno popivanje v mladosti marsikdaj pripelje \u0161ibke osebnosti v odvisnost<\/li>\n<li>posledice prekomernega u\u017eivanja alkohola\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ke okvare\n<ul>\n<li>okvare centralnega \u017eiv\u010devja<\/li>\n<li>okvare perifernega \u017eiv\u010devja<\/li>\n<li>okvare sluznice prebavnega trakta<\/li>\n<li>okvare \u017elez (jetra\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>neprimerno prehranjevanje<\/li>\n<li>psihi\u010dne motnje (psihi\u010dna odvisnost, agresija, depresija\u2026)<\/li>\n<li>socialne posledice (absentizem, po\u0161kodbe\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u201cZakon o omejevanju porabe alkohola\u201d (2003)\n<ul>\n<li>iz dveh delov\n<ul>\n<li>ukrepi, na\u010dini za omejevanje porabe alkohola<\/li>\n<li>ukrepi za prepre\u010devanje \u0161kodljivih posledic<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>definicije\n<ul>\n<li>alkoholna pija\u010da (ve\u010d kot 1,2 vol. %), \u017egana pija\u010da (ve\u010d kot 15 vol. %)<\/li>\n<li>znaki opitosti (da lahko opitega prepozna tudi nestrokovnjak, npr. natakar \u2013 splo\u0161ni videz, vedenje hoja, na\u010din govora, ravnote\u017eje)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zapovedi, prepovedi in omejitve\n<ul>\n<li>na embala\u017ei mora biti ozna\u010dena vsebnost<\/li>\n<li>na embala\u017ei mora biti napis, da je neprimerna za otroke<\/li>\n<li>prepoved prodaje\n<ul>\n<li>mlaj\u0161im od 18 let<\/li>\n<li>\u017ee opitim<\/li>\n<li>nekomu, ki bi posredoval mladoletnim ali \u017ee opitim<\/li>\n<li>iz avtomatskih samopostre\u017enih naprav<\/li>\n<li>kjer se opravlja vzgojna, izobra\u017eevalna ali zdravstvena dejavnost<\/li>\n<li>v \u0161portnih objektih (1 uro pred in med prireditvijo)<\/li>\n<li>med delovnim \u010dasom, na delovnem mestu (tukaj je zelo va\u017eno ali je vejica ali je ni, op.a.)<\/li>\n<li>omejevanje \u010dasa ponudbe (med 21. uro zve\u010der in 7. uro zjutraj, v lokalih, ki so odprti po 21. uri, do konca obratovalnega \u010dasa, ter \u017egane pija\u010de do 10. ure dopoldne)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>alternativna ponudba cenej\u0161ih nealkoholnih pija\u010d (vsaj dve cenej\u0161i pija\u010di od najcenej\u0161e alkoholne)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ukrepi\n<ul>\n<li>spremljanje porabe in \u0161kodljivih posledic<\/li>\n<li>obve\u0161\u010danje, informiranje, izobra\u017eevanje o \u0161kodljivih posledicah<\/li>\n<li>zgodnje prepoznavanje ljudi, ki imajo te\u017eave z alkoholom, in vklju\u010devanje v preventivne programe<\/li>\n<li>preventivni programi za posamezne skupine (razli\u010dni programi za razli\u010dne skupine \u2013 osnovno\u0161olci\u2026)<\/li>\n<li>alternativna ponudba zdravega \u017eivljenjskega sloga<\/li>\n<li>podpora in strokovno svetovanje vsem skupinam, ki samoiniciatvino delujejo na tem podro\u010dju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097714\"><\/a><a name=\"_Toc146776232\"><\/a><a name=\"_Toc146468804\"><\/a><a name=\"_Toc146451317\"><\/a><a name=\"_Toc146344254\"><\/a>37.\u00a0 Kajenje, zakonske omejitve, \u0161kodljivost.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>tobak vsebuje\n<ul>\n<li>alkaloid nikotin<\/li>\n<li>katran (karcinogen)<\/li>\n<li>ogljikov monoksid<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posledice kajenja\n<ul>\n<li>kroni\u010dna vnetja<\/li>\n<li>degeneracija dihal<\/li>\n<li>rak (plju\u010da, prebavila, prostata)<\/li>\n<li>ateroskleroza<\/li>\n<li>abortus, ni\u017eja porodna te\u017ea<\/li>\n<li>odvisnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zakonske omejitve (sicer so prakti\u010dno identi\u010dne tistim pri alkoholu)\n<ul>\n<li>zapovedi, prepovedi in omejitve\n<ul>\n<li>omejitve vsebnosti: 10 mg katrana, 1 mg nikotina, 10 mg CO (\u65e5\u672c\u3067\u306f \u201cEcho\u201d \u3092\u5439\u3044\u307e\u3057\u305f \u2013 imajo 14 katrana in 1,2 nikotina, op.a.)<\/li>\n<li>prepoved prodaje, \u010de vsebnost ni ozna\u010dena<\/li>\n<li>obvezna opozorila na \u0161katlicah: npr. kajenje ubija (kaj pa oro\u017eje?, op.a.)<\/li>\n<li>na embala\u017ei mora biti ozna\u010dena vsebnost<\/li>\n<li>prepoved zavajanja (light\u2026)<\/li>\n<li>zelo omejeno reklamiranje (v reklamah ne smejo nastopati t.i. vzorniki, ne sme biti napeljevanja na uspe\u0161nost\u2026)<\/li>\n<li>omejitve glede starosti (15)<\/li>\n<li>prepoved prodaje iz avtomatskih samopostre\u017enih naprav<\/li>\n<li>prepoved prodaje posameznih cigaret<\/li>\n<li>popolna prepoved v \u0161olskih in zdravstvenih ustanovah, v mle\u010dnih restavracijah, kjer se dela s strankami<\/li>\n<li>vsak delavec ima pravico delati v prostorih, kjer se ne kadi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>(V glavnem, \u010de bomo nehali kaditi, bodo vsi problemi tega sveta naenkrat izginili, ker je kajenje glavni vzrok bolezni, onesna\u017eenja itd. in bomo \u017eiveli v zemeljskem raju, za dosego katerega socialisti\u010dna revolucija sploh ne bo potrebna. Op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776233\"><\/a><a name=\"_Toc146468805\"><\/a><a name=\"_Toc146451318\"><\/a><a name=\"_Toc146344255\"><\/a><a name=\"_Toc146097715\"><\/a>38.\u00a0 Harmonija v re\u017eimu \u017eivljenja (delo, po\u010ditek, razvedrilo).<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>monotono \u017eivljenje, pole\u017eavanje, lenarjenje zmanj\u0161ujejo psihofizi\u010dno kondicijo in reaktivnost organizma<\/li>\n<li>zato je potrebno\n<ul>\n<li>treba je najbolje izkoristiti prosti \u010das<\/li>\n<li>redna \u0161portna aktivnost ali vsaj rekreacija, ob\u010dasno pa \u0161e kak\u0161no drugo razvedrilo<\/li>\n<li>imeti moramo svoj hobi (literatura, glasba, gledali\u0161\u010de, vrtnarjenje\u2026)<\/li>\n<li>nujen je po\u010ditek ob koncu tedna po napornem delu med tednom<\/li>\n<li>dopust je najbolje razdeliti na letni in zimski \u010das<\/li>\n<li>pravilno razmerje med delom in po\u010ditkom oz. aktivno rekreacijo<\/li>\n<li>vsako zahtevnej\u0161e delo moramo organizirati tako, da ga opravimo \u010dim hitreje, s \u010dim manj\u0161im trudom in \u010dim bolj uspe\u0161no<\/li>\n<li>najbolj\u0161i poklic je tak\u0161en, ki vsestransko zaposluje \u010dloveka, ker se tako prepre\u010duje dolgo\u010dasje, naveli\u010danost, prevelika utrujenost oz. iz\u010drpanost (koliko ljudi pa ima to sre\u010do? op.a.)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>(Tole se zelo lepo sli\u0161i, me pa zanima, kaj bi t.i. delodajalci porekli, \u010de bi jim povedal, da bi vsak delavec moral imeti vse te mo\u017enosti \u2013 finan\u010dno in \u010dasovno? \u017divel kapitalizem! Op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776234\"><\/a><a name=\"_Toc146468806\"><\/a><a name=\"_Toc146451319\"><\/a><a name=\"_Toc146344256\"><\/a><a name=\"_Toc146097716\"><\/a>39.\u00a0 Stres.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>danes je stres prepogost\n<ul>\n<li>naglica<\/li>\n<li>previsoki cilji<\/li>\n<li>hrup<\/li>\n<li>pritisk v slu\u017ebi<\/li>\n<li>tehnologija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>reakcija\n<ul>\n<li>mehanizem: hormoni nadledvi\u010dne \u017eleze \u2013 ve\u010dja frekvenca bitja srca, vi\u0161i krvni tlak<\/li>\n<li>zanki: oblivanje znoja, tresenje, driska, ob\u010dutek strahu<\/li>\n<li>\u010de preve\u010d: kap, infarkt, prebavne te\u017eave<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>pozitivni u\u010dinek stresnih hormonov\n<ul>\n<li>ob\u010dutek mo\u010di, pripravljenost na soo\u010denje s te\u017eavami<\/li>\n<li>ve\u010d kisika, zaloga iz jeter v kri (gorivo za mi\u0161ice)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>preventiva\n<ul>\n<li>\u017ee otroka moramo pripraviti na stres<\/li>\n<li>za obvladovanje stresa najbolj\u0161e spro\u0161\u010danje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776235\"><\/a><a name=\"_Toc146468807\"><\/a><a name=\"_Toc146451320\"><\/a><a name=\"_Toc146344257\"><\/a><a name=\"_Toc146097717\"><\/a>40.\u00a0 Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>na\u010deloma spada med splo\u0161ne ukrepe za prepre\u010devanje nalezljivih obolenj (preventiva), lahko pa tudi med specifi\u010dne (\u010de gre za prepre\u010devanje neke specifi\u010dne bolezni)<\/li>\n<li>i. DDD<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dezinfekcija\n<ul>\n<li>postopek prepre\u010devanja oku\u017eb, s katerim uni\u010dimo vegetativne oblike mikroorganizmov<\/li>\n<li>glede na postopek izvedbe lo\u010dimo\n<ul>\n<li>mehani\u010dna (\u010di\u0161\u010denje, brisanje, pranje, posipavanje, prekuhavanje, filtriranje, stresanje, stepanje, ventilacija)\n<ul>\n<li>najpomembnej\u0161a (je prva stopnja vsake dezinfekcije \u2013 odpre\u0161 okno, razred\u010di\u0161 bakterije), pogosto pozabljamo na njen pomen<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kemi\u010dna (kemi\u010dna sredstva, ki \u0161kodujejo bakterijam)\n<ul>\n<li>anorganske snovi: kisline, baze, klorovo apno, kloramin, ozon, kalijev permanganat, vodikov peroksid.<\/li>\n<li>organske snovi: fenoli, lizoli, alkohol, formaldehid, mila, detergenti, organska topila<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>fizikalna (se\u017eig, prekuhavanje, vro\u010d zrak, vodna para, vrela voda, UZ, sedimentacija, su\u0161enje, son\u010dna svetloba, vakuum, radioaktivni \u017earki)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zahteve za dezinfekcijska sredstva\n<ul>\n<li>\u010dim bolj u\u010dinkovito<\/li>\n<li>\u010dim manj toksi\u010dno za \u010dloveka<\/li>\n<li>ekonomi\u010dno<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>na u\u010dinek vplivajo\n<ul>\n<li>koncentracija sredstev<\/li>\n<li>trajanje delovanja<\/li>\n<li>zna\u010dilnosti agensa<\/li>\n<li>struktura okolja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dezinsekcija\n<ul>\n<li>postopek, s katerim uni\u010dujemo \u017eu\u017eelke<\/li>\n<li>razlogi: zdravstveni, ekonomski, epidemiolo\u0161ki (prena\u0161ajo veliko nalezljivih bolezni \u2013 gro\u017enja epidemij)<\/li>\n<li>vrste\n<ul>\n<li>biolo\u0161ka (uporaba naravnih sovra\u017enikov)<\/li>\n<li>fizikalna (kuhanje, se\u017eig, vodna para\u2026)<\/li>\n<li>mehani\u010dna (dr\u017eimo \u010disto\u010do, pospravljamo, za\u0161\u010ditne mre\u017ee)<\/li>\n<li>kemi\u010dna (organski in anorganski strupi v razli\u010dnih oblikah)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delovanje sredstev\n<ul>\n<li>kontaktna: ob kontaktu \u017eu\u017eelka pogine (kemi\u010dna sredstva, npr. DDT, mo\u010dno klorirane snovi, Paraton)<\/li>\n<li>prebavna (npr. HZn \u2013 cianovodik)<\/li>\n<li>repetenti: odbijajo \u017eu\u017eelke (npr. Autan)<\/li>\n<li>atraktanti: privla\u010dijo \u017eu\u017eelke (npr. hrana, zvok)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>razu\u0161evanje\n<ul>\n<li>postopek za uni\u010devanje u\u0161i (naglavna u\u0161, sramna u\u0161, bela u\u0161)<\/li>\n<li>postopek: izberemo pravo sredstvo (pra\u0161ek, \u0161ampon\u2026), po navodilih pustimo delovati dolo\u010den \u010das, vse iz\u010desane lase se\u017egemo, posteljnino nadzorovano peremo in prelikamo<\/li>\n<li>\u010de so v dru\u017eini ali kolektivu u\u0161i, moramo nadzorovati oz. razu\u0161evati celotno dru\u017eino oz. kolektiv, postopek obvezno ponovimo v osmih dneh.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>deratizacija\n<ul>\n<li>postopek za uni\u010devanje glodalcev (podgane)<\/li>\n<li>razlog: zdravstveni, ekonomski (delajo \u0161kodo), epidemiolo\u0161ki (glodalci so vmesni \u010dlen za prenos kuge, stekline, TBC, trebu\u0161nega tifusa, gri\u017ee, bruceloze, encefalitisa, paratifusa)<\/li>\n<li>obvezna dvakrat letno<\/li>\n<li>na\u010dini\n<ul>\n<li>mehani\u010dni (streljanje, lov, pasti, lepilo)<\/li>\n<li>biolo\u0161ki (ma\u010dke, lisice, bakterije, ptice)<\/li>\n<li>kemi\u010dni (strupene vabe: kumarinski preparati \u2013 prepre\u010dujejo strjevanje krvi, \u010de se podgana rani, izkrvavi, fluoracetat, cinkfosfat \u2013 pri nas ga ni, ker ne poznamo protistrupa)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>gradbeno-tehni\u010dni ukrepi (zelo pomembna oblika borbe proti glodalcem)\n<ul>\n<li>povsod, kjer so \u017eivila, morajo biti vrata 40 cm od tal ovita v plo\u010devino<\/li>\n<li>vse kanalizacijske odprtine morajo biti pokrite z lito\u017eelezom<\/li>\n<li>prepre\u010devanje dostopa do hrane (npr. smetnjaki)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097718\"><\/a><a name=\"_Toc146776236\"><\/a><a name=\"_Toc146468808\"><\/a><a name=\"_Toc146451321\"><\/a><a name=\"_Toc146344258\"><\/a>41.\u00a0 Splo\u0161ni in posebni ukrepi za prepre\u010devanje nalezljivih obolenj.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>splo\u0161ni ukrepi: usmerjeni splo\u0161ni proti vsem boleznim\n<ul>\n<li>osebna in komunalna higienska kultura<\/li>\n<li>zdravstvena ustreznost vode, \u017eivil, predmetov splo\u0161ne rabe<\/li>\n<li>ustrezna kakovost zraka v zaprtih prostorih<\/li>\n<li>sanitarno-tehni\u010dno in sanitrano-higiensko vzdr\u017eevanje javnih objektov, sredstev javnega prevoza in javnih povr\u0161in \u2013 vklju\u010dno s preventivno DDD (dolo\u010di jo minister za zdravje in minister za okolje \u2013 program DDD mora dolo\u010dati ukrepe, njihove izvajalce, roke za re\u0161itev posameznih nalog ter potrebna sredstva)<\/li>\n<li>ravnanje z odpadki na na\u010din, ki ne ogro\u017ea zdravja in ne povzro\u010da \u010dezmerne obremenitve okolja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posebni ukrepi: usmerjeni proti specifi\u010dni bolezni ali skupini bolezni\n<ul>\n<li>usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje (npr. AIDS)<\/li>\n<li>zgodnje odkrivanje (virov oku\u017ebe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi) ter postavitev diagnoze<\/li>\n<li>prijavljanje (nalezljivih bolezni in epidemij)<\/li>\n<li>epidemiolo\u0161ke preiskave (odkritje vira oku\u017ebe)<\/li>\n<li>izolacija, karantena, obvezno zdravljenje, posebni prevozi\n<ul>\n<li>izolacija: bolnik<\/li>\n<li>karantena: kdor v stiku z bolnikom za \u010das dveh inkubacijskih dob<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>cepljenje (imunizacija oz. imunoprofilaksa)<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita z zdravili (kemoprofilaksa)<\/li>\n<li>usmerjena DDD<\/li>\n<li>obvezni zdravstveno-higienski pregledi s svetovanjem<\/li>\n<li>drugi posebni ukrepi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776237\"><\/a><a name=\"_Toc146468809\"><\/a><a name=\"_Toc146451322\"><\/a><a name=\"_Toc146344259\"><\/a><a name=\"_Toc146097719\"><\/a>42.\u00a0 Bolni\u0161ni\u010dne infekcije: obseg, povzro\u010ditelji, vzrok, prepre\u010devanje.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>definicija\n<ul>\n<li>so oku\u017ebe, ki so v neposredni vzro\u010dni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije, ZN in drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti<\/li>\n<li>so oku\u017ebe, ki so jih pacienti dobili v \u010dasu zdravljenja in niso v zvezi z njegovo prvotno boleznijo<\/li>\n<li>(% obolelih je v Sloveniji pribl. 10, od tega jih zaradi njih umre pribl. 8 %)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>najpogosteje\n<ul>\n<li>oddelki za novorojen\u010dke<\/li>\n<li>otro\u0161ki oddelki<\/li>\n<li>kirur\u0161ki oddelki<\/li>\n<li>infekcijski oddelki<\/li>\n<li>oddelki za intenzivno terapijo<\/li>\n<li>domovi za ostarele (le-ti namre\u010d ne spadajo med zdravstvene, temve\u010d med socialne ustanove, zakonodaja pa se nana\u0161a le na zdravstvene)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vzroki\n<ul>\n<li>nehigienski re\u017eim dela (npr. kri\u017eanje \u010distih in ne\u010distih faz)<\/li>\n<li>rezistentni mikroorganizmi (npr. MRSA)<\/li>\n<li>neustrezne tehni\u010dne re\u0161itve (npr. prostorska stiska, nepravilno razporejeni in nefunkcionalni prostori, prezra\u010devalni sistemi, vodovodna in\u0161talacija, sistem \u010di\u0161\u010denja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>povzro\u010ditelji\n<ul>\n<li>piogeni stafilokoki<\/li>\n<li>colli<\/li>\n<li>salmonele, \u0161igele<\/li>\n<li>virus hepatitisa A, B, C, G<\/li>\n<li>virusi influence (gripa)<\/li>\n<li>toksoplazma<\/li>\n<li>glivi\u010dna obolenja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u201cZakon o nalezljivih boleznih\u201d dolo\u010da\n<ul>\n<li>katere so nalezljive bolezni, ki ogro\u017eajo zdravje (pribl. 60)<\/li>\n<li>katere so bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe, ki nastanejo v vzro\u010dni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti<\/li>\n<li>ukrepe za prepre\u010devanje in obvladovanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>prepre\u010devanje\n<ul>\n<li>3 ravni: vodstvena, organizacijska, izvajalska<\/li>\n<li>pripravi strokovni vodja, ki opravlja zdravstveno dejavnost<\/li>\n<li>organizirajo za to dejavnost usposobljeni zdravstveni delavci oz. sodelavci<\/li>\n<li>po njihovih navodilih izvajajo vsi zaposleni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>program prepre\u010devanja in obvladovanja bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb mora obsegati\n<ul>\n<li>epidemiolo\u0161ko spremljanje oku\u017eb\n<ul>\n<li>cela veriga (vzrok, pot \u0161irjenja)<\/li>\n<li>kako je do oku\u017ebe pri\u0161lo?, kak\u0161ni so bili ukrepi?<\/li>\n<li>katere infekcije?, kolikokrat?<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>doktrina izvajanja vseh postopkov (diagnosti\u010dni, terapevtski, negovalni, drugi)<\/li>\n<li>doktrina sterilizacije, dezinfekcije, \u010di\u0161\u010denja, rokovanja z odpadki (za vsak predmet in prostor)<\/li>\n<li>doktrina ravnanja s pacienti, zdravstvenimi delavci in sodelavci z oku\u017ebo<\/li>\n<li>program za\u0161\u010dite za zdravstvene delavce in sodelavce na delovnih mestih<\/li>\n<li>program usposabljanja (ne izobra\u017eevanja) zdravstvenih delavcev in sodelavcev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ukrepi za prepre\u010devanje\n<ul>\n<li>prekinitev verige \u0161irjenja \u2013 vektor (npr. razku\u017eevanje)<\/li>\n<li>izkoreninjenje vira oku\u017ebe (npr. dekolonizacija)<\/li>\n<li>stalno epidemiolo\u0161ko spremljanje (epidemiolo\u0161ke in bakteriolo\u0161ke preiskave, epidemiolo\u0161ka anketa, ki lahko odkrijejo rezervoar, izvor in pota \u0161irjenja bolezni)<\/li>\n<li>osamitev in zdravstveni nadzor na klicenosca<\/li>\n<li>stroga karantena pri nevarnih boleznih<\/li>\n<li>prijava bolezni<\/li>\n<li>izvajanje sanitarno-higienskih ukrepov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097720\"><\/a><a name=\"_Toc146776238\"><\/a><a name=\"_Toc146468810\"><\/a><a name=\"_Toc146451323\"><\/a><a name=\"_Toc146344260\"><\/a>43.\u00a0 Pomembni kriteriji za higiensko obvladovanje<\/h2>\n<ul>\n<li>osebja,<\/li>\n<li>procesov,<\/li>\n<li>prostorov, opreme, naprav.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>higienske zahteve za osebje\n<ul>\n<li>znanje<\/li>\n<li>zdravje<\/li>\n<li>osebna higiena in delovna obleka<\/li>\n<li>delovni proces \u2013 vklju\u010devanje in izvajanje<\/li>\n<li>uporaba za\u0161\u010ditnih pripomo\u010dkov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zahteve glede procesa dela\n<ul>\n<li>smer dela \u2013 zaporedje<\/li>\n<li>\u010das, omejitve (kdaj, koliko \u010dasa)<\/li>\n<li>obveznost faz na dolo\u010dene povr\u0161ine, prostor<\/li>\n<li>svetloba (npr. 500 \u2013 900 luksov)<\/li>\n<li>temperatura<\/li>\n<li>vlaga<\/li>\n<li>\u010dista, ne\u010dista faza<\/li>\n<li>obveznost medfaznega \u010di\u0161\u010denja, zamenjave pripomo\u010dkov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zahteve glede prostorov\n<ul>\n<li>zaporedje<\/li>\n<li>velikost<\/li>\n<li>vi\u0161ina<\/li>\n<li>tehni\u010dna obdelava<\/li>\n<li>opremljenost<\/li>\n<li>naravna svetloba<\/li>\n<li>umetna osvetlitev<\/li>\n<li>razporeditev in jakost svetil<\/li>\n<li>orientacija prostora<\/li>\n<li>kvaliteta zraka<\/li>\n<li>prezra\u010devanje<\/li>\n<li>temperatura<\/li>\n<li>gibanje zraka (idealno 0,2 m\/s, dovoljeno do 0,5 m\/s)<\/li>\n<li>vlaga<\/li>\n<li>druge okoli\u0161\u010dine (\u010disto \/ ne\u010disto, suho \/ mokro)<\/li>\n<li>dotrajanost<\/li>\n<li>sna\u017enost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Program \u010di\u0161\u010denja in vzdr\u017eevanja<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>po tem postopku se tudi kontroliramo \u2013 mera za kontrolo, oceno<\/li>\n<li>vsebuje 5 sestavin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"24%\">definirana vsebina<\/td>\n<td width=\"13%\">obseg dela<\/td>\n<td width=\"48%\">prostori, ime, lokacija<\/td>\n<td width=\"13%\">kaj, kje<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"24%\">definiran postopek, tehnologija<\/td>\n<td width=\"13%\">&nbsp;<\/td>\n<td width=\"48%\">&nbsp;<\/td>\n<td width=\"13%\">kako (na\u010din)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"24%\">definiran izvajalec (znanje)<\/td>\n<td width=\"13%\">izvajalec<\/td>\n<td width=\"48%\">katera oseba, koliko oseb (imena)<\/td>\n<td width=\"13%\">kdo<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"24%\">definiran rok<\/td>\n<td width=\"13%\">termin izvajanja<\/td>\n<td width=\"48%\">delo se izlo\u010di iz procesa, sproti sami delavci vedo v kak\u0161ni fazi opravljajo nalogo (med, po delu, po izmeni, tedensko\u2026)<\/td>\n<td width=\"13%\">kdaj, kolikokrat<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"24%\">definirana kakovost izvedbe<\/td>\n<td width=\"13%\">kontrola<\/td>\n<td width=\"48%\">sprotno spremljanje postopka dela, bakteriolo\u0161ka kontrola, kontrola \u010distilnih sredstev, kontrola \u010dasa, izvajalca, postopka in u\u010dinka dela<\/td>\n<td width=\"13%\">kako (kakovost)<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h1><a name=\"_Toc146776239\"><\/a><a name=\"_Toc146468811\"><\/a>1.\u00a0\u00a0 sklop: prof. Bauer<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776240\"><\/a><a name=\"_Toc146468812\"><\/a><a name=\"_Toc146451324\"><\/a><a name=\"_Toc146344261\"><\/a><a name=\"_Toc146097721\"><\/a>44.\u00a0 Dejavniki okolja: biolo\u0161ki, fizikalni, kemi\u010dni\u2026<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dejavniki, ki vplivajo na \u010dloveka zajema t.i. Gordonov trias (kdor se spomni Gordonovega trikotnika, ki ga je razlagal prof. Plesni\u010dar, bo ugotovil, da je ta nekoliko druga\u010den, op.a.)<\/li>\n<li>na zdravje (bolezen) \u010dloveka vplivajo notranji in zunanji dejavniki<\/li>\n<li>notranji dejavniki\n<ul>\n<li>genetski in encimski vplivi \u2013 genetska dispozicija in spreminjajo\u010da se dispozicija za zdravje oz. bolezen<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zunanji dejavniki\n<ul>\n<li>naravno okolje\n<ul>\n<li>biolo\u0161ki dejavniki: rastlinstvo, \u017eivalstvo, mikroorganizmi<\/li>\n<li>fizikalni dejavniki: klima, sevanje, svetloba, zvok, vibracije\u2026<\/li>\n<li>kemi\u010dni dejavniki: voda, zrak, zdravila, po\u017eivila, droge, predmeti splo\u0161ne rabe (vsa posoda, pribor, embala\u017ea, ki pride v neposreden stik z \u017eivilom), sredstva za nego telesa in kozmeti\u010dna sredstva, \u010distilna sredstva, otro\u0161ke igra\u010de, toba\u010dni izdelki\u2026<\/li>\n<li>(geografski dejavniki: klima, nadmorska vi\u0161ina\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>dru\u017ebeno okolje\n<ul>\n<li>socialno-ekonomski dejavniki (delo, dru\u017eina, skupnost\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u017eivljenjsko okolje \u010dloveka\n<ul>\n<li>bivalno<\/li>\n<li>delovno<\/li>\n<li>komunalno<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>naravoslovna raz\u010dlenitev okolja\n<ul>\n<li>atmosfera<\/li>\n<li>biosfera (neposredno \u010dlovekovo okolje)<\/li>\n<li>hidrosfera<\/li>\n<li>pedosfera (zgornje strukture tal \u2013 mineralizacija)<\/li>\n<li>litosfera (globlje strukture tal \u2013 rudnine, kamnine)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ekologija<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>osnove ekologije\n<ul>\n<li>ekologija: je znanstvena veda, ki prou\u010duje medsebojne povezave in odvisnost med organizmi in okoljem v katerih \u017eivijo<\/li>\n<li>ekologija danes: je veda, ki sintetizira vse znanstvene vede, ki prou\u010dujejo povezanost \u017eivih bitij in njihovega okolja<\/li>\n<li>namen ekologije: pomagati \u010dloveku, da la\u017eje \u017eivi v spremenjenih pogojih, ki so nastali in \u0161e nastajajo na Zemlji (onesna\u017eenost zraka, vode\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delitev ekologije\n<ul>\n<li>avtoekologija: prou\u010duje odnose med posameznikovem organizmom in njegovim \u017eivljenjskim okoljem<\/li>\n<li>demoekologija: prou\u010duje odnose v okolju, ki so vezani na ve\u010dje skupine (populacije so zelo razli\u010dne)<\/li>\n<li>sinekologija: prou\u010duje odnose v okolju na enem podro\u010dju populacije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>v prakti\u010dnem smislu ekologijo lo\u010dimo na\n<ul>\n<li>ekologija ljudi (naravno okolje)<\/li>\n<li>ekologija \u017eivali<\/li>\n<li>ekologija rastlin<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>osnovni pojmi\n<ul>\n<li>populacija: organizmi iste vrste, ki \u017eivijo na istem prostoru (povezani so s \u0161tevilnimi lastnostmi)<\/li>\n<li>biocenoza: \u017eivljenjski prostor razli\u010dnih populacij<\/li>\n<li>ekosistem: temeljna prostorska oz. organizacijska enota organizmov in ne\u017eive narave<\/li>\n<li>delovno okolje<\/li>\n<li>bivalno okolje<\/li>\n<li>emisija: izlo\u010danje \u0161kodljivih snovi iz enega vira onesna\u017eevalcev<\/li>\n<li>imisija: se\u0161tevek vseh emisij v dolo\u010denem kraju in \u010dasu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776241\"><\/a><a name=\"_Toc146468813\"><\/a><a name=\"_Toc146451325\"><\/a><a name=\"_Toc146344262\"><\/a><a name=\"_Toc146097722\"><\/a>45.\u00a0 U\u010dinki atmosferskih parametrov na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>sloji atmosfere\n<ul>\n<li>troposfera: do 10 km, v njej se dogajajo vsi vremenski pojavi<\/li>\n<li>stratosfera: od 10 do 60 km, v njej tudi debel sloj ozona, ki zadr\u017euje \u0161kodljive kratkovalovne radiacije sonca<\/li>\n<li>ionosfera: nad 60 km, v njej plini ionizirani<\/li>\n<li>(ekosfera: podro\u010dje kozmi\u010dnih podvigov \u010dloveka)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sestavine (atmosferskega) zraka\n<ul>\n<li>kisik (O<sub>2<\/sub>): 21 %<\/li>\n<li>du\u0161ik (N): 78 %<\/li>\n<li>ogljikov dioksid (CO<sub>2<\/sub>): 0,03 %<\/li>\n<li>vodna para, \u017elahtni plini (helij\u2026), ozon (O<sub>3<\/sub>), vodikov perkosid (H<sub>2<\/sub>O<sub>2<\/sub>), amonijak (NH<sub>3<\/sub>), du\u0161ikovi oksidi, kloro- in fluoroogljikovodiki\u2026<\/li>\n<li>pra\u0161ni delci (naravnega in antropogenega izvora)<\/li>\n<li>mikroorganizmi<\/li>\n<li>druga onesna\u017eenja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>u\u010dinki fizikalnih atmosferskih parametrov na \u010dloveka\n<ul>\n<li>biotoplotni u\u010dinek (vrednoti so\u010dasno u\u010dinkovanje biometeorolo\u0161kih dejavnikov v dolo\u010denem \u010dasu in prostoru na organizem): temperatura, vlaga, veter, zra\u010dni pritisk<\/li>\n<li>nevrotopni u\u010dinek (vrednoti fizikalna dogajanja v ozra\u010dju in njihov vpliv na \u010dloveka \u2013 na vegetativno \u017eiv\u010devje): elektrostati\u010dno polje, UZ valovanje, elektromagnetno sevanje<\/li>\n<li>u\u010dinki son\u010dnega obsevanja: vidna svetloba, UV, IR sevanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>u\u010dinki kemi\u010dnih atmosferskih parametrov na \u010dloveka\n<ul>\n<li>zra\u010dno-kemi\u010dni u\u010dinek (podro\u010dje biomedicinske meteorologije): plini, megla, padavine, obla\u010dnost, aerosoli, zra\u010dni ioni, prah (vse trdne, teko\u010de oz. plinaste primesi zraka \u2013 naravnega ali antropogenega izvora)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"614\"><strong><\/p>\n<p><\/strong><strong>SKUPNI U\u010cINEK OZRA\u010cJA NA \u010cLOVEKA<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"614\">FIZIKALNI POKAZATELJI<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"307\">DEJAVNIKI<\/td>\n<td width=\"307\">U\u010cINKI<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"307\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vlaga v zraku<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 temperatura zraka<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 veter<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zra\u010dni pritisk<\/td>\n<td width=\"307\">biotopni u\u010dinek (vrednoti so\u010dasno u\u010dinkovanje biometeorolo\u0161kih dejavnikov v dolo\u010denem \u010dasu in prostoru na organizem)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"307\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 elektrostati\u010dno polje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ultrazvok<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 elektromagnetno sevanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mehani\u010dni u\u010dinek vetra<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hitre ascilacije zra\u010dnega pritiska<\/td>\n<td width=\"307\">nevrotopni u\u010dinek (vrednoti fizikalna dogajanja v ozra\u010dju in njihov vpliv na \u010dloveka \u2013 na vegetativno \u017eiv\u010devje)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"307\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vidna svetloba<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ultravijoli\u010dno sevanje<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 infrarde\u010de sevanje<\/td>\n<td width=\"307\">u\u010dinki son\u010dnega obsevanja<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"614\">KEMI\u010cNI POKAZATELJI<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"307\">DEJAVNIKI<\/td>\n<td width=\"307\">U\u010cINKI<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"307\">&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 plini (naravni, antropogeni)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 padavine<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 megla\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0obla\u010dnost<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 aerosoli<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zra\u010dni ioni<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prah<\/td>\n<td width=\"307\">zra\u010dno kemi\u010dni u\u010dinek (obravnave trdne, teko\u010de in plinaste primesi v zraku, ki so \u00a0 naravnega ali antropogenega izvora)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"614\">BIVALI\u0160\u010cE \u010cLOVEKA<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"614\">temperatura<\/p>\n<p>vlaga<\/p>\n<p>sevanje tal<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468814\"><\/a><a name=\"_Toc146451326\"><\/a><a name=\"_Toc146344263\"><\/a><a name=\"_Toc146097723\"><\/a><a name=\"_Toc146776242\"><\/a>46.\u00a0 Onesna\u017eenje zraka, naravnega in antropogenega izvora.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>primesi zraka naravnega izvora\n<ul>\n<li>bakterije, spore, glivice<\/li>\n<li>soli kot izparine iz povr\u0161ine morja<\/li>\n<li>megla (vodna para)<\/li>\n<li>prah od mineralov zemlje, \u017eivalski in rastlinski delci<\/li>\n<li>produkti naravnega zgorevanja (gozdni po\u017eari, vulkanski izbruhi)<\/li>\n<li>radioaktivne snovi naravnega izvora<\/li>\n<li>aromatske spojine, ki nastanejo pri \u017eivalski in rastlinski fermentaciji<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>primesi zraka antropogenega izvora\n<ul>\n<li>posledica \u010dlovekove aktivnosti<\/li>\n<li>obremenjujejo organizme po stopnji emisije<\/li>\n<li>raz\u0161irjanje pogojujejo vreme, konfiguracija tal\u2026<\/li>\n<li>viri\n<ul>\n<li>kurjenje fosilnih goriv (CO, C, H, saje, du\u0161ikovi oksidi, kovine)<\/li>\n<li>promet z motornimi vozili (CO, du\u0161ikovi oksidi, ogljikovodiki, trdi delci s svincem)<\/li>\n<li>industrija (fluoridi, Cl, SO<sub>2<\/sub>, organska topila, formaldehidi, prah, te\u017eke kovine, azbest, lesni prah)<\/li>\n<li>umetna gnojila, odlaganje odpadkov, ekolo\u0161ke nesre\u010de<\/li>\n<li>organske snovi v pohi\u0161tvu, v barvnih premazih, lakih (formaldehidi)<\/li>\n<li>izgorevanje pe\u010di v prostorih (CO, NO)<\/li>\n<li>v zaprtih prostorih (prah, mikroorganizmi, radon iz gradbenega materiala)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776243\"><\/a><a name=\"_Toc146468815\"><\/a><a name=\"_Toc146451327\"><\/a><a name=\"_Toc146344264\"><\/a><a name=\"_Toc146097724\"><\/a>47.\u00a0 Mikrobiolo\u0161ka onesna\u017eenost atmosfere.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>v najvi\u0161jih zra\u010dnih plasteh pribl. 1200 vrst mikroorganizmov (posamezni ali pridru\u017eeni pra\u0161nim delcem)<\/li>\n<li>spore: do vi\u0161ine 2500 m, najve\u010d v juliju in avgustu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776244\"><\/a><a name=\"_Toc146468816\"><\/a><a name=\"_Toc146451328\"><\/a><a name=\"_Toc146344265\"><\/a><a name=\"_Toc146097725\"><\/a>48.\u00a0 Prah, delitev in \u0161kodljivi vplivi na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>prah\n<ul>\n<li>delci v kateremkoli agregatnem stanju (delci \/ aerosol)<\/li>\n<li>lahko so \u017ee po izvoru nevarna substanca, lahko pa prena\u0161alec nevarnih substanc<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delitev glede na izvor\n<ul>\n<li>organski (rastlinski, \u017eivalski, antropolo\u0161ki)<\/li>\n<li>neorganski (kovinski, materialni \u2013 iz razli\u010dnih materialov kot posledica industrijskih postopkov)<\/li>\n<li>me\u0161ani (sre\u010dujemo na delovnih mestih pri svojem delu in velikokrat delujejo sinergisti\u010dno)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delitev glede na velikost\n<ul>\n<li>prah: delci velikosti nad 10 \u03bcm (mikronov)<\/li>\n<li>oblak: delci od 0,1 do 10 \u03bcm<\/li>\n<li>dim: delci pod 0,1 \u03bcm<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delitev glede na \u0161kodljivost za organizem\n<ul>\n<li>iritirajo\u010di (dra\u017eilni) u\u010dinek (moka, sladkor, cement, apno, soda\u2026)<\/li>\n<li>toksi\u010dni u\u010dinek (arzen, svinec\u2026)<\/li>\n<li>alergi\u010dni u\u010dinek (navadno organskega porekla \u2013 spore glivic, prah odmrlih insektov, cvetni prah; izziva nastop bronhialne astme)<\/li>\n<li>infekcijski u\u010dinek (kontaminacija s patogenimi mikroorganizmi)<\/li>\n<li>kancerogeni u\u010dinek (radioaktivni delci, azbest, silicijev dioksid, fotodinami\u010dni u\u010dinek, lan \u2026)<\/li>\n<li>fotodinami\u010dni prah (peska, smole, katrana)<\/li>\n<li>prah s specifi\u010dnim u\u010dinkom, ki izzove razra\u0161\u010danje vezivnega tkiva v plju\u010dih (azbest, silicijev dioksid \u2013 najdrobnej\u0161i prah, ki zlahka prodira v plju\u010dno tkivo in ga okvarja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delitev z medicinskega stali\u0161\u010da (glede na velikost)\n<ul>\n<li>grobi prah<\/li>\n<li>fini prah: 0,1 \u2013 10 \u03bcm (zadr\u017euje se v alveolih, pogosto vsebuje strupe, te\u017eke kovine, kovinske okside\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sedimentacijo delcev \/ aerosolov v zraku pogojujejo\n<ul>\n<li>velikost oz. te\u017ea<\/li>\n<li>oblika<\/li>\n<li>elektri\u010dni naboj<\/li>\n<li>gostota zra\u010dnega medija<\/li>\n<li>smer in intenzivnost zra\u010dnih tokov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>prah kot indikator \u010distosti zraka\n<ul>\n<li>drobni, plavajo\u010di zrak, ki ga dolo\u010damo v mg v kubi\u010dnem metru zraka<\/li>\n<li>najve\u010dja \u0161e dovoljena koli\u010dina v \u010distem naselju je 0,15 \u2013 0,5 mg\/m<sup>3<\/sup><\/li>\n<li>zapra\u0161itev pogosto izra\u017eamo s \u0161tevilom pra\u0161nih delcev na 1 ccm zraka<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776245\"><\/a><a name=\"_Toc146468817\"><\/a><a name=\"_Toc146451329\"><\/a><a name=\"_Toc146344266\"><\/a><a name=\"_Toc146097726\"><\/a>49.\u00a0 \u017dveplov dioksid, u\u010dinki na zdravje, raz\u0161irjenost in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zaznamo ga pri koncentraciji 1,6 mg\/m<sup>3<\/sup><\/li>\n<li>v stiku z vodo (oblaki) tvori \u017evepleno kislino (H<sub>2<\/sub>SO<sub>4<\/sub>), ki povzro\u010da kisel de\u017e<\/li>\n<li>povzro\u010da: dra\u017eenje o\u010di, sluznice, dihalnih poti, ote\u017eko\u010deno dihanje, du\u0161enje, refleksno kr\u010denje mi\u0161i\u010dja, dihalnih poti, nezavest<\/li>\n<li>prepre\u010devanje \u2013 tehni\u010dni ukrepi\n<ul>\n<li>stalna kontrola najvi\u0161je dovoljene koli\u010dine na delovnem mestu \u2013 10 mg\/m<sup>3<\/sup><\/li>\n<li>splo\u0161no zmanj\u0161evanje emisije in koncentracije v okolju<\/li>\n<li>nova tehnologija<\/li>\n<li>premestitev objektov, ki proizvajajo emisije, izven stanovanjskih bivalnih povr\u0161in<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776246\"><\/a><a name=\"_Toc146468818\"><\/a><a name=\"_Toc146451330\"><\/a><a name=\"_Toc146344267\"><\/a><a name=\"_Toc146097727\"><\/a>50.\u00a0 Ogljikov monoksid, u\u010dinki na zdravje, raz\u0161irjenost in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>raz\u0161irjenost: izpu\u0161ni plini (ob prometnih cestah koncentracija tudi 120 mg\/m<sup>3<\/sup>), tekstilna, kemi\u010dna, barvna, metalna industrija, kajenje<\/li>\n<li>povzro\u010da (na hemoglobin ve\u017ee hitreje kot kisik, posledica je hipoksija): kroni\u010dna plju\u010dna obolenja, dra\u017eenje sluznice dihalnih poti, plju\u010dne edeme<\/li>\n<li>prepre\u010devanje: enaki tehni\u010dni ukrepi kot pri SO<sub>2<\/sub><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776247\"><\/a><a name=\"_Toc146468819\"><\/a><a name=\"_Toc146451331\"><\/a><a name=\"_Toc146344268\"><\/a><a name=\"_Toc146097728\"><\/a>51.\u00a0 Radon, u\u010dinki na zdravje, raz\u0161irjenost in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>radioaktivni plin, ki je kancerogen<\/li>\n<li>raz\u0161irjenost: premogovniki (ker je zraven prisotna uranova ruda), kleti, pritli\u010dja (te\u017eji od zraka, pronica iz zemlje navzgor)<\/li>\n<li>prepre\u010devanje: popolna zatesnitev, jarek, ventilator<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468820\"><\/a><a name=\"_Toc146451332\"><\/a><a name=\"_Toc146344269\"><\/a><a name=\"_Toc146097729\"><\/a><a name=\"_Toc146776248\"><\/a>52.\u00a0 Azbest, u\u010dinki na zdravje, raz\u0161irjenost in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>mikroskopska vlakna\n<ul>\n<li>krizotilna (kodrasta, zlepljajo se v sve\u017enje)<\/li>\n<li>amfibolna (gladka, ostrih konic)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>izpostavljenost: vdihavanje, po\u017eiranje s pitno vodo<\/li>\n<li>povzro\u010da: rak, azbestoza, druga obolenja dihal<\/li>\n<li>prepre\u010devanje\n<ul>\n<li>nedotikanje<\/li>\n<li>navodila za posege pri gradnji oz. ru\u0161enju<\/li>\n<li>prepoved izdelkov, ki ga vsebujejo<\/li>\n<li>posebni filtri na vodovodnem omre\u017eju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776249\"><\/a><a name=\"_Toc146468821\"><\/a><a name=\"_Toc146451333\"><\/a><a name=\"_Toc146344270\"><\/a><a name=\"_Toc146097730\"><\/a>53.\u00a0 Du\u0161ikovi oksidi, u\u010dinki na zdravje, raz\u0161irjenost in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776250\"><\/a><a name=\"_Toc146468822\"><\/a><a name=\"_Toc146451334\"><\/a><a name=\"_Toc146344271\"><\/a><a name=\"_Toc146097731\"><\/a>54.\u00a0 Klima in njen epidemiolo\u0161ki pomen.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klima: dolgoletno, zelo stalno in zna\u010dilno povpre\u010dje pomembnih naravnih pojavov\n<ul>\n<li>klimo opazujemo dalj \u010dasa (ve\u010d let), da jo opredelimo in podrobno analiziramo vse vremenske pojave na tem podro\u010dju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>makroklima \u2013 lo\u010dimo\n<ul>\n<li>arkti\u010dni pas<\/li>\n<li>zmerni pas<\/li>\n<li>tropski pas<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>razli\u010dni klimatski tipi znotraj pasov\n<ul>\n<li>kontinentalni<\/li>\n<li>morsko-obalni<\/li>\n<li>alpsko-gozdni<\/li>\n<li>mestni, industrijski<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>na pasove vplivajo\n<ul>\n<li>geografska \u0161irina<\/li>\n<li>kvaliteta atmosfere in vegetacije<\/li>\n<li>povr\u0161inska struktura zemlje<\/li>\n<li>kontinentalna ali obmorska lega<\/li>\n<li>\u010dlovek s svojo aktivnostjo\n<ul>\n<li>izsekovanje gozdov<\/li>\n<li>industrija \u2013 smog \u2013 negativni vpliv na atmosfero<\/li>\n<li>sprememba mikroklim in posredno vpliv na makroklimo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>epidemiolo\u0161ki pomen\n<ul>\n<li>migracija: odhod v druge klimatske pasove pomeni spremenjene, te\u017eke \u017eivljenjske razmere, mo\u017enost oku\u017ebe z raznimi nalezljivimi in parazitarnimi boleznimi<\/li>\n<li>karakteristike posameznih pasov\n<ul>\n<li>arkti\u010dna klima: redka naselja, malo nalezljivih bolezni<\/li>\n<li>tropska klima: \u0161tevilne nalezljive bolezni, \u0161tevilne mo\u017enosti prena\u0161anja, pospe\u0161en razvoj povzro\u010diteljev nalezljivih bolezni, visoka stopnja aklimatizacije, ki terja pravilno prehrano, kondicijo, treznost presoje<\/li>\n<li>zmerna klima: pojav sezonskih nalezljivih bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ukrepi: na\u010drtovanje zdravstvenega varstva na nivoju dr\u017eave (cepljenje, edukacija o boleznih) z upo\u0161tevanjem socialno-ekonomskih pogojev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776251\"><\/a><a name=\"_Toc146468823\"><\/a><a name=\"_Toc146451335\"><\/a><a name=\"_Toc146344272\"><\/a><a name=\"_Toc146097732\"><\/a>55.\u00a0 Zra\u010dna toplota in vplivi na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zra\u010dna toplota\n<ul>\n<li>temperaturo izra\u017eamo v \u00b0C in merimo z Hg termometrom<\/li>\n<li>izvor je sonce<\/li>\n<li>zrak se ogreva indirektno od predmetov, zemlje, vode<\/li>\n<li>ogreti zrak se razteza, postaja la\u017eji, se dviga in v vi\u0161avah ohlaja \u2013 na njegovo mesto priteka hladnej\u0161i zrak (tako nastajajo zra\u010dni tokovi, ki odna\u0161ajo v vi\u0161ine industrijsko onesna\u017een zrak)<\/li>\n<li>temperatura zraka se zni\u017euje za 0,5 \u2013 0,6 \u00b0C na 100 m vi\u0161ine (ob te\u017eki zimski megli, ki pokriva ni\u017eje predele, lahko nastopi toplotni obrat ali inverzija \u2013 v ni\u017einah mrzlo, v vi\u0161inah toplo)<\/li>\n<li>na temperaturo zraka vpliva bli\u017eina morja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>telesna temperatura \u010dloveka\n<ul>\n<li>optimalna temperatura jedra je 37 <sup>o<\/sup>C<\/li>\n<li>\u010dloveku najbolje ustreza temperatura 14 \u2013 22 \u00b0C<\/li>\n<li>\u010dlovek se lahko adaptira na velike temperaturne razlike \u2013 s pomo\u010djo termoregulacije in tehni\u010dnih re\u0161itev (dom, ogrevanje, obla\u010dila\u2026)<\/li>\n<li>lahko pride do pregrevanja ali podhladitve (pogojeno tudi z vla\u017enostjo zraka, vetrovi\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776252\"><\/a><a name=\"_Toc146468824\"><\/a><a name=\"_Toc146451336\"><\/a><a name=\"_Toc146344273\"><\/a><a name=\"_Toc146097733\"><\/a>56.\u00a0 Zra\u010dna vlaga in vplivi na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zra\u010dna vlaga\n<ul>\n<li>absolutna: masa vodne pare v m<sup>3<\/sup> zraka<\/li>\n<li>maksimalna: najve\u010dja koli\u010dina vlage v m<sup>3<\/sup> zraka pri dolo\u010deni temperaturi<\/li>\n<li>relativna: razmerje med absolutno in maksimalno pri dolo\u010deni temperaturi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vpliv vlage na \u010dloveka\n<ul>\n<li>subjektivno po\u010dutje organizma (konfort), vpliv na u\u010dinkovitost dela\n<ul>\n<li>vla\u017een zrak povzro\u010da onemoglost, slabost, nespe\u010dnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>fiziolo\u0161ki pomen: dihanje, oddajanje vlage in termoregulacija\n<ul>\n<li>ustrezno vla\u017een zrak prija respiratorni sluznici<\/li>\n<li>suh zrak povzro\u010da preveliko oddajanje vlage preko sluznic (ker se ta osu\u0161i)<\/li>\n<li>suh in vro\u010d zrak, \u0161e bolj pa vla\u017een in vro\u010d zrak, zavira ali celo ogro\u017ea vitalni proces termoregulacije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>najbolj ugodna vlaga za \u010dloveka je 40 \u2013 60 %, skrajna meja pa 30 oz. 70%<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776253\"><\/a><a name=\"_Toc146468825\"><\/a><a name=\"_Toc146451337\"><\/a><a name=\"_Toc146344274\"><\/a><a name=\"_Toc146097734\"><\/a>57.\u00a0 Posledice previsoke temperature za organizem in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vzroki hipertermije\n<ul>\n<li>vro\u010d, zlasti vla\u017eno-vro\u010d zrak, soparno vreme<\/li>\n<li>notranjih prostori, kjer so neugodne klimatske razmere<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>klini\u010dni pojavi pri hipertermiji\n<ul>\n<li>pe\u0161anje psihi\u010dne koncentracije in sposobnosti<\/li>\n<li>toplotni zastoj (slabo po\u010dutje, glavobol, zmanj\u0161ana telesna odpornost)<\/li>\n<li>vro\u010dinska kap in vro\u010dinski kr\u010di (migetanje pred o\u010dmi, \u0161umenje v u\u0161esih, pospe\u0161eno dihanje in pulz, vrtoglavica, nezavest, kolaps)<\/li>\n<li>prag smrt prese\u017een, ko temperatura jedra prese\u017ee 40 \u2013 41 \u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>preventiva\n<ul>\n<li>\u0161portna aktivnost in telesno utrjevanje, ki ustvarja ve\u010djo sposobnost adaptacije na vro\u010de oz. soparno okolje<\/li>\n<li>odstranitev ogro\u017eenega iz neugodnega toplotnega okolja, ohlajanje telesa, hladna pija\u010da, slana voda, medicinska pomo\u010d<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776254\"><\/a><a name=\"_Toc146468826\"><\/a><a name=\"_Toc146451338\"><\/a><a name=\"_Toc146344275\"><\/a><a name=\"_Toc146097735\"><\/a>58.\u00a0 Posledice nizkih temperatur za \u010dloveka in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vzroki hipotermije\n<ul>\n<li>bivanje v hladnih in vla\u017enih prostorih (ogro\u017ea zlasti najmlaj\u0161o in najstarej\u0161o populacijo)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posledice\n<ul>\n<li>premra\u017eenje telesa \u2013 zmanj\u0161ana odpornost (prehlad, angina, gripa), revmati\u010dne bolezni)<\/li>\n<li>zmrzline: lokalne ohladitve perifernih delov telesa (bledica in rde\u010dina ko\u017ee, bole\u010dine, edem, mehurji, tromboza, hipoksija, nekroza tkiva)<\/li>\n<li>splo\u0161na telesna podhladitev:\n<ul>\n<li>prizadetega zelo mrazi, drhti, utrujenost, depresija, popolna iz\u010drpanost<\/li>\n<li>lahko pomeni \u017eivljenjsko nevarnost.<\/li>\n<li>nezavest (jedro pod 30 \u00b0C), smrt (jedro pod 25 \u00b0C)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>preventiva\n<ul>\n<li>utrjevanje organizma, dobra kondicija<\/li>\n<li>krepka in polnovredna prehrana<\/li>\n<li>obleka, obutev, pasivna masa\u017ea<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776255\"><\/a><a name=\"_Toc146468827\"><\/a><a name=\"_Toc146451339\"><\/a><a name=\"_Toc146344276\"><\/a><a name=\"_Toc146097736\"><\/a>59.\u00a0 Nevarnosti pretiranega son\u010denja in profilaksa.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>najbolj nevarne so opoldanske ure, ko sonce stoji najvi\u0161je\n<ul>\n<li>posebno ob\u010dutljivi so otroci in svetlopolti ljudje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posledice\n<ul>\n<li>hude son\u010dne opekline, edem ko\u017ee, razjede, infekcije, rakava obolenja<\/li>\n<li>u\u010dinek na C\u017dS \u2013 vro\u010dina, mrzlica, glavobol, utrujenost, slabost, depresija<\/li>\n<li>zmanj\u0161uje splo\u0161no odpornost organizma, prizadene psihofizi\u010dne sposobnosti in ogro\u017ea produktivnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>preventiva\n<ul>\n<li>postopno izpostavljanje soncu do utrditve ko\u017ee<\/li>\n<li>izogibanje son\u010denju med 11. in 15. uro v (junij, julij, avgust)<\/li>\n<li>previdnost pri uporabi UV svetil<\/li>\n<li>uporaba za\u0161\u010ditenih sredstev (son\u010dna o\u010dala\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776256\"><\/a><a name=\"_Toc146468828\"><\/a><a name=\"_Toc146451340\"><\/a><a name=\"_Toc146344277\"><\/a><a name=\"_Toc146097737\"><\/a>60.\u00a0 Zra\u010dni tlak.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zra\u010dni tlak\n<ul>\n<li>pritisk zraka na cm<sup>2<\/sup><\/li>\n<li>merimo v ATM (oz barih) \u2013 normalen je 1 ATM (na morski gladini pri 0 \u00b0C)<\/li>\n<li>nanj vplivajo: nadmorska vi\u0161ina, toplota, vla\u017enost, gibanje zraka<\/li>\n<li>ob\u010dasna ve\u010dja padanja zra\u010dnega pritiska so navadno pri slabem vremenu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vpliv na \u010dlove\u0161ki organizem\n<ul>\n<li>prena\u0161a do 5 ATM, ko nastopijo kr\u010di zaradi prevelike koncentracije O<sub>2<\/sub><\/li>\n<li>nadmorska vi\u0161ina: do 2500 m se organizem obna\u0161a normalno, 3000 \u2013 4000 m je cona do koder se zdrav \u010dlovek lahko dvigne, 7000 m je prag smrti<\/li>\n<li>alpinisti: gorska bolezen, vi\u0161inska bolezen<\/li>\n<li>letalci: akutna vi\u0161inska bolezen<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776257\"><\/a><a name=\"_Toc146468829\"><\/a><a name=\"_Toc146451341\"><\/a><a name=\"_Toc146344278\"><\/a><a name=\"_Toc146097738\"><\/a>61.\u00a0 Vetrovi s pozitivnimi in negativnimi posledicami.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ro\u017ea vetrov: ocenjevanje od kod piha najve\u010d vetrov (pri gradnji industrijskih oz. stanovanjskih objektov) \u2013 meri se 8 glavnih smeri in dneve brezvetrja (npr. v Ljubljani 70 % vetrov z Z, SZ in JZ)<\/li>\n<li>pozitivne posledice\n<ul>\n<li>prina\u0161ajo padavine<\/li>\n<li>v vro\u010dini laj\u0161ajo organizmu vitalni proces termoregulacije<\/li>\n<li>\u010de na daljnem vzhodu izostane vla\u017eni poletni monsun, nastane lakota, neodpornost, epidemije, bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>negativne posledice\n<ul>\n<li>izsu\u0161ujejo zemljo, rezervne vode, rastlinje<\/li>\n<li>v mrazu pospe\u0161ujejo ohlajanje organizma<\/li>\n<li>nezgode v prometu, ru\u0161enje drevja, zgradb<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776258\"><\/a><a name=\"_Toc146468830\"><\/a><a name=\"_Toc146451342\"><\/a><a name=\"_Toc146344279\"><\/a><a name=\"_Toc146097739\"><\/a>62.\u00a0 U\u010dinki son\u010dnega sevanja na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>u\u010dinek elektromagnetnega sevanja na organizem je ve\u010dji, \u010dim manj\u0161a je valovna dol\u017eina in \u010dim ve\u010dja je frekvenca sevanja (kar je eno in isto \u2013 ni\u017eja valovna dol\u017eina pomeni vi\u0161jo frekvenco: , op.a.)<\/li>\n<li>glej to\u010dke 63, 64 in 65<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776259\"><\/a><a name=\"_Toc146468831\"><\/a><a name=\"_Toc146451343\"><\/a><a name=\"_Toc146344280\"><\/a><a name=\"_Toc146097740\"><\/a>63.\u00a0 UV radiacija, zna\u010dilnosti in vpliv na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>valovna dol\u017eina 1 \u2013 400 nm<\/li>\n<li>UV-A: pospe\u0161uje pigmentacijo<\/li>\n<li>UV-B: tvorba vitamina D (prepre\u010duje, zdravi rahitis), son\u010dni ritem, pospe\u0161uje prekrvavitev ko\u017ee in notranjih organov, okrepi metaboli\u010dne procese, osen\u010duje bivali\u0161\u010da, baktericidni u\u010dinek<\/li>\n<li>UV-C: mo\u010dan baktericidni u\u010dinek (v naravni obliki ne dospeva do zemlje \u2013 svetilke)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776260\"><\/a><a name=\"_Toc146468832\"><\/a><a name=\"_Toc146451344\"><\/a><a name=\"_Toc146344281\"><\/a><a name=\"_Toc146097741\"><\/a>64.\u00a0 IR radiacija, zna\u010dilnosti in vpliv na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>valovna dol\u017eina 0,8 \u2013 1000 \u03bcm<\/li>\n<li>mo\u010d IR radiacije merimo z alkinometrom<\/li>\n<li>ogreva zemljo, vse izpostavljene objekte in \u017eiva bitja<\/li>\n<li>prodira v globlje sloje ko\u017ee in jih ogreva, zato se uporablja v terapevtske namene (zaposleni v toplicah so lahko pogosto izpostavljeni tej radiaciji \u2013 lahko imajo hude po\u0161kodbe ko\u017ee, o\u010desne le\u010de, \u017eelodca, srca\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776261\"><\/a><a name=\"_Toc146468833\"><\/a><a name=\"_Toc146451345\"><\/a><a name=\"_Toc146344282\"><\/a><a name=\"_Toc146097742\"><\/a>65.\u00a0 Vidna radiacija, zna\u010dilnosti in vpliv na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>valovna dol\u017eina 400 \u2013 800 nm<\/li>\n<li>merimo z luxmetrom in izra\u017eamo v luxih<\/li>\n<li>vidna radiacija se ustvarja kot direktna son\u010dna ali kot difuzna nebesna svetloba<\/li>\n<li>deluje zlasti na psiho in nevrovegetativni sistem \u2013 sonce razvedri in tonizira organizem v celoti<\/li>\n<li>dnevna svetloba omogo\u010da o\u010dem najbolj uspe\u0161no in zdravo aktivnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776262\"><\/a><a name=\"_Toc146468834\"><\/a><a name=\"_Toc146451346\"><\/a><a name=\"_Toc146344283\"><\/a><a name=\"_Toc146097743\"><\/a>66.\u00a0 Radioaktivna kontaminacija atmosfere, zna\u010dilnosti in vpliv na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>valovna dol\u017eina (gama \u017earki): do 0,1 nm<\/li>\n<li>izvor radioaktivne kontaminacije atmosfere\n<ul>\n<li>delno iz vi\u0161inskega kozmi\u010dnega sevanja sonca in ozvezdij<\/li>\n<li>ve\u010dinoma iz radiokativnih snovi iz zemlje (uran, torij\u2026), ki sevajo gama \u017earke<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>notranje sevanje v samem organizmu\n<ul>\n<li>C, Ca, K, ki prehajajo v telo preko hrane in vode<\/li>\n<li>tak\u0161no sevanje lahko hudo prizadene organizem<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posledice sevanja\n<ul>\n<li>nevarne kroni\u010dne okvare: hude anemije, telesno propadanje, tumorji, levkemija<\/li>\n<li>akutne okvare (po prevelikem obsevanju) \u2013 manifestirajo se kot bruhanje, resne \u017eiv\u010dne motnje, smrt<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776263\"><\/a><a name=\"_Toc146468835\"><\/a><a name=\"_Toc146451347\"><\/a><a name=\"_Toc146344284\"><\/a><a name=\"_Toc146097744\"><\/a>67.\u00a0 Toplotno okolje \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>okolje \u010dloveka sestavljajo toplota, vlaga, gibanje zraka in toplotno sevanje sonca<\/li>\n<li>za prijetno po\u010dutje \u010dlovek rabi termi\u010dni kompleks teh treh faktorjev v najbolj ugodnem sestavu (konfortno toplotno okolje)\n<ul>\n<li>toplota 18 \u2013 20 \u00b0C<\/li>\n<li>relativna vlaga 40 \u2013 60 %<\/li>\n<li>gibanje zraka pribl. 0,3 m\/s<\/li>\n<li>prijetno toplotno son\u010dno sevanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>najbolj primerne temperature za prostore\n<ul>\n<li>spalnica, delovni prostor: 16 \u2013 18 \u00b0C<\/li>\n<li>bivalni prostor 20 \u2013 21 \u00b0C<\/li>\n<li>kopalnica 24 \u2013 26 \u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776264\"><\/a><a name=\"_Toc146468836\"><\/a><a name=\"_Toc146451348\"><\/a><a name=\"_Toc146344285\"><\/a><a name=\"_Toc146097745\"><\/a>68.\u00a0 Elektri\u010dni pojav atmosfere.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>elektri\u010dni pojavi\n<ul>\n<li>osnova zanje je elektri\u010dno in magnetno polje atmosfere ob zemlji \u2013 neprestano izmenjavanje ionov med zemljo in ozra\u010djem<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>elektri\u010dni potencial\n<ul>\n<li>(jakost elektri\u010dnega polja: , enota N\/C, kar je enako V\/m, op.a.)<\/li>\n<li>dosega nekaj 100 V na m vi\u0161inske razlike<\/li>\n<li>obi\u010dajno ostaja stati\u010den<\/li>\n<li>pri padavinah nastane nemir v elektri\u010dnem polju atmosfere \u2013 oblaki (kapljice) se zaradi vetra naelektrijo, kar povzro\u010da negativno elektri\u010dno napetost oblakov napram zemlji \u2013 nastane visoka razlika potenciala nasproti zemlji in za\u010dno se pojavljati bliski<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Higienski pomen zemlje<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u010dlovek je tesno povezan z zemljo (direktno, indirektno)\n<ul>\n<li>zemlja \u010dloveku in \u017eivalim omogo\u010da razvoj in obstanek<\/li>\n<li>\u0161tevilni z njo povezani faktorji (struktura, toplota, vlaga, voda in specifi\u010dni biokemi\u010dni pojavi) vplivajo na razvoj vegetacije in klimatskih pojavov<\/li>\n<li>ljudje si tukaj gradijo naselja, \u010drpajo vodo, pridobivajo hrano<\/li>\n<li>zelena narava in \u010dista voda so \u010dlovekov beg v nepogre\u0161ljive rekreacije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u010dlovek se mora razumno in racionalno obna\u0161ati do zemlje in njenih vrednot<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Struktura in fizikalne lastnosti zemlje<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>v dolgoletnem razvoju so nastale razli\u010dne vrste zemlje\n<ul>\n<li>v zgornjem sloju je navadno plodni humus s primesmi peska in proda iz odmrlih organskih snovi<\/li>\n<li>v ve\u010djih zemeljskih globinah je ohranjeno skalovje in kamnite stene<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>po geolo\u0161ki sestavi je zemlja lahko\n<ul>\n<li>iz diluvija in aluvija, nastalega iz naplavin in usedlin proda<\/li>\n<li>nasproten primer so \u010disti apnenci iz mezozoika<\/li>\n<li>druge vrste peska vsebujejo ve\u010d peska, gline, ilovice<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>najpomembnej\u0161e fizikalne lastnosti zemlje\n<ul>\n<li>opravlja prebavo<\/li>\n<li>dihanje<\/li>\n<li>asimilacijo<\/li>\n<li>omogo\u010da rast in pogojuje nove oblike \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u017eivljenjske sposobnosti tal pogojujejo\n<ul>\n<li>temperatura<\/li>\n<li>vlaga<\/li>\n<li>zra\u010dnost<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Mehanska in kemi\u010dna sestava zemlje<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>mehanska sestava\n<ul>\n<li>kamnita<\/li>\n<li>\u0161krilnata<\/li>\n<li>glinasta<\/li>\n<li>pe\u0161\u010dena<\/li>\n<li>apnen\u010dasta<\/li>\n<li>slana<\/li>\n<li>humusna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kemi\u010dna sestava\n<ul>\n<li>makroelementi: M, O, C, N, Na, Mg, P, S, Cl, K, Ca<\/li>\n<li>mikroelementi: I, F, Fe, Zn,Se, Am, Cu<\/li>\n<li>kemijska sestava tal vpliva na kvaliteto vegetacije in pitne vode.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti postopka mineralizacije v zemlji<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zemlja in voda sta v naravi tesno povezani\n<ul>\n<li>v procesu mineralizacije voda re\u0161i zemljo organske nesnage in patogenih biolo\u0161kih agensov<\/li>\n<li>onesna\u017eena podtalnica se po\u010dasi pretaka skozi drobne pore zemeljskega filtra (tako filtriranje pogosto traja ve\u010d let)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>biokemi\u010dni procesi mineralizacije\n<ul>\n<li>odvijajo se \u017ee v zgornjih slojih zemlje \u2013 oksidacijski procesi: pretvorba v minerale, ki jih lahko izkori\u0161\u010dajo rastline v procesu fotosinteze &#8211; vse pri tem nastale snovi (\u0161krob, olje) zopet izkori\u0161\u010da \u017eivalski svet<\/li>\n<li>tako nastane dinami\u010den proces mineralizacije, ki omogo\u010da celotni biosferi rast, obstoj in obnovo \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Nezdrava zemlja<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>naravnega in antropogenega izvora\n<ul>\n<li>lahko je pojav, ki se je razvil v sami naravi (visoke podtalne vode in vla\u017ena mo\u010dvirnata zemlja)<\/li>\n<li>lahko je posledica delovanja \u010dloveka (izkopi, nasipi\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>nima pogojev za uspe\u0161en razvoj mineralizacije\n<ul>\n<li>preobremenjenost z organsko nesnago<\/li>\n<li>dovolj zra\u010dna<\/li>\n<li>prevladujejo redukcijski procesi \u2013 smrdljiv, gniloben razvoj<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higiensko-epidemiolo\u0161ka nevarnost\n<ul>\n<li>odlaganje odpadnih snovi, \u010dlove\u0161kih in \u017eivalskih izlo\u010dkov na povr\u0161ino zemlje<\/li>\n<li>aerobni mikrobi imajo v organsko onesna\u017eeni in bolj zra\u010dni zemlji dobro podlago in mo\u017enost za obstanek in razmno\u017eevanje \u2013 na ljudi se nato prena\u0161ajo ob kontaktu z zemljo, pitno vodo in \u017eivili<\/li>\n<li>vla\u017ena in organsko onesna\u017eena zemlja ni zanesljivo gradbi\u0161\u010de \u2013 ne ustreza za gradnjo naseljenih bivali\u0161\u010d<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dolo\u010danje onesna\u017eenosti iz zdravstvenega vidika in preventivni ukrepi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776265\"><\/a><a name=\"_Toc146468837\"><\/a><a name=\"_Toc146451349\"><\/a><a name=\"_Toc146344286\"><\/a><a name=\"_Toc146097746\"><\/a>69.\u00a0 Pomen stanovanja za \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>stanovanje je\n<ul>\n<li>temeljna bivalna celica<\/li>\n<li>umetno oblikovano okolje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u010dloveku zagotavlja\n<ul>\n<li>fizi\u010dno varstvo in izpolnjevanje preventivnih higiensko-epidemiolo\u0161kih pogojev\n<ul>\n<li>varnost pred potresi, po\u017eari\u2026<\/li>\n<li>oskrba s pitno vodo, varstvo pred hrupom, urejenost kanalizacije in odpadkov, optimalno notranje okolje (mikroklima), osvetljenost, onemogo\u010den razvoj insektov, glodalcev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>izpolnjevanje fiziolo\u0161kih potreb\n<ul>\n<li>zagotovljen mir, spanje, hrana, osebna higiena<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>izpolnjevanje psihosocialnih potreb\n<ul>\n<li>osebna prostost, nemoteno intimno \u017eivljenje, sociolo\u0161ka povezanost z drugimi stanovalci<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776266\"><\/a><a name=\"_Toc146468838\"><\/a><a name=\"_Toc146451350\"><\/a><a name=\"_Toc146344287\"><\/a><a name=\"_Toc146097747\"><\/a>70.\u00a0 Zahteve (higienske in tehni\u010dne) za stanovanja.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>splo\u0161ne zahteve za stanovanja\n<ul>\n<li>prava izbira lokacije (lega nepoplavnost, klima\u2026)<\/li>\n<li>prava orientacija stanovanja (npr. da mora v vsakem stanovanju vsaj en prostor imeti naravno svetlobo)<\/li>\n<li>optimalni pogoji notranjega okolja (optimalna temperatura, vlaga, zrak oz. zra\u010dnost, hrup, volumen in povr\u0161ina prostorov \u2026 \u2013 ogrevanje, izolacija, regulacija vlage, prezra\u010devanje oz. dovajanje zraka\u2026)<\/li>\n<li>stanovanjska stavba in stanovanje morata biti zgrajena oz. rekonstruirana tako, da bosta ob normalnem vzdr\u017eevanju ves \u010das svoje uporabe izpopolnjevala vse bistvene zahteve najmanj 60 let od pri\u010detka uporabe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<li>temeljni (higienski) normativni standardi za stanovanja\n<ul>\n<li>velikost prostora: volumen 11 m<sup>3<\/sup>\/osebo (pri vi\u0161ini 2,5 m je povr\u0161ina 4,5 m<sup>2<\/sup>\/osebo), povr\u0161ina 15 \u2013 20 m<sup>2<\/sup>\/osebo (za 4 \u010dlane torej 60 \u2013 80 m<sup>2<\/sup>)<\/li>\n<li>(problem je v tem, da se prostornina in povr\u0161ina ne ujemata \u2013 pri 15 oz. 20 m<sup>2<\/sup> in vi\u0161ini 2,5 m je volumen 37,5 oz. 50 m<sup>3<\/sup>\/osebo, op.a.)<\/li>\n<li>temperatura: spalnica, delovni prostor (16 \u2013 18 \u00b0C), bivalni prostor (20 \u2013 21 \u00b0C), kopalnica (24 \u2013 26 \u00b0C)<\/li>\n<li>relativna vlaga: 40 \u2013 60 %<\/li>\n<li>gibanje zraka: pribl. 0,3 m\/s<\/li>\n<li>prezra\u010devanje: naravno in umetno<\/li>\n<li>osvetljenost: enakomerna, brez ble\u0161\u010danja<\/li>\n<li>temperatura sten za najve\u010d 2 \u00b0C ni\u017eja od temperature zraka<\/li>\n<li>temperaturna razlika med tlemi in vi\u0161ino 1,5 m najve\u010d 2 \u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>toplotno varstvo stanovanja (toplota zagotavlja normalno termoregulacijo \u010dloveka)\n<ul>\n<li>ustrezno ogrevanje prepre\u010duje prehlade, vpliva na ob\u010dutke ugodja, okrepi utrujen organizem in pove\u010da delovno sposobnost<\/li>\n<li>na toplotno regulacijo organizma vpliva temperatura zraka in predmetov (npr. sten), ki ga obkro\u017eajo v stanovanju, vlago v prostoru<\/li>\n<li>nanjo vplivajo\n<ul>\n<li>zadr\u017eevanje toplote v konstrukciji zgradbe<\/li>\n<li>ventilacijska prepustnost zidov (vlaga)<\/li>\n<li>odprtine ob vratih in oknih<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>toplotna izolacija je torej odvisna od\n<ul>\n<li>kvaliteta gradnje<\/li>\n<li>ustreznost materialov<\/li>\n<li>smer orientacije zgradbe<\/li>\n<li>izpostavljenost vetru in padavinam<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>razsvetljava \u2013 osvetljenost stanovanj\n<ul>\n<li>higienske zahteve\n<ul>\n<li>lahko dnevna ali umetna svetloba<\/li>\n<li>pri umetni razsvetljavi mora biti osvetljenost enakomerna razporejena, brez ble\u0161\u010danja in migetanja.<\/li>\n<li>za umetno osvetlitev uporabljajo oblo\u010dnice, ki difuzno in enakomerno razpr\u0161ijo svetlobo v prostoru<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>intenzivnost dnevne svetlobe pogojujejo\n<ul>\n<li>geografska \u0161irina, polo\u017eaj sonca, obla\u010dnost in \u010disto\u010da ozra\u010dja<\/li>\n<li>orientacijska izvedba zgradbe (prostorska lokacija in orientacija stanovanja), velikost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hrup v bivalnih prostorih\n<ul>\n<li>prena\u0161anje hrupa\n<ul>\n<li>bolj moti pono\u010di in v zaprtem prostoru (kot podnevi in na prostem)<\/li>\n<li>la\u017eje prena\u0161amo hrup, ki nastopi v enakomernih presledkih, enake identitete in vi\u0161ine<\/li>\n<li>otroci, starej\u0161i in bolniki so bolj ob\u010dutljivi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posledice hrupa\n<ul>\n<li>slaba koncentracija, hitra razdra\u017eljivost, nespe\u010dnost, du\u0161evna depresija, zmanj\u0161ana stabilnost, utrujenost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ukrepi za zmanj\u0161anje hrupa\n<ul>\n<li>pravilno gradnja in ustrezna lokacija stanovanjskih zgradb, zelenic<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higienske zahteve\n<ul>\n<li>pono\u010di ne sme biti vi\u0161ji od 30 dB podnevi pa od 60 dB<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higiensko vzdr\u017eevanje stanovanj\n<ul>\n<li>higiensko vzdr\u017eevanje olaj\u0161ajo\n<ul>\n<li>smiselno in funkcionalno razporejeno pohi\u0161tvo<\/li>\n<li>nenevarno pohi\u0161tvo<\/li>\n<li>pohi\u0161tvo iz takih materialov, ki omogo\u010dajo enostavno \u010di\u0161\u010denje<\/li>\n<li>tla iz tankega materiala, ki ne razpada (oz. iz kerami\u010dnih plo\u0161\u010dic, kjer se veliko mo\u010dijo)<\/li>\n<li>pod v istem nivoju, brez pragov<\/li>\n<li>zaokro\u017eeni sti\u010dni robovi sten in tal<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u0161kodljivi vplivi neustreznega stanovanja na zdravje\n<ul>\n<li>prevelika vlaga<\/li>\n<li>neprimerno ogrevanje<\/li>\n<li>neustrezna osvetljenost<\/li>\n<li>higiensko neustrezna lokacija (hrup, ne\u010dist zrak\u2026)<\/li>\n<li>neustrezno prezra\u010devanje<\/li>\n<li>neurejene sanitarije, kanalizacija, greznice<\/li>\n<li>brez vodovodnega omre\u017eja<\/li>\n<li>razvoj mr\u010desa, glodalcev<\/li>\n<li>kontaminacija prostorov in opreme s \u0161kodljivimi mikroorganizmi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upo\u0161tevati pri dolo\u010ditvi lastnosti gradbenih proizvodov (Uradni list RS, \u0161t. 9 \u2013 567\/ 2001)\n<ul>\n<li>higienska in zdravstvena za\u0161\u010dita in varovanje okolja pomenijo, da mora biti gradbeni objekt projektiran in grajen tako, da ne bo ogro\u017eal higiene ali zdravja oseb v gradbenem objektu ali sosedov, predvsem ne zaradi\n<ul>\n<li>uhajanje strupenih plinov<\/li>\n<li>prisotnosti nevarnih delcev ali plinov v zraku<\/li>\n<li>emisij nevarnega sevanja<\/li>\n<li>onesna\u017eenja ali zastrupitve vode ali tal<\/li>\n<li>napa\u010dnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdih ali teko\u010dih odpadkov<\/li>\n<li>prisotnosti vlage v delih gradbenega objekta ali na povr\u0161inah znotraj gradbenega objekta<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>varnost pri uporabi pomeni, da mora biti objekt zgrajen tako, da pri uporabi ne bo ve\u010djega tveganja za nastanek nezgod: zdrs, padec, tr\u010denje, opekline, udar elektri\u010dnega toka oz. po\u0161kodbe zaradi eksplozije<\/li>\n<li>zahteve za invalidne osebe\n<ul>\n<li>na prehodih za pe\u0161ce morajo biti plo\u010dniki poglobljeni na nivo cesti\u0161\u010da<\/li>\n<li>v naseljih morajo biti semaforizirana kri\u017ei\u0161\u010da z zvo\u010dno signalizacijo za slepe in slabovidne<\/li>\n<li>parkirne hi\u0161e, skupinske gara\u017ee in parkiri\u0161\u010da, ki pripadajo objektom, morajo imeti 5 % parkirnih mest, oz. najmanj eno parkirno mesto, namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozi\u010dki<\/li>\n<li>vhod v objekt mora omogo\u010dati vstop osebam na invalidskih vozi\u010dkih in spremljevalcem<\/li>\n<li>vsak objekt mora biti projektiran tako, da\n<ul>\n<li>se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po njem<\/li>\n<li>elementi objekta ne pomenijo varnosti pri gibanju po objektu<\/li>\n<li>je v vseh eta\u017eah funkcionalno oviranim osebam omogo\u010den dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi<\/li>\n<li>so na vratih razlo\u010dno vidne, dosegljive in uporabne kljuke<\/li>\n<li>je omogo\u010deno pri\u017eiganje lu\u010di z invalidskega vozi\u010dka<\/li>\n<li>je za funkcionalno ovirane osebe na voljo ustrezen in dostopen sanitarni prostor<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>hoteli in moteli, dija\u0161ki, \u0161tudentski in samski domovi morajo imeti najmanj 3 % sob, oz. najmanj eno, prilagojenih za potrebe funkcionalno oviranih oseb<\/li>\n<li>javna kopali\u0161\u010da, igri\u0161\u010da in drugi prostori za \u0161port in rekreacijo morajo imeti za preobla\u010denje vsaj eno kabino.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776267\"><\/a><a name=\"_Toc146468839\"><\/a><a name=\"_Toc146451351\"><\/a><a name=\"_Toc146344288\"><\/a><a name=\"_Toc146097748\"><\/a>71.\u00a0 Hrup in vpliv na \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>stopnje hrupa\n<ul>\n<li>spodnja slu\u0161na meja: 0 dB<\/li>\n<li>toleranten: 30 \u2013 50 dB<\/li>\n<li>nadle\u017een: 60 \u2013 80 dB (npr. mestni hrup, ki je za prebivalce huda nadloga in s\u010dasoma prizadene vse organske sisteme)<\/li>\n<li>resne okvare sluha: nad 85 dB<\/li>\n<li>meja bole\u010dine 130 \u2013 140 dB<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>posledice hrupa\n<ul>\n<li>splo\u0161na utrujenost, neugodno po\u010dutje, brnenje v u\u0161esih, vpliv na \u017eiv\u010dni sistem, delovanje srca, obto\u010dil, prebavil in endokrini sistem, vpliv na po\u010ditek in spanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higienske zahteve za bivalne prostore: 40 dB podnevi, 30 dB pono\u010di<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776268\"><\/a><a name=\"_Toc146468840\"><\/a><a name=\"_Toc146451352\"><\/a><a name=\"_Toc146344289\"><\/a><a name=\"_Toc146097749\"><\/a>72.\u00a0 Ukrepi za za\u0161\u010dito pred hrupom.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>splo\u0161ni ukrepi\n<ul>\n<li>pravilno coniranje naselja, zvo\u010dna za\u0161\u010dita zgradb, zelenice \u2013 lo\u010dimo\n<ul>\n<li>aktivna za\u0161\u010dita: lokacija, bariere (npr. pregrade ob avtocestah)<\/li>\n<li>pasivna za\u0161\u010dita: neposredna izolacija (protizvo\u010dna za\u0161\u010dita) izpostavljenega objekta<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>stroga kontrola norm pri gradnjah<\/li>\n<li>sistemati\u010dni pregledi prebivalstva<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>na delovnem mestu\n<ul>\n<li>medicinska za\u0161\u010dita (periodi\u010dni pregledi, normiranje hrupa)<\/li>\n<li>tehni\u010dna za\u0161\u010dita (izbolj\u0161ave strojev, \u0161\u010ditniki, osebna za\u0161\u010dita)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Pravilnik o varovanju delavcev pri tveganju zaradi izpostavljenosti hrupa pri delu (Uradni list RS, \u0161t 7 \u2013 432\/2001)\n<ul>\n<li>definicije\n<ul>\n<li>hrup: vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti \u010dloveka pri delu in \u0161koduje njegovem zdravju ali po\u010dutju<\/li>\n<li>\u0161kodljiv hrup: hrup, pri katerem dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 dB ali \u010de kon\u010dna raven presega 140 dB<\/li>\n<li>hrupno delovno okolje: okolje, v katerem je prisoten \u0161kodljiv hrup<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita pred hrupom pomeni, da mora biti objekt grajen tako, da je hrup v objektu ali okolici zmanj\u0161an na raven, ki\n<ul>\n<li>ne ogro\u017ea zdravja ljudi<\/li>\n<li>omogo\u010da zadovoljive razmere za spanje, po\u010ditek in delo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u010de dnevna ali tedenska izpostavljenost presega 85 dB (A) ali \u010de kon\u010dna raven hrupa presega 140 dB (C) mora delodajalec\n<ul>\n<li>delavce obvestiti o nevarnostih hrupa in o ukrepih za varovanje pred hrupom in jim pokazati rezultate meritev<\/li>\n<li>zagotoviti osebno varovalno opremo<\/li>\n<li>pou\u010diti delavce o na\u010dinu no\u0161enja in namen osebne varovalne opreme<\/li>\n<li>zagotoviti prehodne in obdobne zdravstvene preglede sluha delavcev (najmanj po 12 mesecih in nato vsakih 5 let)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776269\"><\/a><a name=\"_Toc146468841\"><\/a><a name=\"_Toc146451353\"><\/a><a name=\"_Toc146344290\"><\/a><a name=\"_Toc146097750\"><\/a>73.\u00a0 Naravna mineralna, izvirska in namizna voda.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>naravna mineralna voda<\/li>\n<li>izvirska voda<\/li>\n<li>namizna voda<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>(Tole je sicer predaval, ampak si nisem zapisal, ker je izgledalo, kot da razlaga zgolj kot zanimivost, v drugih skriptih pa tega nisem na\u0161el. Mislim, da je razlika v izvoru vode in v vsebnosti mikoorganizmov, kak\u0161ne se to\u010dne karakteristike, pa \u017eal ne vem. Op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776270\"><\/a><a name=\"_Toc146468842\"><\/a><a name=\"_Toc146451354\"><\/a><a name=\"_Toc146344291\"><\/a><a name=\"_Toc146097751\"><\/a>74.\u00a0 Pitna voda, zdravstvena ustreznost, mikrobi v pitni vodi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pomen pitne vode\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ke potrebe\n<ul>\n<li>nepogre\u0161ljiva za \u017eivljenje, \u010dlovek dnevno potrebuje 1,5 \u2013 3 l (za transport snovi, za termoregulacijo, za metabolizem\u2026)<\/li>\n<li>pomanjkanje vode povzro\u010di dehidracijo, motnje v presnovi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>druge potrebe\n<ul>\n<li>vzdr\u017eevanje osebne higiene<\/li>\n<li>priprava hrane<\/li>\n<li>higiena bivalnih in delovnih prostorov<\/li>\n<li>tehnolo\u0161ki procesi v industriji<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>epidemiolo\u0161ki pomen\n<ul>\n<li>mo\u017enost \u0161irjenja povzro\u010diteljev nalezljivih bolezni<\/li>\n<li>kemi\u010dna onesna\u017eenost zaradi vdora odpadnih vod, onesna\u017eenih z detergenti, toksi\u010dnimi snovmi, pesticidi\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>splo\u0161ne lastnosti pitne vode\n<ul>\n<li>raztopljeni plini iz atmosfere in tal (zaradi anorganskih snovi \u2013 CO<sub>2<\/sub>, SO<sub>2<\/sub>, O<sub>2<\/sub>, CH<sub>4<\/sub>)<\/li>\n<li>delci trdnih snovi (organski, anorganski)<\/li>\n<li>raztopljene snovi (npr. sol v morski vodi)<\/li>\n<li>mikroorganizmi<\/li>\n<li>radioaktivne snovi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>trdota vode\n<ul>\n<li>povzro\u010dajo jo predvsem spojine Ca in Mg (Ca in Mg karbonati, sulfati, kloridi)<\/li>\n<li>skupna trdota vode \u2013 vsota vseh spojin Ca in Mg<\/li>\n<li>karbonati, ki pomenijo prehodno trdoto \u2013 izginja pri segrevanju (izhlapevanje CO<sub>2<\/sub>)<\/li>\n<li>netopljivi karbonati \u2013 nalagajo kot vodni kamen<\/li>\n<li>vse druge spojine \u2013 stalna trdota vode<\/li>\n<li>preve\u010d trda voda \u2013 nad 18 \u00b0H (trdoto vode merimo v H stopinjah \u2013 1 \u00b0H pomeni 10 g Ca ali 7,14 g Mg na 1000 l vode, op.a.): ote\u017euje kuhanje, pove\u010duje porabo mila, dela vodni kamen<\/li>\n<li>preve\u010d mehka voda \u2013 do 4 \u00b0H: odvratna zaradi plehkega okusa.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vonj, motnost, okus pitne vode \u2013 zaradi primesi organskega ali anorganskega izvora\n<ul>\n<li>soli \u017eeleza ali mangana \u2013 grenak okus, motnost<\/li>\n<li>fluoridi \u2013 zavirajo zobni karies, ve\u010dje koli\u010dine pa so toksi\u010dne<\/li>\n<li>klor in njegove spojine \u2013 povzro\u010dajo mo\u010dno dra\u017ee\u010d zadah<\/li>\n<li>rastline \u2013 motnost, slab okus, grda obarvanost, zadah<\/li>\n<li>fenol (nahaja se v organsko one\u010di\u0161\u010denih voda) v kontaktu s klorom tvori klorfenol, ki ima zoprn \u201cmedicinski zadah\u201d<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kvalitativne zahteve za preskrbo s pitno vodo<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravstveno ustrezna pitna voda\n<ul>\n<li>se lahko uporablja za pitje, osebno higieno in pripravo hrane<\/li>\n<li>\u010de je iz javnih vodovodnih sistemov<\/li>\n<li>\u010de je embalirana in namenjena za pitje<\/li>\n<li>\u010de v naravnem stanju ustreza predpisom<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>primarne in sekundarne zahteve za pitno vodo\n<ul>\n<li>primarne zahteve\n<ul>\n<li>ne sme ogro\u017eati zdravja, \u017eivljenja ljudi<\/li>\n<li>v njej ne sme biti patogenih mikroorganizmov, parazitov, kemi\u010dnih in radioaktivnih snovi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sekundarne zahteve\n<ul>\n<li>primerno hladna (8 \u2013 12 \u00b0C), pH 6 \u2013 8<\/li>\n<li>srednje trdote (8 \u2013 12 \u00b0H), bistra, brezbarvna, brez tujega okusa ali vonja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vrste mo\u017ene kontaminacije vode\n<ul>\n<li>biolo\u0161ka kontaminacija\n<ul>\n<li>po vodi se prena\u0161ajo mikroorganizmi, ki povzro\u010dajo salmoneloze, \u0161igeloze, enterokolitis, epidemi\u010dni hepatitis A, viroze, infekcije z E. coli, sporogenimi klostridiji\u2026<\/li>\n<li>izvor teh bolezni so\n<ul>\n<li>feces in urin bolnikov oz. klicenoscev, odpadki, inficirana trupla\u2026<\/li>\n<li>neurejena strani\u0161\u010da, greznice, gnoji\u0161\u010da, smeti\u0161\u010da, odprti kanali\u2026<\/li>\n<li>\u017eivali \u2013 oku\u017ebo vode lahko posredujejo insekti, \u017eabe, podgane\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>bakterije\n<ul>\n<li>povzro\u010ditelji \u010drevesnih obolenj (tifus, pratifus, dizenterija, kolera\u2026)<\/li>\n<li>indikatorji fekalnega onesna\u017eenja \u2013 iz vode z veliko organskimi snovmi oz. iz razpada rastlinskih odpadkov (E. coli, Klebisella, Enterobacter, Citrobacter\u2026)<\/li>\n<li>koliformne bakterije \u2013 v fecesu, okolju povr\u0161inskih voda, v zemlji, rastlinskih odpadkih<\/li>\n<li>fekalni streptokoki \u2013 v fecesu ljudi in \u017eivali<\/li>\n<li>sulfitoreducirajo\u010di klostridiji \u2013 v fecesu, zemlji<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>virusi: enterovirusi\u2026<\/li>\n<li>paraziti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kemi\u010dna kontaminacija\n<ul>\n<li>mnoge kemi\u010dne snovi se prena\u0161ajo prek individualnih odplak (spojine arzena, \u017eivega srebra, cianidi, fenoli\u2026)<\/li>\n<li>izpu\u0161\u010dajo jih pokvarjeni rezervoarji, prevrnjene avtocisterne, pesticidi, bojni strupi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>radioaktivna kontaminacija\n<ul>\n<li>ionizirajo\u010de sevanje kontaminira zemljo, vodo, hrano<\/li>\n<li>radioaktivne snovi se lahko raztrosijo<\/li>\n<li>razpadli produkti urana<\/li>\n<li>radioaktivni odpadki iz atomskih reaktorjev.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kvantitativne zahteve za preskrbo s pitno vodo<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>higienski standard je odvisen od dnevne porabe vode na osebo\n<ul>\n<li>lokalna oskrba (vir vode vodnjak): pribl. 50 l\/dan<\/li>\n<li>Ljubljana: 250 \u2013 300 (tudi 400) l\/dan<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gospodinjstva (brez druge infrastrukture)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"98%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"29%\">OPRAVILO<\/td>\n<td width=\"26%\">DNEVNA PORABA VODE (v l na osebo)<\/td>\n<td width=\"43%\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"29%\">Kopanje in tu\u0161iranje<\/td>\n<td width=\"26%\">20 \u2013 40<\/td>\n<td width=\"43%\">(za kopanje v kadi tudi do 200 l)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"29%\">Nega telesa<\/td>\n<td width=\"26%\">10 \u2013 15<\/td>\n<td width=\"43%\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"29%\">Pranje perila<\/td>\n<td width=\"26%\">20 \u2013 40<\/td>\n<td width=\"43%\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"29%\">Izplakovanje strani\u0161\u010da<\/td>\n<td width=\"26%\">20 \u2013 40<\/td>\n<td width=\"43%\">(kotli\u010dki lahko porabijo 3, 6 ali 12 l)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"29%\">\u010ci\u0161\u010denje prostorov<\/td>\n<td width=\"26%\">3 \u2013 10<\/td>\n<td width=\"43%\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"29%\">Pomivanje posode<\/td>\n<td width=\"26%\">4 \u2013 7<\/td>\n<td width=\"43%\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"29%\">Prehrana (pitje in kuha)<\/td>\n<td width=\"26%\">3 \u2013 6<\/td>\n<td width=\"43%\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&#8211; druge dejavnosti<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"185\">DEJAVNOST<\/td>\n<td width=\"156\">ENOTA<\/td>\n<td width=\"264\">DNEVNA PORABA VODE (v l)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"185\">Sla\u0161\u010di\u010darne<\/td>\n<td width=\"156\">1 zaposleni<\/td>\n<td width=\"264\">230<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"185\">Pranje avtomobila<\/td>\n<td width=\"156\">1 avto<\/td>\n<td width=\"264\">50 \u2013 300<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"185\">Hoteli<\/td>\n<td width=\"156\">1 gost<\/td>\n<td width=\"264\">50 \u2013 150<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"185\">Bolnice in zdravili\u0161\u010da<\/td>\n<td width=\"156\">1 bolnik<\/td>\n<td width=\"264\">250 \u2013 650<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"185\">\u0160ole<\/td>\n<td width=\"156\">1 u\u010denec<\/td>\n<td width=\"264\">2 \u2013 30<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"185\">Kmetije<\/td>\n<td width=\"156\">1 krava<\/td>\n<td width=\"264\">pribl. 60<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>velik porabnik je industrija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"185\">OBRAT<\/td>\n<td width=\"156\">ENOTA<\/td>\n<td width=\"264\">DNEVNA PORABA VODE (v m<sup>3<\/sup>)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"185\">\u017delezarne<\/td>\n<td width=\"156\">1 tona<\/td>\n<td width=\"264\">65 \u2013 220<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><a name=\"_Toc146776271\"><\/a><a name=\"_Toc146468843\"><\/a><a name=\"_Toc146451355\"><\/a><a name=\"_Toc146344292\"><\/a><a name=\"_Toc146097752\"><\/a><\/p>\n<h2>75.\u00a0 Naravni vodni viri.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>podzemne vode (v Sloveniji 85 %): podtalnica, arte\u0161ka voda\n<ul>\n<li>dva parametra<\/li>\n<li>koliko \u010dasa mikrobi pre\u017eivijo v vodi (pribl. 6 mesecev do faze samoodmiranja)<\/li>\n<li>kako hitro voda pronica (npr. v produ 0,3 m\/dan \u2013 \u010drpamo jo lahko pri 54 m)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>povr\u0161inske vode (v stiku z atmosfero, vpliv spiranja tal): izviri, potoki, reke, tudi kra\u0161ke podzemne vode, jezra, morja (pri slednjih je postopek pridobivanja pitne vode zelo drag)<\/li>\n<li>meteorne vode: de\u017eevnica, sne\u017enica<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776272\"><\/a><a name=\"_Toc146468844\"><\/a><a name=\"_Toc146451356\"><\/a><a name=\"_Toc146344293\"><\/a><a name=\"_Toc146097753\"><\/a>76.\u00a0 Objekti za preskrbo s pitno vodo.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delimo jih na\n<ul>\n<li>centralna preskrba (vodovodi v ve\u010djih naseljih)<\/li>\n<li>lokalna preskrba (vodnjaki, kapnice, lokalni vodovodi)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>javni oskrbni sistem (centralni vodni objekti)\n<ul>\n<li>javni interes \u2013 skrb za zdravje populacije<\/li>\n<li>zajema\n<ul>\n<li>del pred zajetjem, ki vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode<\/li>\n<li>objekt za zajetje vode<\/li>\n<li>del od objekta za zajem vode do priklju\u010dka pri uporabniku<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>lokacija je globoka podtalnica<\/li>\n<li>vodno \u010drpali\u0161\u010de in tehni\u010dne naprave so obdane s sanitarno tehni\u010dnimi conami<\/li>\n<li>pripravljene aparature, \u010de bi bilo potrebno izbolj\u0161ati vodo (t.j. filtriranje in dezinfekcija)<\/li>\n<li>redna kontrola vode<\/li>\n<li>solidno izdelani (upo\u0161tevanje norm pri gradnji) in dobro vzdr\u017eevani javni vodovodi<\/li>\n<li>za javni vodovod se \u0161tejejo objekti, ki oskrbujejo\n<ul>\n<li>najmanj 5 gospodinjstev ali 20 ljudi<\/li>\n<li>objekte javne rabe (po\u010ditni\u0161ki dom, \u0161ola\u2026)<\/li>\n<li>objekte za proizvodnjo in promet z \u017eivili<\/li>\n<li>objekti storitvene dejavnosti<\/li>\n<li>javna prometna sredstva<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vsemu prebivalstvu in drugim porabnikom dostavljajo enako kvalitetno pitno vodo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vodovod\n<ul>\n<li>ni\u017einski, \u010drpalni, vi\u0161inski<\/li>\n<li>privaten, krajevni, regionalni, pokrajinski<\/li>\n<li>vodovod lahko postane epidemiolo\u0161ko zelo nevaren objekt (voda se oku\u017ei) \u2013 nepravilna v lokacija, po\u0161kodbe na \u010drpali\u0161\u010du, omre\u017eju, kontakti z defektno kanalizacijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vodnjaki\n<ul>\n<li>kopani vodnjak\n<ul>\n<li>lokacija: odmiki od ne\u010distih objektov za vsaj 20 \u2013 30 m v smer prihajajo\u010dega toka talne vode<\/li>\n<li>vodonosni sloj: naj ne bo plitvej\u0161i od 5m<\/li>\n<li>globina: do 50 m<\/li>\n<li>tehnika zidanja objekta: opeka, kamenje, betonski obro\u010di; zunanja stena je zalo\u017eena z ilovico, nadzemni del vi\u0161ine 1 m se betonira in nadkrije (obvezna zatemnitev); urejeni odtoki izlivne vode; higienski zajem vode \u2013 ne ni\u017eji od 0,4 m od dna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>Raneyev vodnjak\n<ul>\n<li>lokacija: ob rekah, na voljo so ve\u010dje zaloge vode<\/li>\n<li>vodonosni sloj: vsaj drugi vodonosni sloj<\/li>\n<li>tehnika gradnje: vertikalna zbirna odprtina in monta\u017ea filterskih, perforiranih cevi<\/li>\n<li>zmogljivost: do 250 l na sekundo<\/li>\n<li>epidemiolo\u0161ko so ustrezni, velika verjetnost odstranjevanja \u017eeleza<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zabiti vodnjak (Nortonova \u010drpalka)\n<ul>\n<li>globina: 5 \u2013 6 m<\/li>\n<li>na pe\u0161\u010denih, prodnatnih terenih<\/li>\n<li>tehnika izvedbe: zabita cev, premera 2 \u2013 5 cm, ki je v spodnjem delu do vi\u0161ine 2 m perforirana in s konico na dnu cevi<\/li>\n<li>epidemiolo\u0161ko voda ni varna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vrtani vodnjak\n<ul>\n<li>globina: plitvi (do 40 m), globoki (do 150 \u2013 200 m)<\/li>\n<li>arte\u0161ki: do globine 1000 m in ve\u010d \u2013 pridobiva se arte\u0161ka (do 1000 m, pride na povr\u0161je) ali subarte\u0161ka voda (ne pride na povr\u0161je)<\/li>\n<li>po vrtanju se vstavlja cev<\/li>\n<li>epidemiolo\u0161ko ustrezni<\/li>\n<li>velika verjetnost kondicioniranja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776273\"><\/a><a name=\"_Toc146468845\"><\/a><a name=\"_Toc146451357\"><\/a><a name=\"_Toc146344294\"><\/a><a name=\"_Toc146097754\"><\/a>77.\u00a0 Postopki kondicioniranja pitne vode.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>kondicioniranje pomeni izbolj\u0161evanje pitne vode<\/li>\n<li>dve etapi\n<ul>\n<li>\u010di\u0161\u010denje<\/li>\n<li>dezinfekcija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>metode\n<ul>\n<li>fizikalne<\/li>\n<li>kemi\u010dne<\/li>\n<li>biolo\u0161ke<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>postopki\n<ul>\n<li>aeracija (dovajanje zraka ali O<sub>2<\/sub>, celo O<sub>3<\/sub>)<\/li>\n<li>sedimentacija<\/li>\n<li>koagulacija<\/li>\n<li>filtracija<\/li>\n<li>deferizacija (odstranjevanje Fe in Mg)<\/li>\n<li>dezinfekcija<\/li>\n<li>fluorizacija<\/li>\n<li>zmanj\u0161evanje trdote<\/li>\n<li>odstranjevanje vonja in okusa<\/li>\n<li>avtopurifikacija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u010di\u0161\u010denje pitne vode je odvisno od vrste in koli\u010dine onesna\u017eenja\n<ul>\n<li>onesna\u017eenje s suspendiranimi snovmi: sedimentacija + po\u010dasni biolo\u0161ki filtri + dezinfekcija ali koagulacija + feokulacija + sedimentacija + hitri pe\u0161\u010deni filtri + dezinfekcija<\/li>\n<li>onesna\u017eenje z amonijevimi spojinami: prezra\u010devanje, filtracija + filtracija<\/li>\n<li>onesna\u017eenje z nitrati: red\u010denje onesna\u017eene vode, biokemi\u010dna demitrifikacija, jonski izmenjevalci<\/li>\n<li>onesna\u017eenje z \u017eelezom in manganom: oksidacija \u017eeleza in mangana s kisikom, kalijevim permanganatom ali ozonom, sedimentacija, hitra filtracija + dezinfekcija<\/li>\n<li>odstranjevanje te\u017ekih kovin: obarjanje, jonski izmenjevalci<\/li>\n<li>odstranjevanje hlapnih organskih snovi: aeracija, filtracija z aktivnim ogljem<\/li>\n<li>odstranjevanje vonja in okusa: aktivno oglje, ozon, aeracija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>filtriranje\n<ul>\n<li>odstranjevanja grobe nesnage, manj\u0161ih delcev, alg in nekaj mikroorganizmov<\/li>\n<li>obi\u010dajno uporabljamo po\u010dasni ali angle\u0161ki filter\n<ul>\n<li>lahko se sestavi na terenu: na dnu nekega \u010distega soda le\u017ei grobi prod, ki ga pokriva platno, nad njim je 50 cm sloj peska, v katerem je aktivni biolo\u0161ki filter, na dnu posode je odto\u010dna pipa<\/li>\n<li>vodo nalivamo preko filtra in se zelo po\u010dasi filtrira, pri tem se izlo\u010dajo organski delci in saprofiti (u\u010dinkoviti del pe\u0161\u010denega filtra)<\/li>\n<li>drugi\u010d previdno nalivamo vodo preko filtra, da se voda dodatno filtrira<\/li>\n<li>hitrost filtracije je 5 m<sup>3<\/sup>\/dan \/m<sup>2<\/sup> povr\u0161ine<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>hitri ali ameri\u0161ki filter\n<ul>\n<li>uporabljamo za ve\u010dje vode, \u0161portne bazene, potrebe industrije<\/li>\n<li>sestavljen je iz ve\u010d betonskih bazenov, kjer se voda po\u010dasi pretaka<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dezinfekcija\n<ul>\n<li>z dezinfekcijo predhodno o\u010di\u0161\u010dene vode lahko zanesljivo prepre\u010dimo hidri\u010dne infekcije in epidemije<\/li>\n<li>\u010de kombiniramo oba postopka, lahko iz opore\u010dne vode napravimo pitno, ki ustreza strogim sanitarnim predpisom<\/li>\n<li>dezinfekcija vode je v nekaterih primerih strogo obvezna (objekti, ki slu\u017eijo javni oz. kolektivni uporabi, povr\u0161inske, kra\u0161ke vode, shranjene vodne rezerve, prevoz vode v cisternah na ve\u010dje daljave)<\/li>\n<li>metode dezinfekcije\n<ul>\n<li>fizikalne: kuhanje vode, specialni filtri<\/li>\n<li>kemi\u010dne (obvezne za vodovode, ki oskrbujejo ve\u010d kot 10.000): klor in klorovi preparati, jod, ozon<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>odstranjevanje vonja in okusa ter alg\n<ul>\n<li>prezra\u010devanje (aeracija)<\/li>\n<li>oksidacija (O<sub>2<\/sub>, O<sub>3<\/sub>)<\/li>\n<li>kloriranje<\/li>\n<li>hitra filtracija vode (oglje)<\/li>\n<li>v bazenih alge uni\u010dujejo z dodajanjem modre galice<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>kloriranje\n<ul>\n<li>lastnosti klora\n<ul>\n<li>plin: zelene barve, ostrega, du\u0161ljivega vonja, vnetljiv, 2,5 krat te\u017eji od zraka, srednje topen v vodi<\/li>\n<li>zdravstvena ogro\u017eenost: kot plin mo\u010dno razjeda sluznico dihalnih organov, koncentracija 0,05% povzro\u010di smrt v 2 urah, po mo\u010dnem vdihovanju se pojavi edem plju\u010d, padec krvnega pritiska in prenehanje delovanja srca<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kloriranje vode je najbolj prakti\u010dna, uporabna in zanesljiva metoda<\/li>\n<li>elementarni Cl: za javne vodovode in ve\u010dje bazene<\/li>\n<li>iz Cl nastaja v vodi zelo aktivna hipoklorasta kislina, klorovi preparati, natrijev hipoklorid, kalcijev hipoklorid, kaporit, kloramini<\/li>\n<li>na uspeh dezinfekcije vplivajo\n<ul>\n<li>koli\u010dina in higienska kvaliteta vode (voda mora biti predhodno o\u010di\u0161\u010dena)<\/li>\n<li>aktivnost in doza preparata ter na\u010dini uporabe<\/li>\n<li>preparat v prahu se ne sme direktno stresti v vodo (moti proces dezinfekcije)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>normalno ali standardno kloriranje\n<ul>\n<li>za dokaj \u010diste oz. pre\u010di\u0161\u010dene vode<\/li>\n<li>standardna koli\u010dina aktivnega Cl zna\u0161a 1 \u2013 1,5 mg\/l vode<\/li>\n<li>tako kloriranje ne \u0161kodi niti po dolgoletni uporabi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>hiperkloriranje\n<ul>\n<li>za hudo ne\u010diste vode (poplave, potresi, vojna) in za transport<\/li>\n<li>doza aktivnega Cl se dvigne na 2 \u2013 5, celo na 10 mg\/l vode<\/li>\n<li>temu sledi dekloriranje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>avtopurifikacija: proces samopre\u010di\u0161\u010devanja vode poteka v treh fazah\n<ul>\n<li>faza \u2013 degradacija\n<ul>\n<li>voda je umazana, temno siva, na vrhu med mehur\u010dki plavajo delci nesnage, povr\u0161ino vode prekriva sluzava prevleka<\/li>\n<li>nasi\u010denost z O<sub>2<\/sub> je zelo nizka<\/li>\n<li>prisotnih je mnogo saprofitnih patogenih bakterij<\/li>\n<li>na dnu oble\u017ei \u010drni mulj \u2013 \u010drne \u017eveplaste alge<\/li>\n<li>v vodi ni ve\u010d rib, rakov in \u0161koljk<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>faza. \u2013 dekompenzacija\n<ul>\n<li>povr\u0161ina vode je manj onesna\u017eena<\/li>\n<li>\u0161e vedno prevladujejo anaerobni procesi<\/li>\n<li>O<sub>2<\/sub> je nekoliko ve\u010d<\/li>\n<li>pri\u010dnejo se procesi mineralizacije<\/li>\n<li>med ribami se pojavijo krapi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>faza \u2013 sanacija\n<ul>\n<li>voda se bistri<\/li>\n<li>koli\u010dina O<sub>2<\/sub> se pove\u010da<\/li>\n<li>mulj postopoma razpada in se mineralizira<\/li>\n<li>\u0161tevilo mikroorganizmov se zmanj\u0161a, patogene bakterije izginejo<\/li>\n<li>pojavijo se tudi druge ribe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776274\"><\/a><a name=\"_Toc146468846\"><\/a><a name=\"_Toc146451358\"><\/a><a name=\"_Toc146344295\"><\/a><a name=\"_Toc146097755\"><\/a>78.\u00a0 \u010cistilna naprava za pitno vodo.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ve\u010d faz \u010di\u0161\u010denja\n<ul>\n<li>filtracija: skozi razli\u010dne filtre, strukture peska ali aktivno oglje<\/li>\n<li>ozoniranje: uporabljamo za oksidacijo organskih in anorganskih votlin spojin<\/li>\n<li>kloriranje<\/li>\n<li>nato vodo po\u0161ljejo vodo v bazene (rezervoarje \u2013 600 m<sup>3<\/sup>)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vrsta \u010distilne naprave je odvisna od kvalitete vode (kemi\u010dna in mikrobiolo\u0161ka slika ter fizikalne lastnosti vode \u2013 trdota, vonj, okus)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776275\"><\/a><a name=\"_Toc146468847\"><\/a><a name=\"_Toc146451359\"><\/a><a name=\"_Toc146344296\"><\/a><a name=\"_Toc146097756\"><\/a>79.\u00a0 Mikrobiolo\u0161ke zahteve za pitno vodo.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>mikrobiolo\u0161ki indikatorji fekalnega onesna\u017eenja pitne vode bi morali biti klasi\u010dni povzro\u010ditelji \u010drevesnih infekcijskih bolezni<\/li>\n<li>ker je te mikrobe v vodi te\u017eko dokazati, jih nadome\u0161\u010da indikatorska skupina mikrobov (ne le indikatorji, temve\u010d pogojno patogeni)<\/li>\n<li>normativi za pitno vodo prepovedujejo prisotnost teh indikatorjev v vodi<\/li>\n<li>dovoljene norme\n<ul>\n<li>umetno pripravljena voda: do 10 klic v 1 cm<sup>3<\/sup> vode<\/li>\n<li>naravna voda in zaprti viri: do 100 klic v 1 cm<sup>3<\/sup> vode<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776276\"><\/a><a name=\"_Toc146468848\"><\/a><a name=\"_Toc146451360\"><\/a><a name=\"_Toc146344297\"><\/a><a name=\"_Toc146097757\"><\/a>80.\u00a0 Fizikalno-kemi\u010dni indikatorji onesna\u017eenja pitne vode.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>higienske zahteve za pitno vodo\n<ul>\n<li>pitna teko\u010dina brez vonja in okusa<\/li>\n<li>barva in motnost do dolo\u010dene mere<\/li>\n<li>temperatura: 8 \u2013 12 \u00b0C<\/li>\n<li>pH: 6 \u2013 8<\/li>\n<li>trdota: 8 \u2013 12 \u00b0H<\/li>\n<li>kemi\u010dno nadle\u017ene snovi: fenoli, cianidi, Pb, Mg, nitrati, fosfati, kloridi<\/li>\n<li>nitriti: do 0,005 mg\/l (pomenijo da je zaklju\u010den proces mineralizacije proteinskih snovi)<\/li>\n<li>kloridi in fosfati (so znak obilnega onesna\u017eenja z fekalnimi masami in urinom)<\/li>\n<li>amoniak in druge du\u0161ikove spojine: do 0,1 mg\/l<\/li>\n<li>kloridi: do 30 mg\/l<\/li>\n<li>neorganske snovi: do 200mg\/l<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>razredi voda\n<ul>\n<li>razred (salmonidne vode): lahko brez \u010distilnih naprav<\/li>\n<li>razred: obvezne \u010distilne naprave<\/li>\n<li>, 4. razred: prepovedana uporaba take vode<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776277\"><\/a><a name=\"_Toc146468849\"><\/a><a name=\"_Toc146451361\"><\/a><a name=\"_Toc146344298\"><\/a><a name=\"_Toc146097758\"><\/a>81.\u00a0 Varstvene cone (obmo\u010dja) za varstvo vodnih virov za pitno vodo.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>cone, ki varujejo ve\u010dje in bolj pomembne vodne objekte pred infiltracijo ku\u017ene nesnage, kemi\u010dnih toksinov\u2026<\/li>\n<li>delimo jih na\n<ul>\n<li>najo\u017eji varstveni pas: izklju\u010dno objekti za preskrbo s pitno vodo\n<ul>\n<li>dovoljena le dejavnost za oskrbo s pitno vodo \u2013 dostopa nima nih\u010de razen delavcev<\/li>\n<li>fizi\u010dno zavarovano obmo\u010dje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>o\u017eji varstveni pas: strog re\u017eim varovanja \u010drpali\u0161\u010d pred onesna\u017eevanjem\n<ul>\n<li>v okolici ne smemo graditi objektov, ki bi s svojimi odpadnimi produkti kontanimirali vodo\n<ul>\n<li>proizvodne, obrtne in servisne objekte<\/li>\n<li>energetske objekte, ki bi ogro\u017eali vodni vir<\/li>\n<li>stanovanjske hi\u0161e in poslovne objekte<\/li>\n<li>ceste (magistralne in regionalne)<\/li>\n<li>skladi\u0161\u010da nafte, njenih derivatov, nevarnih in \u0161kodljivih snovi<\/li>\n<li>naftovode<\/li>\n<li>ponikalnice za odpadne vode<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u0161ir\u0161i varstveni pas: blag re\u017eim varovanja toka podtalnice proti \u010drpali\u0161\u010dem<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>varstvo voda\n<ul>\n<li>za redno kontrolo nad preskrbo s pitno vodo in patologijo hidri\u010dnega izvora skrbijo zavod RS za zdravstveno varovanje, zavod za socialno medicino in higieno, zdravstveni domovi, sanitarne in\u0161pekcije.<\/li>\n<li>ocenjuje se sanitarno-higiensko stanje\n<ul>\n<li>objekta<\/li>\n<li>naprav za \u010drpanje, \u010di\u0161\u010denje in dezinfekcijo vode<\/li>\n<li>vodovodnega omre\u017eja in rezervoarja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kontroliranje\n<ul>\n<li>zdravstvena neopore\u010dnost zaposlenih pri ve\u010djih objektih<\/li>\n<li>redna kontrola, in\u0161pekcija je obvezna za ve\u010dje in va\u017ene objekte vsak mesec, za druge pa na 3 mesece<\/li>\n<li>za javne vodovode so obvezne redne mese\u010dne laboratorijske analize vode, za centralne pa so obvezni vsakodnevni pregledi, v nujnih primerih tudi ve\u010dkrat na dan<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776278\"><\/a><a name=\"_Toc146468850\"><\/a><a name=\"_Toc146451362\"><\/a><a name=\"_Toc146344299\"><\/a><a name=\"_Toc146097759\"><\/a>82.\u00a0 Kopali\u0161\u010da, delitev, izra\u010dun zmogljivosti, ne\u010disto\u010de v kopalni vodi, higienske zahteve.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delitev glede na vodo v kopali\u0161\u010du\n<ul>\n<li>pokriti bazeni s sladko oz. zdravilno vodo<\/li>\n<li>odprti bazeni s sladko oz. zdravilno vodo<\/li>\n<li>kopali\u0161\u010da ob teko\u010dih in stoje\u010dih sladkih vodah<\/li>\n<li>kopali\u0161\u010da v morju<\/li>\n<li>pokritih bazeni z morsko vodo<\/li>\n<li>odprti bazenih z morsko vodo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delimo jih lahko tudi na \u0161portne in ne\u0161portne \u2013 kopalne (za aktivno rekreacijo) ali \u0161portne aktivnosti<\/li>\n<li>\u0161tevilo kopalcev dolo\u010data povr\u0161ina in globina vode\n<ul>\n<li>globina do 1,35 m: 1 kopalec na 2,7 m<sup>2<\/sup> kopalne povr\u0161ine<\/li>\n<li>globina nad 1,35 m: 1 kopalec na 4,5 m<sup>2<\/sup> kopalne povr\u0161ine<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sanitarno-tehni\u010dne zahteve za kopali\u0161\u010da\n<ul>\n<li>funkcionalne enote kopali\u0161\u010da (tehni\u010dni del) blizu vhoda in blagajne<\/li>\n<li>lo\u010dene \u017eenske in mo\u0161ke garderobe<\/li>\n<li>sanitarni blok (tu\u0161i s toplo vodo, dovolj pitne vode)<\/li>\n<li>dobro urejeno odstranjevanje odplak<\/li>\n<li>poskrbljenost za varnost kopalcev pred po\u0161kodbami in utopitvami<\/li>\n<li>poskrbljenost za red, varnost in higienski re\u017eim<\/li>\n<li>kopalci obvezno nosijo kape<\/li>\n<li>klorirana bazenska voda<\/li>\n<li>zaprt \u010distilni sistem: vodna \u010drpalka, lovci za smeti in lase<\/li>\n<li>gladka tla, prav tako tudi stena<\/li>\n<li>\u010dakalnica prostorna, topla (25 \u00b0C), prezra\u010dena<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>tehni\u010dni normativi za invalidne osebe v kopali\u0161\u010dih\n<ul>\n<li>rob plavalnega bazena v dol\u017eini najmanj 150 cm dvignjen nad povr\u0161ino 50 cm do dostopnega praga in \u0161irok 30 \u2013 40 cm<\/li>\n<li>kabina za preobla\u010denje velikosti 140 x 160 cm, dostop z invalidnim vozi\u010dkom, alarmna naprava<\/li>\n<li>\u010de je v kabini prha, mora biti preklopni sede\u017e v vi\u0161ini 50 cm<\/li>\n<li>dostop do samega kopali\u0161\u010da mora biti omogo\u010den z izgradnjo ustreznih negibnih povr\u0161in.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776279\"><\/a><a name=\"_Toc146468851\"><\/a><a name=\"_Toc146451363\"><\/a><a name=\"_Toc146344300\"><\/a><a name=\"_Toc146097760\"><\/a>83.\u00a0 Kopalne vode, postopki pre\u010di\u0161\u010devanja, zdravstvene zahteve.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>higienske zahteve za kopalne vode\n<ul>\n<li>voda mora biti klorirana<\/li>\n<li>pred vstopom v bazen so manj\u0161i prehodni bazen\u010dki s hiperklorirano vodo ali nekim drugim razku\u017eilom<\/li>\n<li>dezinfekcija in \u010di\u0161\u010denje bazena se vr\u0161i 2 \u2013 4 krat mese\u010dno ali pa pogosteje (odvisno od dnevnega \u0161tevila kopalcev in obstoje\u010dega higienskega re\u017eima)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776280\"><\/a><a name=\"_Toc146468852\"><\/a><a name=\"_Toc146451364\"><\/a><a name=\"_Toc146344301\"><\/a><a name=\"_Toc146097761\"><\/a>84.\u00a0 Kopalna, polnilna in \u010dista voda.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>(\u0160e eno vpra\u0161anje, na katerega ne morem napisati odgovora, ker tega nimam napisanega niti v svojih zapiskih niti ni v nobenih skriptih, pa tudi ne spomnim se, da bi o tem kdaj predaval. Verjetno je razlika spet v tem, kolik\u0161na je dovoljena koli\u010dina dolo\u010denih snovi. Op.a.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776281\"><\/a><a name=\"_Toc146468853\"><\/a><a name=\"_Toc146451365\"><\/a><a name=\"_Toc146344302\"><\/a><a name=\"_Toc146097762\"><\/a>85.\u00a0 Higienske zahteve za naselje.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>urbanistika: nauk o gradnji in urejanju naselij in mest glede na prakti\u010dne, higienske in estetske potrebe<\/li>\n<li>urbanistika in higiena (oz. ekologija): poznati moramo temeljne principe urbanizma, da bi lahko preu\u010devali odnos \u010dlovek \u2013 okolje in usmerili pozitivne elemente za varovanje zdravja v sodobno urbanisti\u010dne planiranje<\/li>\n<li>temeljne funkcije mesta\n<ul>\n<li>gospodarstvo \u2013 proizvodnja in delo<\/li>\n<li>bivanje<\/li>\n<li>kultura<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>lokacija naselja s higiensko-epidemiolo\u0161kega vidika \u2013 za pravo izbiro zemlji\u0161\u010da (izreden pomen za uspe\u0161no urbanisti\u010dno na\u010drtovanje) moramo upo\u0161tevati\n<ul>\n<li>velikost terena<\/li>\n<li>geografska konfiguracije zemlji\u0161\u010da \u2013 oblika tal<\/li>\n<li>nosilnost tal (glede na geolo\u0161ko sestavo in potresno varnost)<\/li>\n<li>bli\u017enja okolica terena (npr. mo\u010dvirje)<\/li>\n<li>klimatske in meteorolo\u0161ke razmere<\/li>\n<li>stalne smeri vetra \u2013 ro\u017ea vetrov<\/li>\n<li>oson\u010denost terena<\/li>\n<li>izpostavljenost terena<\/li>\n<li>bli\u017eina vodotokov<\/li>\n<li>preskrba z zdravo pitno vodo<\/li>\n<li>nivo podtalnice<\/li>\n<li>epidemiolo\u0161ka situacija povr\u0161in<\/li>\n<li>neonesna\u017eenost terena<\/li>\n<li>higiensko stanje terena<\/li>\n<li>vklju\u010devanje \u010dim ve\u010dih ugodnih vplivov kot so izolacija, naravno zeleno okolje<\/li>\n<li>oskrba z vodo<\/li>\n<li>prometne poti<\/li>\n<li>urejenost kanalizacije skupaj s \u010distilnimi napravami<\/li>\n<li>predvideno \u0161tevilo prebivalcev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>coniranje naselja\n<ul>\n<li>stanovanjska cona\n<ul>\n<li>cona visoke gradnje<\/li>\n<li>cona nizke gradnje<\/li>\n<li>cona stanovanjskega zelenja (parki, zelenice\u2026)<\/li>\n<li>v stanovanjsko cono uvr\u0161\u010damo tudi potrebno infrastrukturo, oskrbo, storitvene dejavnosti, komunalne dejavnosti, administrativne dejavnosti, objekte za otroke in odrasle<\/li>\n<li>planiramo\n<ul>\n<li>za stanovanjske objekte 20 % povr\u0161in<\/li>\n<li>za igri\u0161\u010da (otroci) 15 \u2013 20 % povr\u0161in<\/li>\n<li>za prometnice 8 \u2013 12 % povr\u0161in<\/li>\n<li>zelene povr\u0161ine 50 \u2013 60 % povr\u0161in<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>industrijska cona\n<ul>\n<li>cona te\u017eke industrije<\/li>\n<li>cona lahke industrije<\/li>\n<li>cona \u010diste industrije<\/li>\n<li>cona ne\u010diste industrije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>cona rekreacije\n<ul>\n<li>izvenmestne rekreacijske povr\u0161ine<\/li>\n<li>rekreacijske povr\u0161ine v mestu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>upo\u0161tevanje higiensko-sanitarnih navodil za funkcionalno in smotrno razdelitev mesta v posamezne cone<\/li>\n<li>tako \u017ee v osnovi najbolje prepre\u010dimo in zmanj\u0161amo negativne vplive industrijskih, \u017eelezni\u0161ko-prometnih, letalskih in drugih izvorov hrupa, onesna\u017eenja\u2026<\/li>\n<li>v na\u010drtih je treba predvideti kot obvezne vse tehni\u010dne izbolj\u0161ave v industrijskih obratih, da se uspe\u0161no prepre\u010di onesna\u017eevanje okolja, ozra\u010dja in vode<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higienska vodila pri urbanisti\u010dnem na\u010drtovanju mesta\n<ul>\n<li>vsaj za 30 let vnaprej potrebujemo podatke o naravnem prirastku prebivalstva in o povpre\u010dju \u2013 zaradi prihoda iz dolo\u010denih geografskih obmo\u010dij<\/li>\n<li>pri novih naseljih izhajamo iz predvidenega \u0161tevila zaposlenih \u2013 kot izhodi\u0161\u010de upo\u0161tevamo: \u0161tevilo delavcev v proizvodnji (28 \u2013 35 %), \u0161tevilo delavcev v uslu\u017eni\u0161kih in storitvenih dejavnostih (18 \u2013 25 %), ostali prebivalci (45 \u2013 50 %)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>evropska direktiva\n<ul>\n<li>objekt mora biti grajen tako, da ne bo ogro\u017eal higiene ali zdravja oseb v njem ter neposredne okolice (plini, sevanja, onesna\u017eena voda, odpadki, vla\u017enost, tveganje za po\u0161kodbe\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776282\"><\/a><a name=\"_Toc146468854\"><\/a><a name=\"_Toc146451366\"><\/a><a name=\"_Toc146344303\"><\/a><a name=\"_Toc146097763\"><\/a>86.\u00a0 Urbane bolezni in preventivni ukrepi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravje in bivalno okolje\n<ul>\n<li>na zdravje v prvi vrsti vplivajo normalne biolo\u0161ke in druge zna\u010dilnosti (starost, spol, poklic, socialno stanje\u2026)\n<ul>\n<li>slabo stanovanje oz. nezdrave razmere v bivalnem okolju so pogosto zdru\u017eeni tudi z nizko \u017eivljenjsko ravnijo in pomanjkanja higienske zavesti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>preventivni ukrepi urbanisti\u010dnega na\u010drtovanja\n<ul>\n<li>ustrezna izbiro con za stanovanjska naselja<\/li>\n<li>prepre\u010ditev nastajanje novih \u017eari\u0161\u010d onesna\u017eevanja<\/li>\n<li>postopno saniranje \u017ee obstoje\u010dih \u017eari\u0161\u010d<\/li>\n<li>umik prometnej\u0161ih cest in onesna\u017eujo\u010de industrijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>urbane bolezni in preventivni ukrepi\n<ul>\n<li>najbolj pogoste: vnetje o\u010desne veznice, akutni in kroni\u010dni bronhitis, bronhialna astma, ko\u017ene bolezni (dermatitisi, alergije)\u2026<\/li>\n<li>vzroki\n<ul>\n<li>hudo onesna\u017eena atmosfera (dejavnik tveganja za nastanek plju\u010dnega raka)<\/li>\n<li>pomanjkljiva higiena (\u010drevesni epiderm)<\/li>\n<li>neprilagajanje potrebam in zahtevam sodobnega \u017eivljenja (du\u0161evne motnje)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>preventivni ukrepi\n<ul>\n<li>racionalna \u010dasovna razdelitev bivanja, prevoza, dela, po\u010ditka, \u0161portne rekreacije ter ustrezna komunikacijo za zmanj\u0161anje nastajajo\u010dega neskladja v sodobnem na\u010dinu \u017eivljenja.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>morbigeni dejavniki stanovanja in preventivni ukrepi\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161a obolenja: revmati\u010dna obolenja, bronhitis, bronhialna astma, bolezni \u010dutil, \u010drevesne bolezni, psihonevroze<\/li>\n<li>vzroki: vla\u017enost, mra\u010dnost, slabo ogrevanje, neurejena komunalna ureditev, nevarnost razvoja insektov, glodalcev<\/li>\n<li>preventivni ukrepi\n<ul>\n<li>izolacija temeljev, tal, sten v kuhinji in kopalnici<\/li>\n<li>termoregulacijske lastnosti gradbenega materiala, debelina zidov 38 cm, 6 mese\u010dno su\u0161enje zidov<\/li>\n<li>ustrezna vodovodna in klimatizacijska napeljava<\/li>\n<li>sprotne sanacije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776283\"><\/a><a name=\"_Toc146468855\"><\/a><a name=\"_Toc146451367\"><\/a><a name=\"_Toc146344304\"><\/a><a name=\"_Toc146097764\"><\/a>87.\u00a0 Odpadki, komunalni odpadki; definicija, delitev.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>odpadek\n<ul>\n<li>vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavr\u017ee, namerava ali mora zavre\u010di<\/li>\n<li>vsaka snov v trdem, teko\u010dem ali plinastem stanju ter odpadna toplota, ki je porabniku nepotrebna, nadle\u017ena ali \u0161kodljiva<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>temeljni pojmi\n<ul>\n<li>povzro\u010ditelj odpadkov: oseba, katere delovanje ali dejavnost povzro\u010da nastajanje odpadkov in vsaka oseba, ki opravlja me\u0161anje odpadkov ali druge predhodne postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov<\/li>\n<li>imetnik odpadkov: povzro\u010ditelj ali oseba, ki ima odpadke v posesti<\/li>\n<li>ravnanje z odpadki: zajema zbiranje, preva\u017eanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov vklju\u010dno s kontrolo tega ravnanja ter okoljevarstvenimi in epidemiolo\u0161kimi ukrepi po zaklju\u010dku delovanja objekta ali naprave za predelavo oz. odstranjevanje odpadkov<\/li>\n<li>ravnanje z odpadki: mora biti tako, da ne ogro\u017ea zdravje ljudi, in ne smejo se uporabljati postopki in metode, ki bi povzro\u010dali\n<ul>\n<li>\u010dezmerno obremenitev voda, zraka, tal<\/li>\n<li>\u010dezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami (smradom)<\/li>\n<li>bistveno poslab\u0161anje \u017eivljenjskih pogojev \u017eivali in rastlin<\/li>\n<li>\u0161kodljive vplive na krajino ali obmo\u010dja, ki so z vidika varstva narave ali kulturne dedi\u0161\u010dine zavarovane<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>lo\u010dimo\n<ul>\n<li>odpadki, ki so ponovno v uporabi v proizvodnji kjer nastajajo<\/li>\n<li>odpadki, ki so po predelavi uporabni kot surovine<\/li>\n<li>odpadki, ki se \u0161e ne uporabljajo in jih odlagamo na dolo\u010dena mesta v okolju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>odpadke delimo na (20 razredov)\n<ul>\n<li>nenevarne (tudi npr. komunalni)<\/li>\n<li>nevarne<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>pomembnej\u0161e skupine odpadkov\n<ul>\n<li>odpadki pri raziskavah, rudarjenju, pripravi in predelavi rudnin<\/li>\n<li>odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribi\u0161tva, ribogojstva in proizvodnje hrane<\/li>\n<li>odpadki iz lesne in papirne industrije<\/li>\n<li>odpadki iz usnjarske in tekstilne industrije<\/li>\n<li>odpadki iz naftne industrije, zemeljskega plina in premogovni\u0161tva<\/li>\n<li>gradbeni odpadki<\/li>\n<li>odpadki iz zdravstva, veterinarstva<\/li>\n<li>odpadki iz tehnolo\u0161ke obdelave odpadkov<\/li>\n<li>komunalni odpadki<\/li>\n<li>druge vrste odpadkov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>komunalni odpadki\n<ul>\n<li>odpadki iz gospodinjstva, industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, praviloma naj ne bi vsebovali nevarnih snovi<\/li>\n<li>odpadki, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi v naseljih in ki jih zbirajo, predelujejo ali odstranjujejo komunalne organizacije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delitev komunalnih odpadkov\n<ul>\n<li>lo\u010deno zbrane nenevarne frakcije (papir, steklo, organski, kuhinjski odpadki, tekstil, jedilno olje in ma\u0161\u010doba, les, plastika, kovine, embala\u017ea in drugi odpadki, ki ne vsebujejo naravnih snovi)<\/li>\n<li>odpadki iz vrtov, parkov in pokopali\u0161\u010d (odpadki primerni za kompostiranje, zemlja, kamenje, drugi odpadki, ki niso primerni za kompostiranje)<\/li>\n<li>drugi komunalni odpadki (iz \u017eivalskih trgov, me\u0161ani komunalni odpadki, odpadki pri \u010di\u0161\u010denju cest, grezni\u010dni, odpadki iz komunalnih \u010distilnih naprav, kosovni odpadki in ostali nenevarni odpadki)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sestava komunalnih odpadkov: 30 \u2013 40 % papir, 10 \u2013 20 % ostanki hrane, 5 \u2013 10 % steklo, 5 \u2013 10 % kovin, 5 \u2013 15 % ostanki zelenih rastlin, trave, listja, 2 \u2013 6 % ostanki trstike, manj kot 4 % lesa, plasti\u010dne mase, gume, usnja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>postopki odstranjevanja odpadkov\n<ul>\n<li>odlaganje odpadkov na zemljo in v zemljo<\/li>\n<li>obdelava odpadkov v zemlji (biolo\u0161ka razgradnja teko\u010dih ali blatnih izlo\u010dkov v zemlji)<\/li>\n<li>globinsko injiciranje odpadkov (injiciranje odpadkov s \u010drpalkami v vrtne, solne ja\u0161ke ali naravno nastala odlagali\u0161\u010da)<\/li>\n<li>povr\u0161inska zajezitev teko\u010dih odpadkov (izlivanje teko\u010dih odpadkov v jame, ribnike ali lagune)<\/li>\n<li>odlaganje odpadkov v posebej prirejena odlagali\u0161\u010da<\/li>\n<li>izpu\u0161\u010danje odpadkov v celinske vode<\/li>\n<li>izpu\u0161\u010danje odpadkov v morje<\/li>\n<li>posebni fizikalno-kemi\u010dni postopki obdelave odpadkov<\/li>\n<li>se\u017eiganje odpadkov na kopnem in na morju<\/li>\n<li>skladi\u0161\u010denje odpadkov<\/li>\n<li>spajanje in me\u0161anje odpadkov, kakor tudi ponovno pakiranje za na daljne postopke odstranjevanja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>posebno nevarni odpadki \u2013 tisti, ki imajo vsaj eno od na\u0161tetih lastnosti\n<ul>\n<li>eksplozivnost<\/li>\n<li>lahka vnetljivost in gorljivost<\/li>\n<li>povzro\u010danje v\u017eiga drugih snovi<\/li>\n<li>reaktivnost<\/li>\n<li>jedkavost in dra\u017eljivost<\/li>\n<li>radioaktivnost<\/li>\n<li>ku\u017enost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravstveni pomen odpadkov\n<ul>\n<li>vsebuje organske spojine, ki jih mikroorganizmi razgrajujejo ob enkratnem spro\u0161\u010danju nadle\u017enih emisij (plinov)<\/li>\n<li>nastaja nevarnost prisotnosti patogenih mikroorganizmov (npr. v odpadkih v stanovanju so lahko bacili tuberkuloze, antraksa, stafilokoki, streptokoki\u2026)<\/li>\n<li>odpadki so zbirali\u0161\u010de insektov in glodalcev, neposrednih prena\u0161alcev klic na \u017eivila in \u010diste povr\u0161ine, namenjene za ravnanje z \u017eivili<\/li>\n<li>odstranjevanje vlage iz odpadkov zmanj\u0161uje agresivnost mikroorganizmov<\/li>\n<li>neurejena strani\u0161\u010da in gnoji\u0161\u010da vplivajo na ve\u010djo raz\u0161irjenost parazitarnih bolezni<\/li>\n<li>odpadki na cestah so lahko vzrok za nesre\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776284\"><\/a><a name=\"_Toc146468856\"><\/a><a name=\"_Toc146451368\"><\/a><a name=\"_Toc146344305\"><\/a><a name=\"_Toc146097765\"><\/a>88.\u00a0 Najbolj ogro\u017eene skupine v zdravstvenih ustanovah zaradi odpadkov.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravstveno osebje<\/li>\n<li>pacienti<\/li>\n<li>osebje, ki dela z odpadki<\/li>\n<li>tisti, ki so vklju\u010deni v nego na domu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776285\"><\/a><a name=\"_Toc146468857\"><\/a><a name=\"_Toc146451369\"><\/a><a name=\"_Toc146344306\"><\/a><a name=\"_Toc146097766\"><\/a>89.\u00a0 Najpomembnej\u0161e skupine povzro\u010diteljev nalezljivih bolezni povezane z ravnanjem v zdravstvu.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776286\"><\/a><a name=\"_Toc146468858\"><\/a><a name=\"_Toc146451370\"><\/a><a name=\"_Toc146344307\"><\/a><a name=\"_Toc146097767\"><\/a>90.\u00a0 Obveznosti povzro\u010diteljev odpadkov v zdravstvu.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776287\"><\/a><a name=\"_Toc146468859\"><\/a><a name=\"_Toc146451371\"><\/a><a name=\"_Toc146344308\"><\/a><a name=\"_Toc146097768\"><\/a>91.\u00a0 Prevozna sredstva in embala\u017ea za ravnanje z odpadki v zdravstvu.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776288\"><\/a><a name=\"_Toc146468860\"><\/a><a name=\"_Toc146451372\"><\/a><a name=\"_Toc146344309\"><\/a><a name=\"_Toc146097769\"><\/a>92.\u00a0 Na\u010drt gospodarjenja z odpadki iz zdravstvenih ustanov.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>izdela se za obdobje 4 let<\/li>\n<li>za pripravo in izvajanje je odgovoren vodja ustanove<\/li>\n<li>odna\u0161alci in predelovalci morajo imeti posebno koncesijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776289\"><\/a><a name=\"_Toc146468861\"><\/a><a name=\"_Toc146451373\"><\/a><a name=\"_Toc146344310\"><\/a><a name=\"_Toc146097770\"><\/a>93.\u00a0 Na\u010drt zbiranja odpadkov iz zdravstva.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>evidentiranje: opis odpadka po vrsti, koli\u010dini, \u010dasu in mestu nastanka, lastnostih, na\u010dinu za\u010dasnega shranjevanja, vrsti procesiranja, kon\u010dna displozija<\/li>\n<li>selekcionirano zbiranje<\/li>\n<li>embaliranje: v namensko embala\u017eo z nedvomno oznako<\/li>\n<li>notranji transport: vsi postopki in poti transporta v zdravstveni ustanovi<\/li>\n<li>za\u010dasno skladi\u0161\u010denje: v ustrezni embala\u017ei in v ustreznih skladi\u0161\u010dih<\/li>\n<li>zunanji transport: vsi postopki in ravnanja od zdravstvene ustanove do mesta procesiranja<\/li>\n<li>procesiranje\n<ul>\n<li>tehnologija volumske redukcije (stiskanje, mletje, drobljenje, iniciranje)<\/li>\n<li>metoda dezinfekcije (avtoklaviranje, toplotna, plinska ali kemi\u010dna dezinfekcija)<\/li>\n<li>tehnologija odstranjevanja (recikla\u017ea, deponiranje\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>odlaganje: \u010de so nenevarni, torej ne potrebujejo obdelave, predelave\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776290\"><\/a><a name=\"_Toc146468862\"><\/a><a name=\"_Toc146451374\"><\/a><a name=\"_Toc146344311\"><\/a><a name=\"_Toc146097771\"><\/a>94.\u00a0 Delitev odpadkov v zdravstvenih ustanovah.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vsa tkiva in organi, deli telesa, zarodki, kri in druge telesne teko\u010dine, trupla in ostanki laboratorijskih \u017eivali<\/li>\n<li>ostri predmeti (igle za \u0161ivanje, injekcijske igle, rezila, \u017eage, razbita steklovina\u2026)<\/li>\n<li>odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje\n<ul>\n<li>materiali in predmeti, ki so pri\u0161li v stik z oku\u017eenimi osebami ali \u017eivalmi<\/li>\n<li>kulture in pripomo\u010dki iz laboratorijev, uporabljeni pri delu z infektivnimi materiali<\/li>\n<li>deli opreme, obla\u010dila, rokavice, brisa\u010de in drugi higienski pribor uporabljen pri dializi<\/li>\n<li>odpadki bolnikov v izolacijskih oddelkih, ter drugi materiali oku\u017eeni s patogenimi klici<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo ne zahtevajo posebnega ravnanja<\/li>\n<li>kemi\u010dni odpadki (neuporabne ali zavr\u017eene kemikalije, ki se uporabljajo v medicinskih postopkih, eksperimentalnem delu, \u010di\u0161\u010denju in dezinfekciji \u2013 strupene, korozivne, vnetljive, eksplozivne)\n<ul>\n<li>toksi\u010dne kemikalije<\/li>\n<li>druge vrste kemikalij<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>farmacevtski odpadki (zdravila, drugi farmacevtski preparati, ki so raztreseni, razbiti, po\u0161kodovani, s prete\u010denim rokom uporabe\u2026)\n<ul>\n<li>citotoksi\u010dna in citostati\u010dna zdravila<\/li>\n<li>druga zdravila<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>radioaktivne snovi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776291\"><\/a><a name=\"_Toc146468863\"><\/a><a name=\"_Toc146451375\"><\/a><a name=\"_Toc146344312\"><\/a><a name=\"_Toc146097772\"><\/a>95.\u00a0 Zbiralnica odpadkov: higiensko tehni\u010dna urejenost.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776292\"><\/a><a name=\"_Toc146468864\"><\/a><a name=\"_Toc146451376\"><\/a><a name=\"_Toc146344313\"><\/a><a name=\"_Toc146097773\"><\/a>96.\u00a0 Organski odpadki iz prehranskih objektov.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776293\"><\/a><a name=\"_Toc146468865\"><\/a><a name=\"_Toc146451377\"><\/a><a name=\"_Toc146344314\"><\/a><a name=\"_Toc146097774\"><\/a>97.\u00a0 Program \u010di\u0161\u010denja in vzdr\u017eevanja zbirnega prostora za organske odpadke iz kuhinj.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776294\"><\/a><a name=\"_Toc146468866\"><\/a><a name=\"_Toc146451378\"><\/a><a name=\"_Toc146344315\"><\/a><a name=\"_Toc146097775\"><\/a>98.\u00a0 Odlagali\u0161\u010da odpadkov: higienske in osnovne tehni\u010dne zahteve in epidemiolo\u0161ke nevarnosti.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>sanitarno-tehni\u010dne zahteve za odlagali\u0161\u010da odpadkov\n<ul>\n<li>odlagajo se komunalni odpadki in nenevarni odpadki<\/li>\n<li>posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, je prepovedano odlagati<\/li>\n<li>izvajalec mora imeti izdelan projekt (program upravljanja in vzdr\u017eevanja odlagali\u0161\u010da) \u2013 na ta na\u010din je dolo\u010deno\n<ul>\n<li>re\u017eim odlaganja odpadkov<\/li>\n<li>pravilno in redno izravnavanje terena<\/li>\n<li>prepre\u010devanje po\u017eara<\/li>\n<li>zasipavanje energetskih odpadkov z anorganskimi materiali<\/li>\n<li>prepre\u010devanje \u0161irjenja smradu<\/li>\n<li>\u010di\u0161\u010denje in kontrola izcednih vod<\/li>\n<li>kontrola izhajajo\u010dih plinov<\/li>\n<li>obratovalni \u010das odlagali\u0161\u010da in organizacija poslovanja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>izvajalec je dol\u017ean urediti ka\u017eipote do odlagali\u0161\u010da, ter enkrat letno seznaniti povzro\u010ditelje z obratovanjem<\/li>\n<li>kdor odlo\u017ei odpadke izven odlagali\u0161\u010da, jih je dol\u017ean na svoje stro\u0161ke odstraniti, sicer stori to izvajalec na zahtevo in\u0161pekcije in na stro\u0161ke komunalne skupnosti<\/li>\n<li>lokacija\n<ul>\n<li>2 km od naselja<\/li>\n<li>vi\u0161ina in smer podtalnice<\/li>\n<li>smer in stalnost vetrov<\/li>\n<li>lokacija vodovodov<\/li>\n<li>na\u010din zasipavanja smeti<\/li>\n<li>prepustnost takih plasti<\/li>\n<li>oson\u010denost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zbiranje izcedne vode okrog odlagali\u0161\u010da<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776295\"><\/a><a name=\"_Toc146468867\"><\/a><a name=\"_Toc146451379\"><\/a><a name=\"_Toc146344316\"><\/a><a name=\"_Toc146097776\"><\/a>99.\u00a0 Odplake: komunalne odpadne vode, mikrobiolo\u0161ka onesna\u017eenost.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>po nastanku odplake delimo na\n<ul>\n<li>hi\u0161ne, sanitarne<\/li>\n<li>industrijske<\/li>\n<li>povr\u0161inske<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>hi\u0161ne, sanitarne odplake\n<ul>\n<li>na koli\u010dino odpadnih voda v naseljih vpliva zlasti preskrbljenost s pitno vodo<\/li>\n<li>glavne sestavine odpadnih voda so organske in anorganske snovi, raztopljeni plini in detergenti, barvila, pesticidi in nekatere toksi\u010dne snovi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>industrijske odplake\n<ul>\n<li>po sestavi zelo razlikujejo \u2013 odvisno od tehnolo\u0161kega procesa (mlekarne, klavnice, kemi\u010dna industrija\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>povr\u0161inske odplake\n<ul>\n<li>v naseljih se zlivajo v kanalizacijo in prina\u0161ajo \u017eivalske iztrebke, listje in drugo nesnago, ki se nabira na ulicah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ravnanje z odplakami\n<ul>\n<li>u\u010dinkovito odstranjevanje in kon\u010dna razgradnja odpadnih snovi\n<ul>\n<li>prepre\u010duje kontaminacijo ter infiltracijo zemlje in vode<\/li>\n<li>zmanj\u0161uje \u0161tevilo insektov, glodalcev<\/li>\n<li>zagotavlja higiensko bivalno in delovno okolje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>nadzor nad uspe\u0161no sanacijo okolja omogo\u010da\n<ul>\n<li>zdrava in higienska kultura prebivalstva<\/li>\n<li>dru\u017ebeni interesi, aktivnost komunale<\/li>\n<li>sanitarne, veterinarske in gradbene in\u0161pekcije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468868\"><\/a><a name=\"_Toc146451380\"><\/a><a name=\"_Toc146344317\"><\/a><a name=\"_Toc146097777\"><\/a><a name=\"_Toc146776296\"><\/a>100.\u00a0\u00a0\u00a0 Metode in postopki pre\u010di\u0161\u010devanja odplak.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>lokalno odstranjevanje odplak\n<ul>\n<li>prepustna jama: 2 \u2013 3 m globoka, obzidana s kamnom in opeko, na dnu plast kamenja in proda \u2013 ta na\u010din odstranjevanja odplak je nehigienski, ker onesna\u017euje podzemne vode<\/li>\n<li>neprepustna jama: betonirane stene in dno, zaokro\u017eeni vogali sti\u010dnih ploskev, stene premazane z bitumenom, pribl. 0,5 m visoko ob stenah okrog jame nabita ilovica, odprtina za \u010di\u0161\u010denje hermeti\u010dno zaprta, vse skupaj prekriva zemlja<\/li>\n<li>septi\u010dna jama: betonska jama, ima 2 \u2013 3 prekate, povsem neprepustna, povezana s hi\u0161no kanalizacijo<\/li>\n<li>kemi\u010dno strani\u0161\u010de: uporabljajo v letalih, avtodomih in zakloni\u0161\u010dih<\/li>\n<li>strani\u0161\u010de na posodo (kaj je to, ne vem, morda kahla, op.a.)<\/li>\n<li>poljsko strani\u0161\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>metode pre\u010di\u0161\u010devanja odplak\n<ul>\n<li>mehani\u010dne: re\u0161etke, sita, sedimentiranje, odstranjevanje ma\u0161\u010dob<\/li>\n<li>biolo\u0161ke: precejevalni filtri, pe\u0161\u010deni filter, namakalna polja, stabilizacijska jezera in bazeni z uporabo aktivnega mulja in z bioareacijo<\/li>\n<li>kemi\u010dne: koagulacija, oksidacija, kemi\u010dna precipitacija, nevtralizacija<\/li>\n<li>dezinfekcija: kloriranje, avtoklaviranje, obsevanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776297\"><\/a><a name=\"_Toc146468869\"><\/a><a name=\"_Toc146451381\"><\/a><a name=\"_Toc146344318\"><\/a><a name=\"_Toc146097778\"><\/a>101.\u00a0\u00a0\u00a0 Temeljne sestavine na\u0161e hrane.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hrana\n<ul>\n<li>\u010dlovekova hrana je kompleksno sestavljena<\/li>\n<li>osnovna naloga hrane \u2013 omogo\u010da dinami\u010dno rast, razvoj in aktivnost \u010dloveka<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>elementarne snovi, ki jih vsebuje na\u0161a hrana, delimo na\n<ul>\n<li>gradbeno-plasti\u010dne<\/li>\n<li>energetske<\/li>\n<li>za\u0161\u010ditne<\/li>\n<li>balastne<\/li>\n<li>aromati\u010dne<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>gradbene in plasti\u010dne snovi so v glavnem\n<ul>\n<li>proteini<\/li>\n<li>mineralne snovi<\/li>\n<li>pitna voda<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>za\u0161\u010ditne snovi\n<ul>\n<li>vitamini<\/li>\n<li>minerali<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>hranilne snovi\n<ul>\n<li>potrebujemo za energetsko-funkcionalne potrebe<\/li>\n<li>ogljikovi hidrati in ma\u0161\u010dobe za termogenezo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>balastne snovi\n<ul>\n<li>pospe\u0161ujejo peristaltiko, \u010di\u0161\u010denje \u010drevesja in izlo\u010danje toksinov iz telesa<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468870\"><\/a><a name=\"_Toc146451382\"><\/a><a name=\"_Toc146344319\"><\/a><a name=\"_Toc146097779\"><\/a><a name=\"_Toc146776298\"><\/a>102.\u00a0\u00a0\u00a0 Glavne karakteristike beljakovin, ma\u0161\u010dob, ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralnih snovi v prehrani \u010dloveka.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>organizem rabi redno in kvalitetno prehrano, ki vsebuje ustrezne koli\u010dine gradbenih, energetskih in za\u0161\u010ditnih snovi<\/li>\n<li>proteini\n<ul>\n<li>za\u0161\u010ditna in funkcionalna vloga<\/li>\n<li>izkori\u0161\u010dajo se za energetske potrebe<\/li>\n<li>dnevni fiziolo\u0161ki minimum: cca. 30 g\/osebo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ogljikovi hidrati\n<ul>\n<li>najve\u010dja skupina biokemi\u010dno zelo pomembnih snovi<\/li>\n<li>glavni energetski material<\/li>\n<li>delijo se na monosaharide, disaharide in polisaharide<\/li>\n<li>saharidi so nujna sestavina na\u0161e hrane in \u017ee majhne koli\u010dine v krvi imajo velik pomen<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ma\u0161\u010dobe\n<ul>\n<li>delijo se na rastlinske in \u017eivalske<\/li>\n<li>\u017ee v majhnih koli\u010dinah imajo veliko energije<\/li>\n<li>pove\u010dajo ob\u010dutek sitosti, zmanj\u0161ajo potrebno koli\u010dino hrane in izbolj\u0161ajo okus jedi<\/li>\n<li>bolj zdrava je rastlinska ma\u0161\u010doba<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vitamini\n<ul>\n<li>so specifi\u010dne snovi, biokatalizatorji<\/li>\n<li>posledice deficitov vitaminov so nevarne, lahko tudi usodne<\/li>\n<li>delijo se v dve skupini: lipo- in hidrosulabilne (topne v ma\u0161\u010dobi oz. v vodi)<\/li>\n<li>liposulabilni: A, D, E, K<\/li>\n<li>hidrosulabilni: kompleks B1 \u2013 B12, faktor PP, vitamin C.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>minerali\n<ul>\n<li>v organizmu sodelujejo pri gradnji va\u017enih struktur in vzdr\u017eevanju mnogih funkcionalnih procesov<\/li>\n<li>nepogre\u0161ljivi pri halciuaciji kosti, zob, gradnji proteinov, hemoglobina, hormonov<\/li>\n<li>najva\u017enej\u0161i: Ca, Na, Cl, P, Fe, J<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776299\"><\/a><a name=\"_Toc146468871\"><\/a><a name=\"_Toc146451383\"><\/a><a name=\"_Toc146344320\"><\/a><a name=\"_Toc146097780\"><\/a>103.\u00a0\u00a0\u00a0 Skupine \u017eivil in pogoji higienskega ravnanja z njimi.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>cilj higiene je zagotoviti higiensko neopore\u010dno in biolo\u0161ko polnovredno prehrano<\/li>\n<li>\u017eivila delimo na\n<ul>\n<li>\u017eivila \u017eivalskega izvora (meso, mesni izdelki, mleko, mle\u010dni izdelki)<\/li>\n<li>\u017eivila rastlinskega izvora (\u017eitarice, moka, mo\u010dnati izdelki, sadje, zelenjava)<\/li>\n<li>posebej \u0161tejemo \u0161e pija\u010de in dodatke<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>meso in mesni izdelki\n<ul>\n<li>zahtevajo vso pozornost, \u010disto delo in prepre\u010devanje prenosa infekcij (so potencialni rezervoar infekcij in alimentarnih intoksikacij) \u2013 npr. sekundarne infekcije zaradi ne\u010distega dela<\/li>\n<li>mesni izdelki praviloma vsebujejo neopore\u010dno meso in dovoljene dodatke<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>jajca\n<ul>\n<li>natan\u010dna kontrola in izbor, zlasti za kolektivno prehrano<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>mleko\n<ul>\n<li>uspe\u0161no konzerviranje neopore\u010dnega mleka, ki se pogosto najprej homogenizira<\/li>\n<li>za konzerviranje uporabljajo razne stopnje pasterizacije in uperizacije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u017eitarice\n<ul>\n<li>nujni so natan\u010dni preventivni ukrepi \u2013 \u017ee za \u017eito, transport, skladi\u0161\u010da, sodobne \u010distilne stroje<\/li>\n<li>\u017eita in \u017eitne izdelke hranimo pri optimalni predpisani temperaturi in vlagi, ki prepre\u010duje razvoj mikrobov, insektov in plesni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>sadje in sadni izdelki\n<ul>\n<li>so okusno, osve\u017eujo\u010de, pestro \u017eivilo, eden od glavnih virov vitaminov, mineralov, organsko-sadnih kislin<\/li>\n<li>v neustreznem okolju za\u010dnejo gniti, venejo, postanejo neokusni in izgubijo biolo\u0161ko vrednost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>nega shranjevanja in konzerviranja vseh teh \u017eivil zahteva pozornost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776300\"><\/a><a name=\"_Toc146468872\"><\/a><a name=\"_Toc146451384\"><\/a><a name=\"_Toc146344321\"><\/a><a name=\"_Toc146097781\"><\/a>104.\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravstvena ustreznost \u017eivil, varnost \u017eivil, energijska, hranilna vrednost \u017eivil.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>varnost \u017eivil\n<ul>\n<li>ni \u0161kodljivo za zdravje, \u010de je pripravljeno in zau\u017eito za predviden namen<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zdravstvena ustreznost\n<ul>\n<li>varnost in ustrezna sestava glede vsebnosti hranilnih snovi, ki vplivajo na biolo\u0161ko in energijsko vrednost<\/li>\n<li>ne vsebujejo (oz. lahko do neke dolo\u010den, nizke koncentracije)\n<ul>\n<li>mikroorganizmov ali parazitov<\/li>\n<li>ostankov pesticidov in zdravil<\/li>\n<li>strupenih kovin, nekovin in drugih kemi\u010dnih onesna\u017eevalcev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ne vsebujejo aditivov<\/li>\n<li>niso mehani\u010dno onesna\u017eena s primesmi ali tujki<\/li>\n<li>imajo ozna\u010den rok uporabe<\/li>\n<li>imajo oznako zdravstvene ustreznosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776301\"><\/a><a name=\"_Toc146468873\"><\/a><a name=\"_Toc146451385\"><\/a><a name=\"_Toc146344322\"><\/a><a name=\"_Toc146097782\"><\/a>105.\u00a0\u00a0\u00a0 Patologija v zvezi s prehrano.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>najbolj pogosta patologija v zvezi s prehrano je pojav alimentarnih (alimentacija \u2013 hranjenje, iz lat. alimentum oz. nlat. alimentatio \u2013 hrana) infekcij in intoksikacij<\/li>\n<li>problemi podhranjenosti in bolezni, ki so posledica podhranjenosti<\/li>\n<li>infekcije\n<ul>\n<li>\u010drevesne<\/li>\n<li>botulizem<\/li>\n<li>mikrotokskoze<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>intoksikacije\n<ul>\n<li>kemi\u010dni toksini<\/li>\n<li>organskimi preparati<\/li>\n<li>raticidi<\/li>\n<li>arzen<\/li>\n<li>svinec<\/li>\n<li>strupeni konzervansi<\/li>\n<li>pesticidi<\/li>\n<li>insekticidi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468874\"><\/a><a name=\"_Toc146451386\"><\/a><a name=\"_Toc146344323\"><\/a><a name=\"_Toc146097783\"><\/a><a name=\"_Toc146776302\"><\/a>106.\u00a0\u00a0\u00a0 Zastrupitve z \u017eivili.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u010drevesne infekcije: najve\u010dkrat jih povzro\u010dajo E. coli, enterokoki, stafilokoki, klostridiji, salmonela, \u0161igela, hemoliti\u010dni streptokok<\/li>\n<li>botulizem: najhuj\u0161a prehranska zastrupitev (povzro\u010da jo anaerobni Clostridium botulinum, ki prebiva v oku\u017eenih konzervah in izlo\u010da botulinusni toksin \u2013 posledica so kr\u010di in ohromelost mi\u0161ic)<\/li>\n<li>mikotoksike: obolenja zaradi plesni<\/li>\n<li>parazitska obolenja: prena\u0161ajo z mesom in mesnimi izdelki (goveja trakulja)<\/li>\n<li>rezervoarji oku\u017ebe so primarni in sekundarni\n<ul>\n<li>primarni: klavne \u017eivali<\/li>\n<li>sekundarni: kontakt neopore\u010dnih \u017eivil oz. hrane z okoljem, predmeti in ljudmi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776303\"><\/a><a name=\"_Toc146468875\"><\/a><a name=\"_Toc146451387\"><\/a><a name=\"_Toc146344324\"><\/a><a name=\"_Toc146097784\"><\/a>107.\u00a0\u00a0\u00a0 Konzerviranje \u017eivil.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>iz lat. conservare \u2013 ohraniti<\/li>\n<li>metode konzerviranja\n<ul>\n<li>fizikalne<\/li>\n<li>kemi\u010dne<\/li>\n<li>biokemi\u010dne<\/li>\n<li>kombinirane<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>osnovni sanitarno-higienski ukrepi\n<ul>\n<li>dovoz<\/li>\n<li>prevzem<\/li>\n<li>konzerviranje \u017eivil<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zahteve za \u017eivila pri konzerviranju\n<ul>\n<li>v obrat za konzerviranje morajo dospeti najbolj kvalitetni produkti<\/li>\n<li>bakteriolo\u0161ko \u010diste<\/li>\n<li>encimsko neogro\u017eeni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zahteve za konzerviranje\n<ul>\n<li>uni\u010denje ali vsaj onemogo\u010den razvoj mikroorganizmov, plesni in virusov<\/li>\n<li>ohranitev biolo\u0161ke vrednosti \u017eivil<\/li>\n<li>podalj\u0161anje uporabnosti<\/li>\n<li>ohranitev pozitivnih organolepti\u010dnih lastnosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>fizikalne metode\n<ul>\n<li>vro\u010dina, hlad, mraz, su\u0161enje (ki naj traja \u010dim dlje in brez \u0161kode za uporabnika prepre\u010duje razvoj bakterij, plesni in zajedavcev)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>biokemi\u010dne metode: naravni proces fermentacije (npr. mle\u010dno-kislinsko vrenje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>aditivi v \u017eivilih\n<ul>\n<li>razni mali dodatki k hrani, ki se mno\u017ei\u010dno uporabljajo zaradi vrste ugodnih u\u010dinkov: hrana dobiva prijeten vonj, okus, izgled, stimulira apetit, prebavo in razpolo\u017eenje<\/li>\n<li>razne za\u010dimbe, barve, aromati, kis\u2026<\/li>\n<li>pretirana uporaba ostrih za\u010dimb \u0161koduje organizmu<\/li>\n<li>v proizvodnji z njimi pove\u010dujejo biolo\u0161ko vrednost in trajnost proizvodov<\/li>\n<li>v produkciji, trgovski mre\u017ei in prehrambenih obratih uporabljajo v\u010dasih dodatke za prekrivanje slabe kakovosti \u017eivil in jedi, kar lahko ogro\u017ea zdravje in \u017eivljenje ljudi \u2013 zaradi teh nevarnosti se izdajo predpisi o zdravstveni neopore\u010dnosti \u017eivil<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776304\"><\/a><a name=\"_Toc146468876\"><\/a><a name=\"_Toc146451388\"><\/a><a name=\"_Toc146344325\"><\/a><a name=\"_Toc146097785\"><\/a>108.\u00a0\u00a0\u00a0 Kozmeti\u010dni proizvodi : definicija, delitev, mikrobiolo\u0161ke zahteve.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gr. \u03ba\u03bf\u03c3\u03bc\u03b5\u03c4\u03b9\u03ba\u03bf\u03c2 (iz \u03ba\u03bf\u03c3\u03bc\u03b5\u03b9\u03bd \u2013 krasiti, urediti) \u2013 lepotilo<\/li>\n<li>definicija: proizvod, ki prihaja v stik s telesom z namenom, da ga neguje, olep\u0161a\u2026<\/li>\n<li>v promet se lahko da le tiste, ki so varni \u2013 sem sodi tudi zdravstvena ustreznost<\/li>\n<li>zdravstvena ustreznost\n<ul>\n<li>ne vsebujejo mikroorganizmov in \u0161kodljivih fizikalnih in kemi\u010dnih snovi<\/li>\n<li>imajo ozna\u010den rok uporabe<\/li>\n<li>so ustrezne sestave glede vrste in vsebnosti sestavin<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Predmeti splo\u0161ne uporabe, ki so pod zdravstvenim nadzorom<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vsi materiali in snovi, ki pridejo v stik z \u017eivilom (posoda, oprema, naprave, pribor, \u010distila\u2026): pod posebnim zdravstvenim nadzorom, kemijske analize, atesti\n<ul>\n<li>testiranje (mikrobiolo\u0161ka, kemi\u010dna\u2026 kontrola) izdelkov , preden gredo v promet<\/li>\n<li>rok uporabe izdelkov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vsa \u010distila, \u010distilna sredstva in pomivalna sredstva: ne smejo biti v kategoriji strupov, razen Varikine in Disolva<\/li>\n<li>kozmeti\u010dna sredstva, ki so za nego telesa in obraza: atest, pri tujih znamkah deklaracija v slovenskem jeziku<\/li>\n<li>vsi toba\u010dni izdelki: a testi tobaka<\/li>\n<li>vse otro\u0161ke igra\u010de: material, barve (netopne), velike, brez ostrih robov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776305\"><\/a><a name=\"_Toc146468877\"><\/a><a name=\"_Toc146451389\"><\/a><a name=\"_Toc146344326\"><\/a><a name=\"_Toc146097786\"><\/a>109.\u00a0\u00a0\u00a0 Otro\u0161ke igra\u010de: delitev, zdravstvene zahteve in varnost.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>lastnosti, na podlagi katerih presojamo zdravstveno ustreznost\n<ul>\n<li>fizikalne in mehanske lastnosti<\/li>\n<li>kemijske lastnosti in biorazpolo\u017eljivost<\/li>\n<li>elektri\u010dne lastnosti<\/li>\n<li>higiena<\/li>\n<li>radioaktivnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zahteve za igra\u010de\n<ul>\n<li>za majhne otroke brez ostrih robov, zadosti velike\u2026<\/li>\n<li>ustrezni materiali<\/li>\n<li>netopne barve<\/li>\n<li>navodila za uporabo<\/li>\n<li>oznaka \u201cdobra igra\u010da\u201d, ki jo podeli Zavod za zdravstveno varstvo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146776306\"><\/a><a name=\"_Toc146468878\"><\/a><a name=\"_Toc146451390\"><\/a><a name=\"_Toc146344327\"><\/a><a name=\"_Toc146097787\"><\/a>110.\u00a0\u00a0\u00a0 Predmeti in izdelki, ki prihajajo v stik z \u017eivili.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146097788\"><\/a><a name=\"_Toc146776307\"><\/a><a name=\"_Toc146468879\"><\/a><a name=\"_Toc146451391\"><\/a><a name=\"_Toc146344328\"><\/a>111.\u00a0\u00a0\u00a0 Frizerski obrati: delovno okolje, higiensko-tehni\u010dne zahteve za prostore, opremo, pribor.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delovno okolje\n<ul>\n<li>prostorska neopore\u010dnost\n<ul>\n<li>namembnost prostora<\/li>\n<li>delovni ali poslovni predprostor<\/li>\n<li>funkcionalna povezanost<\/li>\n<li>prepovedano kajenje<\/li>\n<li>ustrezna velikost prostora glede na \u0161tevilo zaposlenih in uporabnikov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>komunalna opremljenost: vodovod, kanalizacija, elektrika<\/li>\n<li>mikroklima v delovnih prostorih\n<ul>\n<li>temperatura: najmanj 21 \u00b0C<\/li>\n<li>gibanje zraka: 0,3 m\/s<\/li>\n<li>vlaga: 40 \u2013 60 %<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>higiensko vzdr\u017eevanje prostorov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>oprema, pribor\n<ul>\n<li>pripomo\u010dki morajo biti uporabo preizku\u0161eni<\/li>\n<li>kemi\u010dna sredstva morajo ustrezati predpisom<\/li>\n<li>sredstva za nego se morajo shranjevati lo\u010deno od \u010distil<\/li>\n<li>odpadki se dajejo v plasti\u010dno vre\u010dko v zaprti posodi, ki so mora prati, razku\u017eevati<\/li>\n<li>sve\u017ee perilo za vsako stranko<\/li>\n<li>posebno shranjevanje perila, pranje pri 95 \u00b0C, su\u0161enje perila<\/li>\n<li>ogrinjala se lahko uporabljajo ve\u010dkrat, \u010de se ne dotikajo ko\u017ee vratu<\/li>\n<li>predmeti, ki praviloma ne pridejo v stik s krvjo (glavniki, krta\u010de) se \u010distijo z vro\u010do vodo in detergentom, nato se operejo s \u010disto vodo in osu\u0161ijo<\/li>\n<li>predmeti, ki pridejo v stik s krvjo, se takoj po uporabi odlo\u017eijo v 70 % raztopino alkohola za 30 min, nato sperejo s teko\u010do vodo in sterilizirajo<\/li>\n<li>priporo\u010da se pribor za enkratno uporabo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>112.\u00a0\u00a0\u00a0 Savne, pedikerska dejavnost.<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>prha z mrzlo in \/ ali hladno vodo, strani\u0161\u010de z umivalnikom, prostor za po\u010ditek, garderoba, sanitarije za zaposlene<\/li>\n<li>v pedikuri se uporablja sterilen set oz. pripomo\u010dek za enkratno uporabo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Higienske zahteve za \u0161olsko zgradbo in opremo<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pomembno je\n<ul>\n<li>zemlji\u0161\u010de: zdravo, ne vla\u017eno, veliko (25 \u2013 35 m<sup>2<\/sup>\/u\u010denca)<\/li>\n<li>odmik od prometnic\n<ul>\n<li>\u010de so u\u010dilnice orientirane na cesto, morajo biti najmanj 50 m od ceste<\/li>\n<li>\u010de pa je mrtva fasada (strani\u0161\u010da, garderobe) obrnjena proti prometu, mora biti najmanj 35 m stran<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Higiena pouka<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Higienske zahteve za vzgojnovarstvene ustanove, karakteristike in vpliv na \u010dloveka<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>iz gr. \u03c7\u03b5 \u03c4\u03b5\u03c7\u03bd\u03b5 \u03c7\u03c5\u03b3\u03b9\u03b5\u03b9\u03bd (iz \u03c7\u03c5\u03b3\u03b9\u03b5\u03c2 \u2013 zdrav) \u2013 nauk o ohranitvi zdravja higiena je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela preu\u010duje zdravstveno stanje prebivalstva v interakciji z vplivi okolja celo \u017eivljenje in dejavnosti \u010dloveka (spremlja, raziskuje, opredeljuje) pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji in pri posamezniku v povezavi &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-ter-izbrane-teme-iz-higiene-z-ekologijo\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Vpra\u0161anja in odgovori ter izbrane teme iz higiene z ekologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[161],"tags":[162,3657,2059],"class_list":["post-2649","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-bolnisnicna-higiena","tag-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-gradivo-higiena"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2649","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2649"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2649\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2649"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2649"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2649"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}