{"id":2659,"date":"2015-01-13T17:08:34","date_gmt":"2015-01-13T16:08:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2659"},"modified":"2015-01-13T17:50:38","modified_gmt":"2015-01-13T16:50:38","slug":"mikrobiologija-s-parazitologijo-splosni-del-gradivo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-s-parazitologijo-splosni-del-gradivo\/","title":{"rendered":"Mikrobiologija s parazitologijo \u2013 splo\u0161ni del gradivo"},"content":{"rendered":"<p><a name=\"_Toc148966182\"><\/a><a name=\"_Toc146548190\"><\/a>Uvrstitev mikroorganizmov v svet \u017eivih organizmov<\/p>\n<p>Prve, najenostavnej\u0161e oblike \u017eivljenja so se pojavile na Zemlji pred ve\u010d kot tremi milijardami let. Tekom evolucije so se te enostavne oblike spreminjale in izpopolnjevale, tako da danes na na\u0161em planetu \u017eivi nekaj milijonov razli\u010dnih vrst \u017eivali, rastlin in mikroorganizmov. Na tiso\u010de jih bodo \u0161e odkrili in znanstveno opisali.<\/p>\n<p>Svet mikroorganizmov vklju\u010duje mno\u017eico mikroskopskih organizmov, ki so ena sama celica ali so drobni ve\u010dceli\u010dni organizmi, sem \u0161tejejo tudi virusi, viroidi in prioni, ki so neceli\u010dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966183\"><\/a><a name=\"_Toc146548191\"><\/a>Evolucijska razmerja med \u017eivimi organizmi<\/p>\n<p>Evolucija \u017eivljenja u\u010di, da se je \u017eivo razvilo iz ene skupne pracelice, ki je nastajala nekaj sto milionov let iz ne\u017eivega. Izvor te celice \u0161e ni dokazan, predvidevajo pa, da bodo tako pracelico na\u0161li v mo\u010dvirjih.<\/p>\n<p>Celice se po strukturi razlikujejo, so pro- in evkariotske, vendar celi\u010dna zgradba ne odra\u017ea sorodnosti med organizmi.<!--more--><\/p>\n<p>Z novimi raziskovalnimi metodami, s katerimi ugotavljamo redosled nukleotidov v nukleinskih kislinah celic, smo pri\u0161li do natan\u010dnega dolo\u010danja sorodnosti med organizmi in do novih spoznanj.<\/p>\n<p>Danes se za ugotavljanje sorodnosti med organizmi primerjajo sekvence nukleotidov v ribosomski RNK \u2013 ve\u010dja ko je skladnost sekvenc, ve\u010dja je sorodnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>S preu\u010devanjem rRNK so ugotovili, da obstajajo 3 lo\u010dene vzporedne celi\u010dne linije, 2 prokariotski (bakterije in arheje \u2013 arheje so odkrili \u0161ele 1970) in 1 evkariotska.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966184\"><\/a><a name=\"_Toc146548192\"><\/a>Skupine mikroorganizmov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Protozoa,<\/li>\n<li>mikroskopske alge,<\/li>\n<li>glive: kvasovke, plesni,<\/li>\n<li>modrozelene alge,<\/li>\n<li>arheje,<\/li>\n<li>virusi,<\/li>\n<li>(viroidi, prioni).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966185\"><\/a><a name=\"_Toc146548193\"><\/a>Mikroorganizmi v okolju<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mikroorganizmi so prisotni prakti\u010dno povsod. Nahajajo se v hrani, v vodi, ki jo pijemo in uporabljamo za umivanje in pranje, na na\u0161i posodi in perilu. Zrak, ki ga vdihavamo je poln mikrobov. Lahko se nahajajo v neverjetnih okoljih, kjer ne pre\u017eivi noben drug organizem. Lahko \u017eivijo kilometre v zemeljski notranjosti. Najdemo jih v vro\u010dih termalnih vrelcih, pri temperaturi 90 \u00b0C, nekaj malega tudi pri temperaturi 250 \u00b0C. Nekateri uspevajo v \u017evepleni kislini, drugi spet v destilirani vodi.<\/p>\n<p>Naseljujejo povr\u0161ine ljudi, \u017eivali in rastlin. Dobro rastejo v ustih in \u010drevesju (\u2153 \u010dlove\u0161kega blata so bakterije). V \u010dlove\u0161kem organizmu je stalno prisotnih na milijarde mikroorganizmov, t.j. normalna mikroflora (vsa mezodermalna tkiva zdravih ljudi so sterilna).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966186\"><\/a><a name=\"_Toc146548194\"><\/a>Vloga mikroorganizmov v prehranjevalni verigi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsi \u017eivi organizmi morajo biti sposobni spreminjati kemi\u010dne spojine iz okolja v take snovi, ki jih lahko vgradijo v svoje celice. Kemi\u010dne reakcije, ki se pri tem odigravajo imenujemo <strong>metabolizem<\/strong>. Kot razgrajevalci oz. <strong>dekompozitorji<\/strong> imajo mikrobi odlo\u010dilno vlogo v <strong>biogeokemi\u010dnem ciklusu<\/strong>, v katerem spro\u0161\u010dajo hraniva za proizvajalce organske hrane, t. j. fotosintetske organizme (zelene rastline in alge).<\/p>\n<p>Enostavne anorganske snovi se spreminjajo v zamotane organske spojine v fotosintetskih organizmih, ki so vir hrane za vse \u017eivalske potro\u0161nike. Ta hraniva se kon\u010dno nahajajo v telesih rastlin in \u017eivali. Trupla \u017eivali in rastline mikrobi predelajo nazaj v enostavne kemi\u010dne sestavine, ki jih spet porabijo fotosintetski organizmi.<\/p>\n<p>Na Zemlji se tako stalno odvijajo procesi razgradnje in sinteze, pri katerih se materija in energija pretvarjata iz ene oblike v drugo. Pri tej pretvorbi imajo mikroorganizmi neprecenljivo vlogo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966187\"><\/a><a name=\"_Toc146548195\"><\/a>Vloga mikroorganizmov v \u010dlovekovem \u017eivljenju<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Povr\u0161en opazovalec opazi pomen mikroorganizmov najprej po \u0161kodi, ki jo ti povzro\u010dajo ljudem, \u017eivalim in rastlinam. S temi mikrobi, ki povzro\u010dajo bolezni, se ukvarja humana in veterinarska mikrobiologija in fitopatologija. Tudi na drugih podro\u010djih so mikroorganizmi ve\u010dkrat neza\u017eeleni (v naravi, industriji\u2026), vendar pa nesporno velja, da je njihova koristna vloga dominantna.<\/p>\n<p>Ker je u\u010dbenik namenjen \u0161tudentom zdravstvene nege in bo torej v njem poudarek na humani medicinski mikrobiologiji, bomo pozitivno vlogo mikroorganizmov v \u010dlovekovem \u017eivljenju prikazali na kratko v uvodnem delu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017de iz davnine uporabljamo bakterije in glive v gospodinjstvih in industriji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sodelujejo pri:<\/p>\n<ul>\n<li>proizvodnji piva (kvasovke),<\/li>\n<li>izdelavi mle\u010dnih proizvodov (mle\u010dnokislinske bakterije),<\/li>\n<li>izdelavi kruha (Saccharomyces cerevisiae \u2013 kvasovka),<\/li>\n<li>fermentaciji zelja v kislo zelje (glive),<\/li>\n<li>izdelavi kisa (bakterije, ki tvorijo ocetno kislino),<\/li>\n<li>nastanku \u010dokolade (delovanje kvasovk na kakavova zrna),<\/li>\n<li>proizvodnji acetona in 2- propanola iz odpadkov bogatih z ogljikovimi hidrati (g. Clostridium in Bacillus).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Novo obdobje v zdravljenju infekcijskih bolezni se je za\u010delo z odkritjem antibiotikov, ki so produkti plesni in bakterij:<\/p>\n<ul>\n<li>sinteza steroidnih hormonov in karotinoidov (plesni),<\/li>\n<li>sinteza aminokisline \u2013 glutaminska kislina iz sladkorja in amonijevih soli (Corynebacterium glutaminicum)<\/li>\n<li>danes so znane mutante, ki sintetizirajo mnoge aminokisline, nukleotide in druge \u201cbiokemikalije\u201d v velikih koli\u010dinah.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnoge bakterijske encime uporabljamo v predelovalni industriji:<\/p>\n<ul>\n<li>amilaze za hidrolizo \u0161kroba,<\/li>\n<li>proteaze za strojenje ko\u017e,<\/li>\n<li>pektinaze za bistrenje sadnih sokov,<\/li>\n<li>nekatere surovine, ki jih je na Zemlji v izobilju (zemeljski plin, nafta, celuloza) se samo s pomo\u010djo mikroorganizmov lahko pretvorijo v celi\u010dno snov (biomaso).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mikrobi so pomembni simbionti v \u017eelodcu pre\u017evekovalcev (rumen). Pre\u017evekovalci sami nimajo encimov za razgradnjo celuloze.<\/p>\n<p>S pomo\u010djo mikrobov dobivamo tudi energijo. Z razgradnjo hlevskega gnoja nastaja metan, gorivo za motorna vozila in ogrevanje. Za pretvorbo na\u0161ih odpadkov v koristno energijo, bodo ti \u201cbiolo\u0161ki generatorji\u201d lahko zelo pomembni kot vir energije v industriji in gospodinjstvih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mikroorganizmi so lahko male biolo\u0161ke tovarne, ki proizvajajo koristne produkte, kot so: dodatki hrani, stabilizatorji \u017eivil, za\u010dimbe, zdravila, cepiva\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Hitro se razvija podro\u010dje industrijske mikrobiologije \u2013 <strong>biotehnologija<\/strong>. Najve\u010d obeta <strong>gensko in\u017eenirstvo<\/strong>, ki so ga legalizirali leta 1980 v ZDA. Gensko in\u017eenirstvo je, na kratko, izolacija gena, ki ima informacijo za sintezo dolo\u010dene \u017eelene substance in vgraditev tega gena v bakterijo oz. glivo, ki nato proizvaja \u017eeleni produkt.<\/p>\n<p>Nova industrija izkori\u0161\u010da delovno mo\u010d milijonov drobnih \u017eivih celic, ki imajo zavidljivo sposobnost prilagajanja, enostaven in hiter na\u010din razmno\u017eevanja, relativno enostavno ter poceni prehrano in proizvajajo veliko \u010dloveku koristnih snovi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966188\"><\/a><a name=\"_Toc146548196\"><\/a>Medicinska mikrobiologija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je podro\u010dje mikrobiologije, ki obravnava bakterije, glive in viruse, ki povzro\u010dajo bolezni pri \u010dloveku. Ukvarja se z ustrojem teh drobnih, s prostim o\u010desom nevidnih organizmov, z njihovimi lastnostmi, ki pogojujejo nastanek bolezni. Obravnava tudi reakcije \u010dloveka, ki je tekom svoje evolucije razvil u\u010dinkovit obrambni sistem. Vklju\u010duje preventivne metode, ki nam pomagajo, da do bolezni ne pride. Preu\u010duje pota \u0161irjenja mikroorganizmov in s tem pota \u0161irjenja bolezni. Obravnava sredstva in metode za uni\u010devanje miikroorganizmov, tako v okolju kot v \u010dloveku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548197\"><\/a><a name=\"_Toc148966189\"><\/a>Celi\u010dni organizmi, prokaritske in evkariotske celice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsi \u017eivi organizmi na na\u0161em planetu se dele na celi\u010dne in neceli\u010dne (acelularne). Celi\u010dni so lahko ena sama celica ali ogromno celic. Neceli\u010dni organizmi so zgrajeni iz manj\u0161ega ali ve\u010djega \u0161tevila molekul, makro- in mikromolekul.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966190\"><\/a><a name=\"_Toc146548198\"><\/a>Celi\u010dni organizmi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsi (\u017eivali, rastline, mikrobi) imajo celo vrsto skupnih lastnosti. Zgrajeni so iz celic (nekaj ali zelo veliko) ali so ena sama celica. Enoceli\u010dni so mikroorganizmi, rastline in \u017eivali so ve\u010dceli\u010dne.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsi vsebujejo 3 osnovne molekule:<\/p>\n<ul>\n<li>deoksiribonukleinsko kislino DNK,<\/li>\n<li>ribonukleinsko kislino RNK,<\/li>\n<li>beljakovine (encimi).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Predvsem encimi omogo\u010dajo celicam \u017eivljenjske aktivnosti in sintezo ostalih sestavin, t.j. ogljikovih hidratov in ma\u0161\u010dob.<\/p>\n<p>Z odkritjem elektronskega mikroskopa, ki nam drobne strukture pove\u010da (cca. 50.000 x), so spoznali, da so celice dveh tipov, pro- in evkariotske.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966191\"><\/a><a name=\"_Toc146548199\"><\/a>Prokariotske celice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ime izvira iz gr\u0161\u010dine (protis \u2013 primitiven, enostaven; karyon \u2013 jedro). To so torej celice s primitivnim jedrom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Njihove najpomembnej\u0161e zna\u010dilnosti, ki jih lo\u010dijo od evkariotskih celic so:<\/p>\n<ul>\n<li>so najmanj\u0161e celice (njihova povpre\u010dna velikost je 1 \u2013 4 \u03bcm),<\/li>\n<li>nimajo izoblikovanega jedra,<\/li>\n<li>nimajo jedrne membrane,<\/li>\n<li>ne delijo se z mitozo,<\/li>\n<li>membranskih struktur, kot so mitohondriji, kloroplasti, golgijev aparat, endoplazmatski kanali in lizosomi, nimajo, imajo pa mezosome in ribosome,<\/li>\n<li>celi\u010dno membrano ovija celi\u010dna stena, ki je iz peptidoglikana,<\/li>\n<li>nekatere imajo flagele,<\/li>\n<li>metabolizem imajo zelo zapleten in raznovrsten.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966192\"><\/a><a name=\"_Toc146548200\"><\/a>Evkariotske celice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ime je tudi izpeljano iz gr\u0161\u010dine (eu \u2013 pravi; karyon \u2013 jedro). To so torej celice s pravim jedrom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Njihove zna\u010dilnosti so:<\/p>\n<ul>\n<li>so ve\u010dje od prokariotskih (ve\u010dinoma ve\u010d kot 5 \u03bcm),<\/li>\n<li>jedro je jasno izoblikovano in lo\u010deno od citoplazme z dvojno jedrno membrano,<\/li>\n<li>jedro se mitoti\u010dno deli,<\/li>\n<li>imajo mitohondrije, protoplaste, endoplazmatske kanale, golgijeve strukture, lizosome\u2026<\/li>\n<li>celi\u010dna stena, v kolikor je prisotna, ne vsebuje peptidoglikana,<\/li>\n<li>nekatere imajo psevdopodije,<\/li>\n<li>poznajo v glavnem en na\u010din metabolizma.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc148966193\"><\/a><a name=\"_Toc146548201\"><\/a>Neceli\u010dni organizmi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>To so organizmi, ki so zgrajeni samo iz manj\u0161ega ali ve\u010djega \u0161tevila makro- in mikromolekul. So zelo drobni (velikost nekaj \u03bcm). Med seboj se razlikujejo po obliki, velikosti in zgradbi. Vsebujejo samo DNK ali RNK, nekateri imajo \u0161e nekaj proteinov, lahko tudi zelo malo encimov.<\/p>\n<p>Vsi so obvezno paraziti: bakterij, rastlinskih, \u017eivalskih ali \u010dlove\u0161kih celic.<\/p>\n<p>Sem spadajo <strong>virusi<\/strong> in <strong>viroidi<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1><a name=\"_Toc148966194\"><\/a><a name=\"_Toc146548202\"><\/a>1. Bakterije<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Njihove osnovne zna\u010dilnosti so vsesplo\u0161na raz\u0161irjenost, hitra rast in razmno\u017eevanje, kratka \u017eivljenjska doba (hitra menjava generacij, genetska spremenljivost), ogromna biokemi\u010dna zmo\u017enost in spremenljivost metabolizma.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966195\"><\/a><a name=\"_Toc146548203\"><\/a>1.1.\u00a0\u00a0 Poimenovanje<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glede na obliko, barvanje, prehrano\u2026 razvr\u0161\u010damo bakterije v sistematske skupine: deblo (phillum), red (ordo), dru\u017eina (familia), rod (genus), vrsta (species).<\/p>\n<p>Vsaka bakterija, kot vsak organizem, je ozna\u010dena z dvemi imeni (C. Linn\u00e9 \u2013 binarna latinska nomenklatura): ime rodu (pi\u0161emo z veliko za\u010detnico) in ime vrste (pi\u0161emo z malo za\u010detnico) \u2013 npr. Proteus mirabilis, Streptococcus pneumoniae.<\/p>\n<p>Natan\u010dno prepoznavanje oz. identifikacijo mikroorganizmov, tako bakterij kot virusov, omogo\u010dajo nove diagnosti\u010dne metode, ki vklju\u010dujejo izolacijo nukleinske kisline in determinacijo genov v molekuli nukleinske kisline. Ti postopki, ki so hitri in natan\u010dni, se postopno uvajajo kot rutinski diagnosti\u010dni postopki tudi pri nas.<\/p>\n<p>Sorodnost v sestavi NK je kriterij v sistemizaciji, t.j. uvr\u0161\u010danje sorodnih organizmov v skupine. Sorodnost mikroorganizmov na molekularni ravni definira mednarodna komisija. Po dogovoru te komisije velja, da \u010de imajo organizmi 40 do 60 % homologne DNK (zaporedje baz v NK se ujema), pripadajo istemu rodu, \u010de pa je homolognost v DNK 70 %, jih uvrstimo v isto vrsto.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146548204\"><\/a><a name=\"_Toc148966196\"><\/a>1.2.\u00a0\u00a0 Morfologija in struktura bakterij<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966197\"><\/a>1.2.1.\u00a0 Osnovne zna\u010dilnosti<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966198\"><\/a><a name=\"_Toc146548205\"><\/a>1.2.1.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Oblika<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So razli\u010dnih oblik, v glavnem se pojavljajo v treh osnovnih: kroglasta, pali\u010dasta in spiralna.<\/p>\n<p>Leta 1980 je A.E. Walsby opisal \u0161tirioglate bakterije, ki so jih na\u0161li v naravnih slanih jezerih ob \u010crnem morju; te je poimenoval Arcula (majhna \u0161katlica).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Okrogle bakterije so <strong>koki<\/strong>; ti so lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>posami\u010dni \u2013 <strong>mikrokoki<\/strong>,<\/li>\n<li>dva koka skupaj \u2013 <strong>diplokoki<\/strong>,<\/li>\n<li>v veri\u017eici \u2013 <strong>streptokoki<\/strong>,<\/li>\n<li>nakopi\u010deni v grozd \u2013 <strong>stafilokoki<\/strong>,<\/li>\n<li>kadar ostanejo skupaj po 4 celice, so to <strong>tetrade<\/strong>, 8 celic v skupini pa imenujemo <strong>sarcina<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pali\u010daste bakterije so <strong>bacili<\/strong>; ti so lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>cilindri\u010dne oblike, ravni ali rahlo zviti,<\/li>\n<li>dolgi ali kratki,<\/li>\n<li>posami\u010dni ali po delitvi ostanejo skupaj (<strong>diplo-<\/strong>, <strong>streptobacili<\/strong>),<\/li>\n<li>se nalo\u017eijo drug na drugega kot plot \u2013 <strong>palisade<\/strong>,<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Spiralne bakterije so lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>prav rahlo upognjene, vejice \u2013 <strong>vibrio<\/strong>,<\/li>\n<li>dolge, trde pal\u010dke z ve\u010d spiralnimi zavoji (15 in ve\u010d) \u2013 <strong>spirile<\/strong>,<\/li>\n<li>dolgi, upogljivi mikrobi z mnogimi zavoji \u2013 <strong>spirohete<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548206\"><\/a><strong>Sprememba oblike<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na obliko vplivajo fizi\u010dni in kemi\u010dni dejavniki v okolju. Predvsem kadar gojimo bakterije na umetnih goji\u0161\u010dih v laboratoriju, se njihova tipi\u010dna oblika spremeni (kroglaste se pove\u010dajo, pali\u010daste se zadebelijo\u2026), tem oblikam re\u010demo <strong>involutivne<\/strong> (degenerativne) oblike. Nastanejo zaradi neugodnih vplivov okolja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966199\"><\/a><a name=\"_Toc146548207\"><\/a>1.2.1.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Kemi\u010dna sestava<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zastopani so enaki elementi, v podobnih odstotkih, kot pri vseh celicah. Glavnina je voda, ki jo je v mladih celicah 90 %, v starej\u0161ih pa 75 %. Suhega ostanka je torej od 10 do 25 %; v njem so zastopani elementi kot so C (50 %), O (20 %), N (15 %), H (8 %), P (3 %), S (1 %).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966200\"><\/a><a name=\"_Toc146548208\"><\/a>1.2.1.3.\u00a0\u00a0\u00a0 Velikost<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vse so mikroskopsko majhne. Merimo jih z \u03bcm (milijonti del m); v povpre\u010dju merijo od 1 do 4 \u03bcm. \u010ce bi sestavili 100 okroglih bakterij v vrsto, bi bile za debelino lista.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966201\"><\/a><a name=\"_Toc146548209\"><\/a>1.2.1.4.\u00a0\u00a0\u00a0 Prostornina (volumen)<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prostornina bakterijske celice je zelo majhna. Da se bakterijska celica lahko reproducira in \u017eivi, so ji potrebni razli\u010dni encimi, proteini, verjetno nekaj tiso\u010d. Potrebuje tudi NK, lipide, ogljikove hidrate, minerale, vodo\u2026 Ker so to tako majhne celice, imajo relativno veliko povr\u0161ino; manj\u0161a kot je prostornina, ve\u010dja (relativno) je povr\u0161ina. Velika povr\u0161ina jim omogo\u010da hitro izmenjavo snovi z okolico. Bakterije lahko v kratkem \u010dasu izlo\u010dijo v okolje ogromne koli\u010dine raznih produktov (encimov in toksinov).<\/p>\n<p>0,6 ml bakterijske suspenzije ima povr\u0161ino pribl. 19 m<sup>2<\/sup>. Tako povr\u0161ino ima npr. mladeni\u010d te\u017eak 65 \u2013 70 kg. Ta ogromna povr\u0161ina jim omogo\u010da hiter metabolizem in s tem tudi hitro rast. 500 kg te\u017eko govedo sintetizira v 24 urah 0,5 kg beljakovin, 500 kg kvasovk pa v istem \u010dasu 50.000 kg.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966202\"><\/a><a name=\"_Toc146548210\"><\/a>1.2.2.\u00a0 Zgradba bakterijske celice<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Lo\u010dimo naslednje osnovne dele:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>ovojnice<\/strong>,<\/li>\n<li><strong>citoplazma<\/strong> z \u201c<strong>jedrom<\/strong>\u201d,<\/li>\n<li><strong>izrastki<\/strong> na povr\u0161ini bakterijske celice.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966203\"><\/a><a name=\"_Toc146548211\"><\/a>1.2.2.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Ovojnice<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterije imajo lahko 3 razli\u010dne ovojnice, ki ena vrh druge ovijajo citoplazmo:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>kapsula<\/strong>,<\/li>\n<li><strong>celi\u010dna stena<\/strong>,<\/li>\n<li><strong>citoplazmatska membrana<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Kapsule ne najdemo pri vseh bakterijah. Celi\u010dna stena je zna\u010dilna za vse, razen za rod Mycoplasma.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548212\"><\/a><strong>Kapsula<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zna\u010dilna je za mnoge bakterijske vrste, ki jih obkro\u017ea tanj\u0161i ali debelej\u0161i sloj sluzave, \u017eelatinozne mase. \u010ce je kapsula \u0161iroka, se vidi \u017ee v svetlobnem mikroskopu. Bakterije, ki imajo kapsulo, imenujemo inkapsulirane (pnevmokoki, Klebsiella, Bacillus anthracis\u2026)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kemi\u010dno se sestava kapsule razlikuje pri razli\u010dnih vrstah bakterij, pa tudi v okviru iste vrste imajo razli\u010dni tipi bakterij razli\u010dno sestavo kapsule. Ve\u010dinoma sestavljajo kapsulo <strong>polisaharidi<\/strong>, ki se mre\u017easto povezujejo; to so celuloza, dekstran, levan, dekstrin\u2026 Pri g. Bacillus se mre\u017easto v polimer povezujejo D- glutaminske kisline, pri Streptococcus sk. A in C pa hialuronske kisline, pod to plastjo pa je proteinska snov. Streptococcus pneumoniae ima kapsulo iz razli\u010dnih polisaharidov in glede na sestavo kapsule lo\u010dimo 80 razli\u010dnih tipov. V kapsuli se nahajajo kapsularni antigeni, to so komplicirane snovi z visoko molekulsko maso, ki po vstopu bakterij v organizem spro\u017eijo nastanek protiteles.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>S serolo\u0161kimi reakcijami dolo\u010damo kapsularne antigene (K- Ag). Obstaja ve\u010d serolo\u0161kih reakcij. Ena od njih je mikroprecipitacija. Kapsula v kontaktu s serumom, v katerem so homologna protitelesa, pri\u010dne nabrekati (Neufeldov fenomen ali fenomen nabrekanja kapsule). Test se v praksi uporablja za identifikacijo streptokokov, meningokokov, klebsiel\u2026<\/p>\n<p>Debelo kapsulo imajo: g. Pneumococcus, Klebsiella, Bacillus anthracis.<\/p>\n<p>Tanko kapsulo imajo: Meningococcus, \u03b2- hemol. Streptococcus, Bordetella pertussis, Haemophilus influenzae\u2026<\/p>\n<p>Kapsulo te\u017eko obarvamo z bazi\u010dnimi barvili, zato se po Gramu skoraj ne obarva (bel rob).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kapsulo ustvarjajo samo \u017eive bakterije. Lastnost je genetsko determinirana. V\u010dasih inkapsulirane bakterije izgubijo zmo\u017enost ustvarjanja kapsule, \u010de rastejo na umetnih goji\u0161\u010dih brez dodatka nativnih beljakovin (kri, serum). Izguba kapsule je za\u010dasna, v organizmu spet delajo kapsulo. Z izgubo kapsule izgube tudi virulenco.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Sluzna ovojnica<\/strong> je brezobli\u010dna koloidna masa, ki lahko obdaja inkapsulirane bakterije ali take brez kapsule. Bakterijska celica jo izlo\u010da ekstracelularno. Vsebuje ve\u010d vode od kapsule. Na trdnih goji\u0161\u010dih delajo take bakterije sluzave kolonije. Ima enak pomen za bakterijo kot kapsula.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vloga kapsule<\/strong> ni povsem poznana. Verjetno \u0161\u010diti bakterijo pred zunanjimi vplivi, predvsem pred antibakterijskimi sredstvi kot so lizocimi, kolicini, bakteriofagi in fagociti.<\/p>\n<p>Ugotovljeno je, da kapsula pnevmokokov, piogenih streptokokov, B. antraksa prepre\u010duje fagocitozo teh bakterij. Pri teh vrstah je kapsula vzrok njihove virulence.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548213\"><\/a><strong>Celi\u010dna stena<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je elasti\u010dna in trdna (rigidna) ovojnica. Le\u017ei nad citoplazmatsko membrano (in pod kapsulo). Za bakterijo je \u017eivljenjskega pomena. Brez celi\u010dne stene bakterija v kratkem \u010dasu odmre. Stena \u0161\u010diti bakterijo pred fizi\u010dnimi vplivi okolja, daje bakteriji trdnost in obliko. Stena je odporna proti visokemu ozmotskemu pritisku v celici: 1 x 10<sup>6<\/sup> \u2013 2 x 10<sup>6<\/sup> Pa (10 \u2013 20 atm). Stena ni semipermeabilna, vendar zadr\u017euje v celici dolo\u010dene encime (nukleaze, fosfataze).<\/p>\n<p>V steni se nahajajo t.i. O- antigeni, zna\u010dilni za serolo\u0161ke skupine posameznih bakterijskih vrst. Lipopolisaharidi in druge sestavine celi\u010dne stene vplivajo na barvanje po Gramu, kot tudi na zmo\u017enost vezave bakteriofagov.<\/p>\n<p>Tudi celi\u010dna stena varuje bakterijo pred delovanjem liti\u010dnih encimov.<\/p>\n<p>Celi\u010dna stena bakterij ima <strong>specialno kemi\u010dno zgradbo<\/strong>; v njej najdemo posebne spojine, ki ne nastopajo nikjer drugje v \u017eivem svetu. To je zelo pomembno dejstvo, saj lahko z dolo\u010denimi kemi\u010dnimi snovmi (antibiotiki) delujemo na te sestavine celi\u010dne stene (prepre\u010dujemo njihovo sintezo, vezavo), kar \u0161kodi bakteriji, gostitelju (\u010dloveku, \u017eivali, rastlini) pa ne (<strong>Penicilin<\/strong>, <strong>Cefalosporin<\/strong>, <strong>Vankomicin<\/strong>, <strong>Bacitracin<\/strong>\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Osnovna sestavina celi\u010dne stene vseh bakterij je <strong>murein<\/strong> (<strong>peptidoglikan<\/strong> oz. <strong>mukopolisaharid<\/strong>). Ta daje trdnost bakterijski celici. Murein je makromolekula, sestavljena iz verig N- acetilglukozamina (NAG) in Nacetilmuramske kisline (NAM) povezanih med seboj z 1,4 glikozidnimi vezmi, to so ravne verige, ki predstavljajo osnovo mureina. Te verige so med seboj pre\u010dno povezane s tetrapeptidi, ki se pritrjajo na NAM. Aminokisline, ki jih najdemo v teh tetrapeptidih so tipi\u010dne za murein; to so:<\/p>\n<ul>\n<li>L- alanin (L- ala),<\/li>\n<li>D- glutaminska kislina (D- glu),<\/li>\n<li>mazodiaminopimelicna kislina (mazo DAP) ali L- lizin (L- lys),<\/li>\n<li>D- alanin (D- ala).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Tako nastane mre\u017easta makromolekula, ki kot vre\u010da (<strong>mureinski sakulus<\/strong>) obdaja celotno bakterijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Murein kot osnovna struktura celi\u010dne stene ima predvsem varovalno vlogo, prepleten in oblo\u017een pa je z dodatnimi snovmi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glede na zgradbo in vsebnost dodatnih snovi na celi\u010dni steni, razlikujemo gram pozitivne in gram negativne bakterije. Leta 1884 je Gram uvedel metodo diferencialnega barvanja bakterij. Gram pozitivne se obarvajo vijoli\u010dno, gram negativne pa ro\u017enato rde\u010de. Vzrok je zgradba celi\u010dne stene, iz \u010desar izhajajo tudi posebne lastnosti omenjenih skupin.<\/p>\n<p><strong>Gram negativne<\/strong> (G<sup>\u2013<\/sup>) imajo relativno malo mureina (10 \u2013 20 %). Murein je v enojnem sloju, na to plast se nalagajo lipopolisaharidi, fosfolipidi in proteini (80 %). Ovojnica, ki le\u017ei nad mureinom, je strupena za ljudi in \u017eivali. Strup, ki ga vsebuje, je poznan kot <strong>endotoksin<\/strong>. To je snov, ki povzro\u010da gastrointestinalne motnje, vro\u010dinsko stanje\u2026 pri ljudeh, ki se oku\u017eijo npr. s Salmonelami. Endotoksin je Ag, imenujemo ga tudi somatski, ali O- Ag.<\/p>\n<p><strong>Gram pozitivne<\/strong> (G<sup>+<\/sup>)imajo ve\u010d slojev mureina (60 \u2013 100 %), zelo malo ali ni\u010d polisaharidov, tudi proteinov je zelo malo. Pogosto najdemo <strong>teihoi\u010dno kislino<\/strong> (polimere glicerolfosforne in ribitolfosforne kisline), ki uravnavajo transport ionov v celico. Dokazano je, da bakterije, ki imajo veliko teh kislin, prenesejo ve\u010dje koncentracije NaCl.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najva\u017enej\u0161e <strong>lastnosti celi\u010dne stene<\/strong> so:<\/p>\n<ul>\n<li>zavaruje celico pred razpokom, do katerega bi pri\u0161lo zaradi visokega ozmotskega pritiska v celici,<\/li>\n<li>celici daje trdnost in obliko,<\/li>\n<li>celico obvaruje pred delovanjem mnogih antibiotikov in drugimi uni\u010dujocimi kemikalijami,<\/li>\n<li>vpliva na barvanje po Gramu,<\/li>\n<li>je lahko vzrok toksi\u010dnim simptomom pri boleznih, ki jih povzro\u010dajo Gram negativne bakterije,<\/li>\n<li>v celi\u010dni steni se nahaja bazalno zrno, iz katerega izhaja bi\u010dek (flagelum) \u2013 pri bakterijah, ki imajo bi\u010dke.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Murein v celi\u010dni steni lahko uni\u010dimo z <strong>mukopolisaharidazami<\/strong>, kot je npr. <strong>lizocim<\/strong>, ali <strong>penicilin<\/strong>. Takrat bakterija nabrekne in po\u010di. Take bakterijske celice z odstranjeno ali po\u0161kodovano celi\u010dno steno imenujemo <strong>sferoplasti<\/strong>, <strong>protoplasti<\/strong>, ali <strong>L- oblike <\/strong>(large body). Te oblike lahko \u017eivijo kraj\u0161i \u010das v izotoni\u010dnem okolju, vendar ne ka\u017eejo vseh aktivnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548214\"><\/a><strong>Citoplazmatska membrana<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je elementarna membrana, kot pri vseh celicah. Zgrajena je iz fosfolipidov in proteinov. V glavnem je membrana proteinska (40 \u2013 70 %) in iz fosfolipidov je (15 \u2013 40 %), nekaj malega je ogljikovih hidratov in RNA. Je iz dvojnega fosfolipidnega sloja, v katerem so vlo\u017eene molekule beljakovin. V primerjavi s celi\u010dno membrano evkariotskih celic ne ugotovimo ve\u010djih razlik, le da membrana bakterij ne vsebuje sterolov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Membrana se na ve\u010dih mestih ugreza in guba v notranjost citoplazme, stvarja lamele oz. vre\u010dke, t.i. <strong>intracitoplazmatska telesca<\/strong>, <strong>periferna telesca<\/strong> ali <strong>hondrioidi<\/strong>, oz. <strong>mezosomi<\/strong>. Na teh mestih so \u0161tevilni encimi, va\u017eni za transport snovi, <strong>permeaze<\/strong> in <strong>citohromi<\/strong> \u2013 encimi, ki omogo\u010dajo celi\u010dno dihanje. Eden od mezosomov je pomemben tudi pri celi\u010dni delitvi, nanj se pritrja bakterijski kromosom.<\/p>\n<p>Mezosomi pri bakterijah prevzamejo funkcijo mitohondrijev pri evkariotskih celicah (nekateri biologi menijo, da so mitohondriji nastali iz simbiontskih bakterij \u2013 zaradi izgleda mitohondrijev in ker ti tudi vsebujejo nekaj DNA).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celi\u010dna membrana je osmotska pregrada, ki uravnava vstopanje in izstopanje snovi v in iz celice. Omogo\u010da tudi selektiven transport hranil v notranjost in izstop razkrojkov v okolje, kar omogo\u010dajo \u201cproteinski mostovi\u201d, ki so vlo\u017eeni v ma\u0161\u010dobno plast membrane. Izmenjava snovi skozi membrano poteka torej z aktivnim transportom, z difuzijo, voda pa po principu osmoze.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vloga celi\u010dne membrane<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>prenos molekul,<\/li>\n<li>izlo\u010danje eksoencimov in drugih metabolitov,<\/li>\n<li>dihanje,<\/li>\n<li>razmno\u017eevanje (mezosom),<\/li>\n<li>sinteza celi\u010dne stene.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966204\"><\/a><a name=\"_Toc146548215\"><\/a>1.2.2.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Citoplazma<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Citoplazma imenujemo vse, kar celi\u010dna membrana ovija. V glavnem je teko\u010da, nehomogena, vsebuje trdne delce, ki so suspendirani v teko\u010dini.<\/p>\n<p>Osnovo, teko\u010do vsebino, imenujemo <strong>matriks<\/strong>. To je komplicirano sestavljena me\u0161anica, ki vsebuje pribl. 80 % vode, v kateri so razpr\u0161eni ioni, aminokisline, proteini, peptidi, purini, pirimidini, nukleotidi\u2026, ogljikovi hidrati, vitamini\u2026 Te snovi so osnovni gradbeni elementi, ki jih rabijo bakterije za biosintezo in kot vir energije. V citoplazmi so tudi nerabne snovi \u2013 razkrojki.<\/p>\n<p>V celici se nahaja tudi DNA \u2013 jedrni material (bakterijski kromosom) \u2013 in ribosomi (drugih organelov ni). Pri sporogenih bakterijah je v citoplazmi tudi spora.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548216\"><\/a><strong>Jedrna masa (bakterijski kromosom)<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterije so prokariotske celice. Nimajo razmejenega, vidnega jedra. Jedrna masa je razsuta po citoplazmi, v manj\u0161ih in ve\u010djih skupkih.<\/p>\n<p>Ker nimajo tipi\u010dnega jedra, imajo ti jedrni deli razli\u010dna imena, kot so: <strong>nukleoidi<\/strong>, <strong>hromatinska telesca<\/strong> ali <strong>bakterijski kromosom<\/strong>. Ve\u010dinoma imajo bakterije samo en kromosom (lahko pa tudi ve\u010d).<\/p>\n<p>Kromosom je kot nitka (fibrila), ki je ve\u010dkrat zavita. To je dvojna DNA veriga, ki se zapira v obliki prstana. V dol\u017eino meri pribl. 1 mm (je 1000 x dalj\u0161a od bakterije). Vsebuje pribl. 1000 do 4000 genov. Na enem mestu se kromosom pritrja na mezosom, kar omogo\u010da pravilno porazdelitev genetskega materiala pri delitvi celice (ni mitoze). Kromosom E. coli vsebuje 5 x 10<sup>6<\/sup> parov baz. Prepis vseh genov (obrat kromosoma za 360\u00b0) traja 110 minut.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548217\"><\/a><strong>Plazmid<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je del bakterijskega genoma, ki ni vklju\u010den v bakterijski kromosom. To so ekstrakromosomske geneti\u010dne strukture, ima jih velik odstotek bakterij ali celo vse. To je dvojna DNA veriga, na kateri le\u017ei 50 do 100 genov. Ta DNA se samostojno podvojuje (replicira), lahko pa se vklju\u010di tudi v bakterijski kromosom. Plazmidi se lahko prena\u0161ajo med bakterijami.<\/p>\n<p>Plazmidi obi\u010dajno dolo\u010dajo lastnosti, ki za bakterijo niso \u017eivljenjskega pomena, npr. stvarjanje hemolizina, encimov, toksinov\u2026<\/p>\n<p>Znani plazmidi so npr. F- plazmid, Col- plazmid, R- plazmidi, Penicinilaza- plazmid.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>F- plazmid<\/strong> determinira fimbrije (seksualne fimbrije), ki so potrebne za konjugacijo (prenos bakterijskih genov).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Col- plazmid<\/strong> odreja nastajanje dolo\u010denega bakteriocina. Garcia je leta 1925 opisal baktericidno snov, ki jo spro\u0161\u010dajo dolo\u010deni tipi E. coli. Ker je to snov proizvajala E. coli, jo je poimenoval kolicin. Kasneje so ugotovili, da take snovi spro\u0161\u010dajo tudi druge bakterije in so jih imenovali <strong>bakteriocini<\/strong>.<\/p>\n<p>Bakterije, ki imajo Col- plazmid so Col<sup>+<\/sup>, tiste, ki ga nimajo, so Col<sup>\u2013<\/sup>. Bakteriocinogeni sevi so lahko koristni za \u010dloveka, ubijajo patogene mikrobe (npr. v \u010drevesju), lahko pa take bakterije \u0161kodujejo, \u010de so patogene in pomorijo normalno floro.<\/p>\n<p>Razli\u010dni tipi bakterij iste vrste spro\u0161\u010dajo razli\u010dne bakteriocine, npr. vrsta Pseudomonas aeruginosa izlo\u010da 37 razli\u010dnih bakteriocinov. Dolo\u010ditev bakteriocina nam pomaga razlikovati seve oz. tipe bakterij v okviru iste vrste (dolo\u010danje bakteriocinskih tipov uporabljamo v epidemiolo\u0161kih raziskavah).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>R- plazmidi<\/strong> dolo\u010dajo odpornost bakterij, pa tudi drugih mikroorganizmov na antibiotike, kemoterapevtike, te\u017eke kovine in in druga antimikrobna sredstva.<\/p>\n<p>Prvotno so ta plazmid imenovali R- faktor. Ta R- faktor kot rezistenco, ki jo ta dolo\u010da in je \u010desto multipla, so leta 1960 prvi\u010d opisali Mitsuhashi, Harada in Hashimoto na Japonskem. Ob epidemiji bacilarne gri\u017ee so ugotovili, da je Shigella, ki je povzro\u010dila epidemijo, rezistentna na kloramfenikol, tetracikline, streptomicin in sulfonamide. Ta rezistenca se je prenesla \u201cin vitro\u201d s konjugacijo. Kmalu po tem so na\u0161li po vsem svetu rezistentne seve med bakterijami iz genusov Shigella, Escherichia, Klebsiellain drugih redov bakterij. Med na\u0161tetimi bakterijami so bile take, ki so bile rezistentne kar na 8 antibiotikov hkrati. Bakterije, ki imajo R- plazmid ozna\u010dimo kot R<sup>+<\/sup> celice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Penicinilaza- plazmid<\/strong> dolo\u010da sintezo encima penicinilaze. To je encim, ki razgradi penicilin, tako da so take bakterije rezistentne na penicilin. Prakti\u010dno vsi patogeni stafilokoki imajo ta encim, pa tudi mnoge druge vrste.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>O nastanku plazmidov obstaja hipoteza, po kateri naj bi plazmidi nastali iz fagov (virusov, ki se razmno\u017eujejo v bakterijah).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548218\"><\/a><strong>Ribosomi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>To so drobna zrna v citoplazmi, sestavlja jih v glavnem rRNA in beljakovine. To so organeli, kjer poteka sinteza beljakovin. V mladih celicah jih je veliko (pribl. 1000), v starej\u0161ih manj (pribl. 200 do 400).<\/p>\n<p>Pri bakterijah so ribosomi druga\u010dni kot pri evkariotskih celicah, sestavljeni so iz 30 in 50 S enot (S \u2013 sedimentacijska konstanta po Svedbergu), pri evkariotih so iz 40 in 60 S enot. Ribosomi se redko nahajajo kot posami\u010dna zrna, v glavnem se povezujejo v <strong>poliribosom<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548219\"><\/a><strong>Citoplazmatska zrna<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Citoplazmatska zrna ali metahromatska zrna so zrnca, ki se z metilenskim modrilom obarvajo druga\u010de, kot ostali deli citoplazme. To so t.i. Babes-Ernstova zrna ali volutinska zrna. Obi\u010dajno so okrogla, zgrajena iz polimetafosfata in encimov. Ti fosfati so rezerva energije (kot ATP). V citoplazmi najdemo \u0161e polisaharidna zrna, lipidna, glikogenska, \u017eveplena zrna\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548220\"><\/a><strong>Pigmenti<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnoge bakterije delajo na goji\u0161\u010dih obarvane kolonije, ker izlo\u010dajo barvila ali so celice pigmentirane. Sposobnost stvarjanja pigmenta je genetsko determinirana lastnost. Najve\u010dkrat so pigmenti rumeni, oran\u017eni in rde\u010di.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Tipi\u010dne vrste, ki imajo pigmente so: Sarcina, Micrococcus, Nocardia, Corynebacterium, Mycobacterium\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pigmenti za\u0161\u010ditijo te bakterije pred svetlobo in delovanjem UV \u017earkov. Pigmenti nastajajo v bakteriji kot stranski produkt metabolizma. Nekateri pigmenti imajo tudi antibiotske u\u010dinke. Mnoge obarvane vrste sintetizirajo antibiotike.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966205\"><\/a><a name=\"_Toc146548221\"><\/a>1.2.2.3.\u00a0\u00a0\u00a0 Spore<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Spora je odporen, mirujo\u010d stadij bakterije. Zmo\u017enost stvarjanja spor imajo predvsem nekatere pali\u010daste bakterije; te imenujemo <strong>sporogene<\/strong> (kroglaste in spiralne bakterije praviloma ne delajo spor, izjema je g. Sporosarcina \u2013 kroglasta bakterija, ki je sporogena). Spore delata rodova Bacillus in Clostridium.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Spora je okroglo ali ovalno telo, ki se pri dolo\u010denih pogojih nahaja v citoplazmi; to so t.i. endospore. Spore so lahko name\u0161\u010dene terminalno, centralno ali subterminalno v telesu bakterijske celice.<\/p>\n<p>Vsaka bakterija napravi samo eno sporo. Spora se za\u010dne oblikovati kot zrnce ugreznjene citoplazmatske membrane v notranjosti bakterije. Zrnce se ve\u010da in zraste v okroglo ali ovalno sporo. V za\u010detku je spora v bakterijski celici, pozneje pa ostanek bakterije razpade in <strong>zrela spora<\/strong> se osvobodi. Zrelo sporo ovija mo\u010dna celi\u010dna stena \u2013 ovoj iz ve\u010d slojev (stena, skorja, pla\u0161\u010d in eksosporidij).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sporulacija se pri\u010dne, ko bakterija zaide v zanjo neugodne pogoje, kot so:<\/p>\n<ul>\n<li>pomanjkanje hrane, vode,<\/li>\n<li>nizka ali previsoka temperatura,<\/li>\n<li>anaerobni pogoji (za aerobne bakterije) ali aerobni pogoji (za anaerobne vrste).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Metabolizem spore je zelo reduciran. Kemi\u010dna sestava spore je druga\u010dna kot v vegetativni obliki bakterije. Spora vsebuje veliko <strong>dipikolini\u010dne kisline<\/strong> (10 %), ki je v vegetativni obliki sploh ni. Ima ve\u010d encimov, veliko Ca<sup>++<\/sup>. Glede vsebnosti vode, so mnenja razli\u010dna, ve\u010dina meni, da je v spori manj vode. Spora ima tudi posebne antigene.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najva\u017enej\u0161a razlika med sporo in vegetativno obliko je <strong>velika odpornost<\/strong> spor proti su\u0161enju, zvi\u0161ani temperaturi, dezinfekcijskim sredstvom in drugim antibakterijskim agensom.<\/p>\n<p>V tkivih bakterije ne delajo spor. Spore nekaterih vrst lahko ostanejo \u017eive ve\u010d kot 3 ure pri temperaturi 120 \u00b0C, ve\u010dinoma pa propadejo pri 115 \u2013 120 \u00b0C po 15 \u2013 20 minutah. Sterilizacija uni\u010di tudi spore; najhitrej\u0161i na\u010din sterilizacije je avtoklaviranje, kjer deluje vodna para pod pritiskom. Ker so spore najtrdovratnej\u0161e za uni\u010devanje, prav spore razli\u010dnih bacilov uporabljamo za t.i. biolo\u0161ko kontrolo sterilizacije.<\/p>\n<p>Spore so tudi zelo odporne na su\u0161enje. Spore Bacillus anthracis se ohranijo v zemlji 60 let in ko pridejo v organizem vzklijejo.<\/p>\n<p>Letalne koncentracije dezinfekcijskih sredstev za uni\u010devanje spor so 10.000 \u2013 100.000 x ve\u010dje kot za vegetativne oblike. Prakti\u010dno nimamo dezinfekcijskega sredstva, s katerim bi uni\u010dili spore (po dezinficiranju spore ostanejo).<\/p>\n<p>Zakaj so spore odpornej\u0161e \u0161e ni gotovo dokazano, verjetni vzroki pa so nepropustnost korteksa, manj\u0161a vsebnost vode, nizek metabolizem, Ca<sup>++<\/sup> in dipikolini\u010dna kislina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko spora pride v okolje, ki je ugodno za \u017eivljenje bakterije (ustrezna temperatura, vlaga, hrana, kisik\u2026), spora nabrekne, zid po\u010di in mlada bakterija vzklije; iz ene spore samo ena bakterija (sporulacija ni oblika razmno\u017eevanja). Npr. g. Bacillus vzkali v aerobnih pogojih, g. Clostridium pa v anaerobnih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966206\"><\/a><a name=\"_Toc146548222\"><\/a>1.2.2.4.\u00a0\u00a0\u00a0 Izrastki na bakterijski celici<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na bakterijski celici sta lahko dve vrsti izrastkov; to so:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>flageli<\/strong> ali bi\u010dki, to so organeli za gibanje in<\/li>\n<li><strong>fimbrije<\/strong> ali pili, organeli za pritrjanje na tkiva gostitelja in konjugacijo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548223\"><\/a><strong>Flageli<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Flageli so dolgi bi\u010dkasti izrastki, ki izvirajo iz bazalnega zrna, ki se nahaja v celi\u010dni steni. Z obi\u010dajnim svetlobnim mikroskopom jih ne vidimo; vidimo jih lahko le, \u010de jih po posebni metodi obarvamo.<\/p>\n<p>V glavnem bi\u010dke sestavlja posebna beljakovina \u2013 <strong>flagelin<\/strong>. Bi\u010dki vsebujejo tudi Ag, ki jih imenujemo flagelarni ali H- antigeni. Ti se razlikujejo od somatskih ali O- antigenov, ki so v celi\u010dni steni.<\/p>\n<p>Bi\u010dke imajo predvsem pali\u010daste bakterije; lahko imajo<\/p>\n<ul>\n<li>samo en bi\u010dek \u2013 <strong>monotrihne<\/strong>,<\/li>\n<li>\u0161op bi\u010dkov na enem ali obeh koncih bakterije \u2013 <strong>lofotrihne<\/strong>,<\/li>\n<li>bi\u010dke razporejene po vsej povr\u0161ini \u2013 <strong>peritrihne<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bi\u010dki so organeli gibanja (lokomocije). Gibljive so tudi nekatere bakterije, ki nimajo bi\u010dkov. Te imajo lahko t.i. aksialni filament, ki je trdna pal\u010dka, ki poteka vzdol\u017e telesa bakterije. V tem primeru se bakterije premikajo tako, da rotirajo okoli te vzdol\u017ene osi (kot sveder). To so npr. Borrelia, Treponema, Leptospira.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548224\"><\/a><strong>Fimbrije ali pili<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Fimbrije ali pili so kratki, zelo tanki izrastki na celi\u010dni steni, ki izvirajo iz citoplazmatske membrane. Vidni so samo v elektronskem mikroskopu. Imajo jih le nekatere bakterije, tiste z bi\u010dki ali brez njih. Npr. Escherichia coli, Shigella flexneri, nekatere Salmonele. Imajo jih lahko tudi mnoge G<sup>+<\/sup> bakterije.<\/p>\n<p>Ti izrastki niso povezani z gibanjem. Pomagajo bakterijam, da se pritrdijo na celice gostitelja \u2013 faktor adhezije. S fimbrijami se bakterije pritrjajo zlasti na sluznico dihal in prebavil. Bakterije s fimbrijami imajo zmo\u017enost haemaglutinacije.<\/p>\n<p>Ena bakterijska celica ima 100 \u2013 500 fimbrij. Nekatere vrste bakterij iz skupine enterobakterij imajo t.i. <strong>seksualne fimbrije<\/strong>. Te fimbrije se nahajajo na povr\u0161ini t.i. F<sup>+<\/sup> celic. Celica ima lahko 1 ali 5 \u2013 6 takih fimbrij, ki so pribl. 10 x dalj\u0161e od ostalih fimbrij. S tako fimbrijo se F<sup>+<\/sup> celica (mo\u0161ka), pritrdi na F<sup>\u2013<\/sup> celico (\u017eensko). Iz fimbrije nastane kopulacijski kanal, po katerem pride do prenosa dela DNA iz F<sup>+<\/sup> celice v F<sup>\u2013<\/sup> celico. Ta pojav imenujemo <strong>konjugacija<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146548225\"><\/a><a name=\"_Toc148966207\"><\/a>1.3.\u00a0\u00a0 Kaj potrebujejo bakterije za \u017eivljenje?<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Voda<\/strong>. Su\u0161enje bakterije uni\u010di, torej je voda nujno potrebna, da bakterije aktivno \u017eivijo. Dalj\u0161e obdobje lahko pre\u017eivijo samo spore bakterij.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Anorganske soli<\/strong>. Potrebujejo jih za uravnavanje ozmotskega pritiska in delovanje encimov (sulfati, fosfati, Na, K, Ca, Mg, Fe, Zn, Mn, Co, Cu, Mo\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ogljik<\/strong>. Lahko ga izkori\u0161cajo iz CO<sub>2<\/sub> iz zraka, ve\u010dinoma (medicinsko pomembne), pa dobivajo ogljik iz organskih spojin (ogljikovih hidratov, alkoholov, aldehidov, ketonov, aminokislin, ma\u0161\u010dobnih kislin\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Du\u0161ik<\/strong>. Nekatere ve\u017eejo du\u0161ik iz zraka, ve\u010dinoma pa ga pridobivajo iz spojin (nitrati, nitriti, aminokisline, purini, pirimidini\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Faktorji rasti<\/strong> (rastni faktorji). To so vse snovi, ki jih ne morejo same sintetizirati, ampak jih morajo sprejeti \u017ee pripravljene. To so snovi, ki jih bakterije nujno potrebujejo za rast in normalne \u017eivljenske funkcije. Potrebne so v zelo majhnih kolicinah. Ve\u010dinoma so te snovi del bakterijskih encimov. To so bakterijski vitamini: nikotinska kislina (niacin), pantotenska kislina (PABA), tiamin (B1), biotin (H), riboflavin (B2)\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ogljikov dioksid<\/strong> (CO<sub>2<\/sub>). Vse bakterije ga potrebujejo za svojo presnovo, vendar ga pogosto v zadostnih koli\u010dinah dela sama bakterija (ob procesih dihanja). Mnoge se razmno\u017eujejo bolje ob dodatnih koli\u010dinah CO<sub>2<\/sub> (npr. Neisseriae).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kisik<\/strong> (O<sub>2<\/sub>). Glede na potrebe po kisiku so bakterije lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>striktni ali obligatni <strong>aerobi<\/strong> \u2013 lahko \u017eivijo samo ob prisotnosti ve\u010djih koli\u010din molekularnega kisika,<\/li>\n<li>striktni ali obligantni <strong>anaerobi<\/strong> \u2013 ne morejo \u017eiveti ob prisotnosti molekularnega kisika,<\/li>\n<li><strong>mikroaerofili<\/strong> \u2013 lahko \u017eivijo ob prisotnosti majhnih koli\u010din molekularnega kisika,<\/li>\n<li><strong>fakultativni anaerobi<\/strong> \u2013 lahko \u017eivijo ob prisotnosti ali odsotnosti molekularnega kisika (te bakterije imajo dvojen sistem encimov in uporabljajo tisto metabolno pot, ki jim v danih okoli\u0161\u010dinah ustreza).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Koncentracija H+ ionov<\/strong> (pH okolja). Patogene bakterije v glavnem uspevajo v fiziolo\u0161kih razmerah gostitelja, t.j. pri <strong>pH 7,2 \u2013 7,6<\/strong>. Slabo se razmno\u017eujejo pri pH, ki je ni\u017eji od 6 ali vi\u0161ji od 9. Poznane so izjeme, npr. Vibrio cholerae (pH 8 \u2013 9), Lactobacillus acidophilus (pH 4).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Toplota<\/strong>. Za patogene velja optimalna temperatura <strong>pribl. 37 \u00b0C<\/strong>. Mnoge se razmno\u017eujejo v obmo\u010dju 20 \u2013 43 \u00b0C. Neisseria gonorhoae je zelo ob\u010dutljiva za spremembo temperature, uspeva v ozkem obmo\u010dju 37 \u00b0C.<\/p>\n<p>Za saprofitne bakterije (tiste, ki \u017eivijo v okolju), je najugodnej\u0161a temperatura 20 \u2013 30 \u00b0C. Izjema je npr. Pseudomonas aeruginosa, ki raste tudi v hladilniku (pri temperaturi 4 \u00b0C).<\/p>\n<p>Glede na toploto, ki ustreza skupini bakterij, so te lahko:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>mezofilne<\/strong> \u2013 uspevajo pri srednjih temperaturah (ve\u010dina medicinsko pomembnih),<\/li>\n<li><strong>psihrofilne<\/strong> \u2013 uspevajo pri nizkih temperaturah in<\/li>\n<li><strong>termofilne<\/strong> \u2013 uspevajo pri vi\u0161jih temperaturah.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966208\"><\/a><a name=\"_Toc146548226\"><\/a>1.4.\u00a0\u00a0 Metabolizem<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>To je sprejemanje snovi iz okolice, razgrajevanje hraniv na manj\u0161e komponente, pridobivanje energije iz teh hranil in sinteza lastnih sestavin.<\/p>\n<p>V vsakem organizmu, tudi v bakterijah, ki so samo enocelicne, potekajo procesi <strong>razgradnje<\/strong> ali <strong>disimilacije<\/strong> (kataboli\u010dni procesi) in <strong>sinteze<\/strong> ali <strong>asimilacije<\/strong> (anaboli\u010dni procesi).<\/p>\n<p>V teku \u017eivljenja in rasti bakterije sprejemajo iz okolja <strong>vodo<\/strong> in <strong>hrano<\/strong>. Voda prihaja v bakterijsko celico pasivno \u2013 z difuzijo (oz. ozmozo). Z aktivnim transportom selektivno vstopajo snovi, ki jih bakterija potrebuje kot vir energije in za izgradnjo sebi lastnih snovi.<\/p>\n<p>Hrana, ki jo uporabljajo bakterije kot vir energije, je v glavnem v obliki velikih molekul. To so polisaharidi, beljakovine in ma\u0161\u010dobe. Te molekule ne morejo pasirati skozi celi\u010dno membrano, zato se morajo predhodno razgraditi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966209\"><\/a><a name=\"_Toc146548227\"><\/a>1.4.1.\u00a0 Bakterijski encimi<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vse te metabolne procese uravnavajo bakterijski <strong>encimi<\/strong> (biokatalizatorji). Bakterijski encimi so glede na mesto delovanja:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>eksoencimi<\/strong> \u2013 izlo\u010dajo se izven bakterijske celice in<\/li>\n<li><strong>endoencimi<\/strong> \u2013 ostajajo in delujejo v celici.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Eksoencimi<\/strong> so najpogosteje <strong>hidrolaze<\/strong>. Ti encimi razgrajujejo ogljikove hidrate (karbohidraze), proteine (proteaze) in ma\u0161\u010dobe (esteraze). Po delovanju teh encimov nastanejo manj\u0161e molekule (monosaharidi, aminokisline, ma\u0161\u010dobne kisline in gliceril), te pa lahko vstopajo v celico.<\/p>\n<p>S temi encimi tudi patogene bakterije okvarijo tkiva gostitelja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Endoencimi<\/strong> so v celici in sodelujejo pri dveh tipih reakcij:<\/p>\n<ul>\n<li>razgrajujejo snovi, pri \u010demer se spro\u0161\u010da energija,<\/li>\n<li>udele\u017eeni so pri celi\u010dni sintezi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Najve\u010d endoencimov je v ribosomih, nekaj se jih nahaja na celi\u010dni membrani, predvsem na mezosomih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Encimski sestav bakterije je za dolo\u010deno vrsto bakterije karakteristi\u010den. Zato na osnovi ugotavljanja bakterijskih eksotoksinov, dolo\u010dimo bakterijsko vrsto. Na tem principu temelji prepoznava oz. identifikacija predvsem \u010drevesnih bakterij.<\/p>\n<p>Bakterije so relativno majhne celice, pa imajo kljub temu vse sestavine in vse encime, ki omogo\u010dajo \u017eivljenje (verjetno nekaj 1000 encimov). Zato se je v njihovi produkciji encimov razvila posebna ekonomika. Imajo t.i. <strong>konstitutivne<\/strong> in <strong>inducibilne<\/strong> encime.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Konstitutivni<\/strong> encimi so del bakterijskega ustroja, njihova konstitucija. So vedno prisotni v bakterijski celici.<\/p>\n<p><strong>Inducibilni encimi<\/strong> se za\u010dno stvarjati \u0161ele na pobudo dolo\u010denega induktorja, npr. snovi v okolju. Lahko bi rekli, da nastajajo ti encimi le takrat, ko jih bakterija potrebuje.<\/p>\n<p>Obi\u010dajno so geni za te encime pod vplivom <strong>represorja<\/strong> (blokirani). Substrat (hrana) deluje kot <strong>induktor<\/strong>, spro\u017ei sintezo encimov, ki nato ta substrat razgradijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterijski encimi v glavnem delujejo povezano, kot baterije, oz. cela serija encimov, ki sodelujejo v razgradnji dolo\u010dene makromolekule (npr. polisaharid, E<sub>1<\/sub> \u2192 disaharid, E<sub>2<\/sub> \u2192 monosaharid).<\/p>\n<p>Najpogosteje je nastajanje in prenehanje sinteze encimov regulirano po t.i. <strong>mehanizmu povratne inhibicije<\/strong> (oz. feed back inhibition). Nastali kon\u010dni produkt inhibira nastanek cele verige encimov.<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966210\"><\/a><a name=\"_Toc146548228\"><\/a>1.4.2.\u00a0 Na\u010dini prehranjevanja bakterij<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Okolje, kjer \u017eivijo bakterije, je lahko naravno (zemlja, voda, rastline, \u017eivali, clovek), lahko so \u017eivila ali umetna goji\u0161\u010da.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glede na na\u010din prehranjevanja so bakterije lahko:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>autotrofne<\/strong> in<\/li>\n<li><strong>heterotrofne<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Autotrofne<\/strong> predstavljajo zelo majhno skupino. \u017divijo v anorganskem okolju. Lahko so<\/p>\n<ul>\n<li><strong>fotosintetske<\/strong> \u2013 izkori\u0161\u010dajo son\u010dno energijo, imajo fotosintetska barvila (CO<sub>2<\/sub> + H<sub>2<\/sub>O \u2192 sladkor),<\/li>\n<li><strong>kemosintetske<\/strong> \u2013 energijo dobivajo z oksidacijo CO, CO<sub>2<\/sub>, NH<sub>3<\/sub>, NO<sub>2<\/sub>, NO<sub>2<\/sub>, spojine Fe\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najve\u010dja skupina so <strong>heterotrofne<\/strong>. Mednje spadajo tudi vse, ki imajo medicinski pomen. Te dobivajo energijo z razgradnjo organskih snovi. Razgrajujejo polisaharide, disaharide, oligosaharide, monosaharide, alkohole, ketokisline, proteine, aminokisline\u2026<\/p>\n<p>Iz te skupine so lahko t.i. <strong>saprofiti<\/strong>, ki kot hrano izkori\u0161\u010dajo ne\u017eive organske snovi (razpadle produkte vi\u0161jih organizmov). So pomembne in koristne kot dekompozitorji. V procesu trohnjenja oz. gnitja, pretvarjajo organsko snov v anorgansko (predvsem spro\u0161\u010dajo N iz organskih spojin). Glavnina vseh bakterij so saprofiti.<\/p>\n<p><strong>Paraziti<\/strong> (patogeni), ne morejo \u017eiveti od odmrlih organskih snovi. Vse kar potrebujejo za \u017eivljenje, dobijo od \u017eivih celic gostitelja. Med njimi lo\u010dimo:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>obligantne<\/strong> (striktne) parazite, ki lahko \u017eivijo izklju\u010dno v organizmu, in<\/li>\n<li><strong>fakultativne<\/strong> (pogojne) parazite, ki lahko izkori\u0161\u010dajo organsko hrano ali \u017eiv organizem; fakultativnim parazitom pravimo tudi oportunisti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>S svojimi encimi patogeni mikrobi tudi okvarijo tkiva gostitelja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966211\"><\/a><a name=\"_Toc146548229\"><\/a>1.4.3.\u00a0 Kako bakterije dobijo energijo iz organskih molekul?<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Metabolne poti pri bakterijah so lahko enake kot pri drugih organizmih:<\/p>\n<ul>\n<li>aerobno (celi\u010dno dihanje) \u2013 razgradnja glukoze v CO<sub>2<\/sub> + H<sub>2<\/sub>O + 38 ATP (ciklus citronske kisline),<\/li>\n<li>anaerobno (vrenje) \u2013 razgradnja glukoze v C<sub>2<\/sub>H<sub>5<\/sub>OH + CO<sub>2<\/sub> + 2 ATP.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poznane so \u0161e mnoge druge, stranske metabolne poti. Kot vir energije uporabljajo razli\u010dne substrate in delajo mnogo razli\u010dnih kon\u010dnih produktov. Metabolizem poteka zelo hitro, kar je nasledek sorazmerno velike povr\u0161ine. Kot kon\u010dne produkte izdelujejo mravljin\u010dno kislino, mle\u010dno kislino, ocetno kislino, metanol\u2026, pri \u010demer se spro\u0161\u010dajo plini (CO<sub>2<\/sub>, H<sub>2<\/sub>, SO<sub>2<\/sub>, NH<sub>3<\/sub>\u2026)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146548230\"><\/a><a name=\"_Toc148966212\"><\/a>1.5.\u00a0\u00a0 Rast in razmno\u017eevanje bakterij<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Rast bakterij je proces, kjer se pove\u010data volumen in te\u017ea bakterijske celice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razmno\u017eevanje ali multiplplikacija je reprodukcijski proces, pri katerem se pove\u010da \u0161tevilo bakterij. Navadno z izrazom <strong>rast<\/strong> poimenujemo razmno\u017eevanje (rastejo na goji\u0161\u010du).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kadar bakterija zraste do kriti\u010dne velikosti, se jedrna snov deli, napravi se pregrada, ki razdeli citoplazmo, nato vraste \u0161e celi\u010dna stena. H\u010derinski celici se lahko oddelita, ali pa jih ostane ve\u010d skupaj (diplo-, strepto-, stafilo-\u2026)<\/p>\n<p>Najpreprostej\u0161i na\u010din razmno\u017eevanja bakterij je <strong>delitev<\/strong> (ali <strong>cepitev<\/strong>), redkeje se razmno\u017eujejo z <strong>brstenjem<\/strong>, razmno\u017eevanje je lahko <strong>razvejitev<\/strong>, preko <strong>L- oblik<\/strong> in <strong>spolno<\/strong> (konjugacija).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Delitev<\/strong>. Pali\u010daste in spiralne bakterije se se pred delitvijo nekoliko podalj\u0161ajo, kroglaste pa se pove\u010dajo. Ko bakterija dose\u017ee dolo\u010deno velikost, se v sredini, pravokotno na vzdol\u017eno os, pojavi septum, kasneje vraste \u0161e celi\u010dna stena.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Brstenje<\/strong> je zelo redek na\u010din razmno\u017eevanja (nekatere pali\u010daste in kroglaste bakterije). Na dolo\u010denem mestu se pojavi brst, ki se oddeli in zraste v odraslo obliko.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razvejitev<\/strong> sre\u010damo pogosto, ko bakterije rastejo v nenormalnem okolju (stare kulture). Na enem koncu bakterije izra\u0161\u010data dve \u201cveji\u201d, ki se oddelita in zrasteta do normalne velikosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Stvarjanje L- oblik<\/strong>. Normalno sre\u010damo ta na\u010din razmno\u017eevanja pri g. Mycoplasma (bakterija brez celi\u010dne stene). V izjemnih primerih se lahko tako razmno\u017eujejo tudi g. Proteus, Esherichia coli, Streptobacillus\u2026<\/p>\n<p>Bakterijska celica se mo\u010dno poveca, nastane \u201clarge body\u201d, nato pa razpade v veliko drobnih delcev. Ti delci so tako majhni, da prehajajo skozi bakteriolo\u0161ke filtre (0,2 \u03bcm). Iz vsakega takega delca zraste nova celica.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Spolno razmno\u017eevanje (konjugacija)<\/strong>. Pri nekaterih vrstah \u010drevesnih bakterij (E. coli, Shigella, Salmonella, Proteus\u2026) obstajajo t.i. mo\u0161ke (F<sup>+<\/sup>) in \u017eenske (F<sup>\u2013<\/sup>) celice.<\/p>\n<p>F<sup>+<\/sup> celice imajo seksualne fimbrije. S tako fimbrijo se celica pritrdi na F<sup>\u2013<\/sup> celico. Skozi to fimbrijo, ki se pretvori v kopulacijski kanal, pride do prenosa dela bakterijskega kromosoma, ali plazmoda, iz F<sup>+<\/sup> v F<sup>\u2013<\/sup> celico. Geni se nato integrirajo v bakterijski kromosom celice sprejemnika. Nastane <strong>rekombinanta<\/strong>, celica s povsem novimi lastnostmi.<\/p>\n<p>Konjugacija seveda ni razmno\u017eevanje v pravem pomenu, ampak je kri\u017eanje ali hibridizacija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3>Hitrost razmno\u017eevanja (ali \u201crast\u201d) merimo tako, da ugotavljamo \u0161tevilo celic (gostoto kulture \u2013 fotometri\u010dno) na volumen teko\u010de kulture.<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kadar pride nekaj mirujo\u010dih bakterij v ugodno okolje, za\u010dnejo rasti in se mno\u017eiti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razmno\u017eevanje bakterij poteka v treh fazah.<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Faza mirovanja<\/strong>. Traja 1 do 4 ure. Celice se v tej fazi pove\u010dajo, metabolizem je inteziven.<\/li>\n<li><strong>Faza logaritmi\u010dne rasti<\/strong>. V tej fazi se celice najhitreje mno\u017eijo, linearno s \u010dasom \u0161tevilo celic nara\u0161ca logaritmi\u010dno.<\/li>\n<\/ol>\n<p>Vsaka bakterijska vrsto ima druga\u010den \u010das regeneracije oz. podvojitve (t.i. generacijski \u010das). Generacije se menjajo na 20 \u2013 30 minut, pa do 24 ur. Npr. Esherichia coli in ve\u010dina \u010drevesnih bakterij ima generacijski \u010das 15 \u2013 20 minut, Treponema pallidum 2 min, Mycobacterium tuberculosis 13 \u2013 15 ur. Celice so v fazi intenzivne rasti manj\u0161e, mlaj\u0161e, fiziolo\u0161ko najdejavnej\u0161e. V 1 ml je tedaj 10<sup>5<\/sup> \u2013 10<sup>10<\/sup> celic.<\/p>\n<p>V tej fazi so tudi najob\u010dutljivej\u0161e na delovanje dezinficiensov in kemoterapevtskih sredstev.<\/p>\n<p>Zaradi nabiranja zgorelin (odpadnih produktov metabolizma), se navadno po nekaj urah ta nagla rast ustavi, razmno\u017eevanje preide v naslednjo fazo.<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Stacionarna faza<\/strong>. Traja ve\u010d ur. Bakterije se razmno\u017eujejo po\u010dasneje. Prirastek je enak odmiranju.<\/li>\n<li><strong>Faza odmiranja<\/strong>. Celice propadajo \u2013 kultura postane sterilna po nekaj dneh ali ve\u010d mesecih.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966214\"><\/a><a name=\"_Toc146548232\"><\/a>1.5.1.\u00a0 Bakterijska genetika<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V 19. stoletju, ko so za\u010deli intenzivneje preu\u010devati bakterije, so mnogi bakteriologi menili, da se lastnosti bakterij spreminjajo neomejeno. Prepri\u010dani so bili, da se lahko bacili spremenijo v koke\u2026 Vzrok temu so bile nerazvite bakteriolo\u0161ke tehnike \u2013 ne\u010diste kulture. To je t.i. teorija <strong>pleomorfizma<\/strong> (Nageli leta 1877).<\/p>\n<p>Teorijo <strong>monomorfizma<\/strong> je utrdil Robert Koch, ki je trdil, da so vse lastnosti bakterij stalne, nespremenljive. Pasteur in njegovi sodelavci niso nikoli sprejeli teorije monomorfizma, vendar so bile preiskovalne tehnike takrat slabe in te teorije niso uspeli zavre\u010di.<\/p>\n<p>\u0160ele leta 1893 so Almquist iz \u0160vedske, Lehman in Neuman iz Nemcije ter Smith iz ZDA za\u010deli objavljati svoja opazovanja o spremenljivosti morfolo\u0161kih in drugih lastnosti bakterij. <strong>Novi pleomorfisti<\/strong> so dokazali, da se lastnosti bakterij spreminjajo, vendar ne neomejeno, spremembe so omejene z dedno osnovo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kot za vsa \u017eiva bitja, tudi za bakterije veljajo zakoni dednosti (da producirajo sebi enake potomce), vendar se tudi bakterije lahko spreminjajo. Spremembe (<strong>variacije<\/strong>) se pri bakterijah poka\u017eejo <strong>hitreje<\/strong> in so <strong>\u0161tevilnej\u0161e<\/strong>. Vzrokov za to je ve\u010d.<\/p>\n<ul>\n<li>Bakterije so veliko manj\u0161e od vi\u0161je razvitih organizmov, poleg tega so enoceli\u010darji, zato prihajajo v tesen kontakt druga z drugo, z drugimi bitji in z ne\u017eivim okoljem. Njihove celice se ne povezujejo v tkiva (pri vi\u0161je razvitih organizmih za\u0161\u010ditene spolne celice), zato so neposredno izpostavljene zunanjim vplivom.<\/li>\n<li>Bakterije se mno\u017eijo neprimerljivo hitreje od drugih organizmov. Generacije se menjajo v povpre\u010dju na 20 \u2013 30 minut (pri vi\u0161je razvitih organizmih na vsakih nekaj let ali celo desetletij). Pri bakterijah se v 24 urah izmenja pribl. 100 generacij (pri vi\u0161je razvitih organizmih bi za 100 generacij potrebovali 1000 let in ve\u010d).<\/li>\n<li>Bakterije so haploidne celice, zato se vsaka genetska sprememba fenotipi\u010dno poka\u017ee.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zaradi navedenih lastnosti so bakterije primerne za genetske raziskave. Mnoge spremembe bakterij bistveno vplivajo na \u0161irjenje, identifikacijo in zdravljenje nalezljivih bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Lastnosti novih generacij bodo enake lastnostim predhodnih generacij vse dotlej, dokler bodo \u017eivljenjski pogoji enaki. Ko se pojavijo spremenjeni \u017eivljenjski pogoji, se pojavijo tudi spremembe pri bakterijah (mutacije selekcionira okolje samo \u2013 pre\u017eivijo samo tiste variante, ki so v dolo\u010denem okolju uspe\u0161ne).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966215\"><\/a><a name=\"_Toc146548233\"><\/a>1.5.2.\u00a0 Genotip in fenotip<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Genotip<\/strong> je vsota vseh dednih lastnosti. Je celotni potencial lastnosti, ki jih organizem ka\u017ee v \u201c\u010dasu opazovanja\u201d, in tistih, ki so neizra\u017eene.<\/p>\n<p>Materialna osnova dednosti so geni. Vsota vseh genov je genom. Geni dolo\u010dajo velikost, obliko, vrsto in aktivnost encimov, tip metabolizma, tvorbo kapsule, bi\u010dkov, fimbrij\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Fenotip<\/strong> je vsota vseh lastnosti (morfolo\u0161kih, fiziolo\u0161kih in drugih) v \u010dasu opazovanja (zunanji izgled).<\/p>\n<p>Fenotip se tekom \u017eivljenja menja. Pod vplivom okolja se izra\u017eajo razli\u010dne lastnosti, ki so v danem okolju primerne. Lastnost, ki je v genih ni, se ne more pokazati. Fenotip je torej odvisen od genotipa in okolja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Genotip je skupni potencial vseh lastnosti, obsega veliko ve\u010djo zbirko lastnosti, ki se tekom \u017eivljenja poka\u017eejo (ali pa nikoli). Lastnost, ki v genih ni zapisana, se ne poka\u017ee (razen \u010de pride do mutacije).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966216\"><\/a><a name=\"_Toc146548234\"><\/a>1.5.3.\u00a0 Geni<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Geni so deli molekule DNA. En gen je razli\u010dno velik odsek na molekuli DNA, lahko je to samo<\/p>\n<p>nekaj nukleotidov, ali nekaj 100 oz. 1000. <strong>En gen<\/strong> je odgovoren za sintezo <strong>ene polipeptidne verige<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po svoji vlogi so geni lahko <strong>strukturni<\/strong> in <strong>regulacijski<\/strong>. Strukturni geni dolo\u010dajo zgradbo (strukturo) in sintezo dolo\u010denega proteina oz. encima, regulacijski geni pa odrejajo za\u010detek in konec sinteze (regulirajo nastajanje in \u201cuga\u0161anje\u201d encimov)<\/p>\n<p>V bakterijah je veliko strukturnih genov. Vsak od njih odreja strukturo specifi\u010dnega proteina (preko mRNA). Pogosto se ve\u010d strukturnih genov povezuje v enoto <strong>operon<\/strong>. Ti geni le\u017eijo linearno, drug za drugim v kromosomu. Navadno odrejajo sintezo encimov, ki so med seboj v koordinaciji, npr. za razgradnjo polipeptidov (polipeptid \u2192 oligopeptid \u2192 dipeptid \u2192 aminokislina).<\/p>\n<p>Delovanje celotnega operona ali posameznega strukturnega gena regulira (nadzira) <strong>operator gen<\/strong>. Operator gen je funkcionalno povezan s proteinsko citoplazmatsko snovjo (<strong>represorjem<\/strong>). Ko je represor vezan na operator gen, celoten operon oz. strukturni geni ne delujejo, so \u201cugasnjeni\u201d. Nastanek te beljakovine (represorja) uravnava <strong>regulator gen<\/strong>. Operator in regulator gen sta torej regulacijska gena.<\/p>\n<p>Ob pojavu <strong>induktorja<\/strong> (substrat) oz. dolo\u010dene snovi, ki jo mora bakterija razgraditi, se ta induktor ve\u017ee na represor kot korepresor. Tako spremenjeni represor ne more ve\u010d blokirati operator gena in za\u010dne se sinteza encimov, vse dokler induktor ne izgine (dokler substrat ni razgrajen).<\/p>\n<p>Npr. bakterija Esherichia coli: induktor je sladkor laktoza, ki inducira spro\u0161\u010danje encimov (galaktozidaza, permeaza, acetilaza).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966217\"><\/a><a name=\"_Toc146548235\"><\/a>1.5.4.\u00a0 Spremembe (variacije) bakterij<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Variacije so dveh vrst.<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Fenotipi\u010dne<\/strong> (modifikacije ali fiziolo\u0161ke adaptacije) \u2013 fenotipi\u010dne spremembe v okviru dolo\u010denega genotipa. Vse bakterijske celice se spremenijo naenkrat, \u010de populaciji spremenimo pogoje. Te spremembe so povratne (<strong>reverzibilne<\/strong>).<\/li>\n<li><strong>Genotipi\u010dne<\/strong> (mutacije) \u2013 spremembe v genetskem materialu (v molekuli DNA). So razli\u010dno obse\u017ene in so izpostavljene selekciji. Taka sprememba se poka\u017ee le na posameznih celicah v populaciji (10<sup>-7<\/sup> do 10<sup>-10<\/sup> celic). Te spremembe so nepovratne (<strong>ireverzibilne<\/strong>).<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Variacije povzro\u010dajo razli\u010dne spremembe: velikost, oblika, stvarjanje kapsule, bi\u010dkov, celi\u010dne stene\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a name=\"_Toc146548236\"><\/a><strong>Variacije v virulenci<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Patogene so tiste bakterije, ki lahko povzro\u010dijo bolezen (ker lahko delajo kapsulo, encime, toksine). Vendar morajo biti patogene bakterije dovolj virulentne, da lahko povzro\u010dijo bolezen. Imeti morajo kapsulo, dovolj encimov in morajo izlo\u010dati toksine.<\/p>\n<p>Virulenca je stopnja patogenosti (patogenost je genetsko determinirana lastnost, virulenca pa je fenotipi\u010dno izra\u017eanje patogenosti).<\/p>\n<p>Variacije, pri katerih se zmanj\u0161a ali izgubi virulenca, lahko pa tudi pove\u010da, so zelo pogoste. Popolna izguba virulence je <strong>atenuacija<\/strong>.<\/p>\n<p>Ve\u010dina patogenih bakterij delno ali dokon\u010dno izgubi virulenco, \u010de jih dolgo \u010dasa gojimo na umetnih goji\u0161\u010dih. Nekatere vrste jo izgubijo hitro, druge po\u010dasi, tretje pa sploh ne (npr. Leptospire hitro, Staphylococcus po\u010dasi, Bacillus anthracis \u0161ele po nekaj letih).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Patogene bakterije, ki so atenuirane, izgubijo virulenco, zadr\u017eijo pa svoje imunolo\u0161ke sposobnosti. Zato take atenuirane bakterije uporabljamo kot cepiva za prepre\u010devanje nalezljivih bolezni. Iz atenuiranih sevov izdelujemo \u017eive vakcine.<\/p>\n<p>BCG vakcina (proti tuberkulozi) je pripravljena iz seva Mycobacterium tuberculosis (bovini tip \u2013 goveji tip), ki je atenuiran ve\u010d let na neugodnem goji\u0161cu (250 pasa\u017e \u2013 krompirjevo goji\u0161\u010de z dodatkom \u017eol\u010dnih soli in glicerola).<\/p>\n<p>Virus stekline so v\u010dasih atenuirali tako, da so virus presajali skozi mo\u017egane kuncev (potrebnih je bilo pribl. 300 pasa\u017e, da je pri\u0161lo do atenuacije virusa). Danes kot cepivo proti steklini uporabljamo sodobnej\u0161a cepiva iz virusnih podenot (\u201csubunit\u201d cepiva). Ta cepiva dobimo bodisi z dezintegracijo virusov, vzgojenih v celi\u010dnih kulturah, ali z genskim in\u017eeniringom.<\/p>\n<p>Avirulentni ali slabo virulentni sevi lahko ponovno pridobijo virulenco \u2013 se sprevr\u017eejo v \u201cdivji\u201d sev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966218\"><\/a><a name=\"_Toc146548237\"><\/a>1.5.5.\u00a0 Prenos bakterijskih genov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sprememba v bakterijskem genomu je lahko posledica mutacije v celi\u010dni DNA, ali pa si bakterija pridobi gene od zunaj in jih vgradi v svoj kromosom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Obstaja ve\u010d na\u010dinov prenosa bakterijskih genov:<\/p>\n<ul>\n<li>transformacija,<\/li>\n<li>konjugacija,<\/li>\n<li>transdukcija,<\/li>\n<li>lizogena konverzija,<\/li>\n<li>genski in\u017eeniring.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterijski geni se lahko prenesejo iz ene bakterije v drugo bakterijo iste vrste ali med razli\u010dnimi bakterijskimi vrstami. Celica, ki je dajalec genov, je <strong>donor<\/strong>, celica, ki gene sprejme, pa je <strong>recipient<\/strong>. Sprejeti geni se vgradijo v kromosom recipienta, nastane <strong>rekombinanta<\/strong>.<\/p>\n<p>Gene lahko prena\u0161ajo bakteriofagi, lahko pa se fagova DNA intergira v bakterijski kromosom.<\/p>\n<p>Pri genskem in\u017eenirstvu je \u010dlovek tisti, ki vgradi \u017eelene gene v bakterijski kromosom ali plazmid.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966219\"><\/a><a name=\"_Toc146548238\"><\/a>1.5.5.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Transformacija<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Transformacija je vgraditev dela DNA molekule iz celice donorja v celico recipienta. To je najstarej\u0161i poznani na\u010din prenosa dednega materiala.<\/p>\n<p>Grifith (leta 1928) je vbrizgal mi\u0161i \u017eive avirulentne pnevmokoke (brez kapsule) skupaj z mrtvimi virulentnimi pnevmokoki (s kapsulo). Mi\u0161 je zbolela za pljucnico, iz krvi \u017eivali pa so izolirali \u017eive virulentne bakterije (s kapsulo). Virulenca se je torej prenesla iz mrtvega seva na \u017eivi sev.<\/p>\n<p>Kasneje (leta 1944) so napravili preizkus \u201cin vitro\u201d \u2013 Avery, MacLeod, McCarty, v ZDA. Preizkus je bil napravljen z izolirano, pre\u010di\u0161\u010deno DNA molekulo. S tem preizkusom je bilo tudi dokazano, da je DNA dedni material.<\/p>\n<p>Pri transformaciji sprejme celica recipienta majhen del DNA molekule celice donorja. Celica, ki je zmo\u017ena vgraditi tak\u0161en del DNA, je kompetentna celica. Del celi\u010dne stene se razgradi (hidroliti\u010dni encimi, ki jih kodira DNA molekul) in DNA donorja vstopi v celico recipienta. Nova DNA se vgradi (intergira) v DNA recipienta in nastane rekombinanta.<\/p>\n<p>Tak na\u010din prenosa \u201c\u010diste\u201d DNA je poznan zlasti pri Pneumococcus, Haemophilus influenzae, in g. Bacillus.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966220\"><\/a><a name=\"_Toc146548239\"><\/a>1.5.5.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Konjugacija<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Konjugacija je genetska rekombinacija, kjer pride do direktnega stika med dvema celicama.<\/p>\n<p>Prva sta jo odkrila in opisala Ledeberg in Tatum (leta 1946).<\/p>\n<p>Pri konjugaciji celica donorja prenese ve\u010dji del DNA v celico recipienta. F<sup>+<\/sup> celica se s seksualno fimbrijo spoji z F<sup>\u2013<\/sup> celico. Iz seksualne fimbrije se stvori kopulacijski kanal, po katerem se prenese DNA.<\/p>\n<p>Pojav je poznan pri nekaterih G<sup>\u2013<\/sup> bakterijah. Poteka med razli\u010dnimi bakterijskimi vrstami: E. coli, Salmonella, Proteus, Serratia, Pseudomonas aeruginosa\u2026 Bakterijski plazmidi se ve\u010dinoma prena\u0161ajo s konjugacijo (za plazmide domnevajo, da so nastali iz fagov).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966221\"><\/a><a name=\"_Toc146548240\"><\/a>1.5.5.3.\u00a0\u00a0\u00a0 Transdukcija<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Transdukcija je prenos bakterijskih genov s pomo\u010djo bakteriofagov. Gre za prenos od 30 do 150 bakterijskih genov iz donorja v recipienta. Bakteriofag tekom svojega razmno\u017eevanja (v fazi intergracije) vgradi bakterijsko DNA v svojo kapsido (namesto fagove DNA). Pri infekciji druge bakterije (recipienta) injicira DNA donorja.<\/p>\n<p>Pojav sta prva opisala Zinder in Ledeberg (leta 1952).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966222\"><\/a><a name=\"_Toc146548241\"><\/a>1.5.5.4.\u00a0\u00a0\u00a0 Lizogena konverzija ali lizogenija<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V primeru lizogenije gre za pojav, ko fagi inficirajo bakterijsko celico, a se iz nje ne sprostijo. Fagova DNA se interira v bakterijski kromosom. Takemu, skritemu fagu re\u010demo <strong>profag<\/strong>. Kot tak lahko profag zelo dolgo ostane v bakterijski celici. Taki celici pravimo, da je <strong>lizogenicna<\/strong> in je imuna pred infekcijo z isto vrsto faga. Redko se profagi sprostijo v virulentne fage (UV \u017earki\u2026)<\/p>\n<p>Bakterije, ki imajo integriran profag, dobijo nove lastosti. Znani so primeri, ko bakterije pridobijo zmo\u017enost izdelave toksinov, npr. Corynebacterium diphteriae (\u03b2- fag), enterotoksin stafilokokov, streptokokov in nekaterih klostridijev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966223\"><\/a><a name=\"_Toc146548242\"><\/a>1.5.5.5.\u00a0\u00a0\u00a0 Genski in\u017eeniring<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>To je umetna izolacija del\u010dka DNA iz ene celice in vnos tega del\u010dka \u201cin vitro\u201d v drugo celico. Nova celica dobi eno ali ve\u010d novih lastnosti. Za prenos se najve\u010d uporabljajo plazmidi. Kot dajalce genov lahko uporabljamo viruse, bakterije, glive, rastline, \u017eivali. Zlasti pomembno za \u010dloveka je, da v bakterije oz. glive lahko vgradimo \u010dlove\u0161ke gene in tako pridobivamo humane produkte.<\/p>\n<p>Gensko in\u017eenirstvo se uporablja v biotehnologiji za proizvodnjo antibiotikov, du\u0161i\u010dnih spojin, inzulina, rastnega hormona, beljakovin iz odpadkov, goriva\u2026<\/p>\n<p>Z gensko manipulacijo je mo\u017eno ustvariti tudi zelo \u0161kodljive bakterije, iz saprofitov bi lahko npr. vzgojili take, ki bi izdelovali smrtonosne toksine in bi bili isto\u010dasno rezistentni na poznane antibiotike, kar bi lahko uporabili v biolo\u0161ki vojni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poizkusi z bakterijsko rekombinacijo so odprli nove razse\u017enosti genske manipulacije v letu 1970. Takrat so prvi\u010d vnesli gen v bakterijo in vzgojili celi\u010dno linijo, ki je proizvajala \u017eeleni produkt.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izolacija encima <strong>endonukleaze<\/strong> (leta 1960). Ta encim cepi vez med sladkorjem in fosfatom v molekuli DNK in tako odpre verigo DNK na dolo\u010denem mestu. To so t.i. \u201cgenetske \u0161karje\u201d, imenovane <strong>restrikcijski encimi<\/strong>. Do danes je poznanih preko 100 takih encimov.<\/p>\n<p>Paul Berg (leta 1971) je v bakterijo vnesel virusno DNK virusa SV 40 (povzro\u010ditelj tumorjev pri opicah) in to virusno DNK vgradil v bakterijski kromosom (leta 1980 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Uporabnost genskega in\u017eenirstva<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Medicina<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>1990 za\u010detek industrijske aplikacije.<\/li>\n<li>1986 <strong>inzulin<\/strong> pod imenom <strong>Humilin<\/strong> \u2013 humani inzulin, pridobljen na bakterijah.<\/li>\n<li>1980 <strong>interferon<\/strong>, pridobljen v v E. coli \u2013 za zdravljenje virusnih bolezni, levkemij, Kaposi sarkoma, malignega melanoma, multiplega melanoma.<\/li>\n<li><strong>Antisens molekule<\/strong> (deli NK), ki nevtralizirajo mRNK \u2013 terapevtik, uporaben kot blokator mRNA za sintezo HIV.<\/li>\n<li>1986 <strong>humani rasni hormon<\/strong> (Protropin).<\/li>\n<li>1994 <strong>Faktor VII<\/strong> \u2013 za zdravljenje hemofilije.<\/li>\n<li><strong>TPA<\/strong> (tissue plasminogen activator) \u2013 zdravilo, ki rastaplja krvne strdke.<\/li>\n<li><strong>Vakcine<\/strong> (cepiva) proti hepatitisu B, v izdelavi proti: AIDS-u, koleri, malariji, herpes simplex.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Genske sonde<\/strong> (za\u010detni nukleotidi) \u2013 del\u010dki DNK, ki lahko prepoznajo in se ve\u017eejo na dolo\u010den odsek DNK v gostiteljevi celici. Te genske sonde ozna\u010dimo z radioaktivnimi izotopi ali z encimi.<\/p>\n<p>Z metodo <strong>hibridizacije DNA<\/strong> lahko odkrivamo dedne bolezni: cisti\u010dna fibroza, chorea Huntington, Alzheimerjeva bolezen. Metoda se uporablja tudi pri identifikaciji bakterij in virusov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izolacija, polimerizacija in hibridizacija delov DNA (PCR metoda).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u201cFingerprint\u201d of DNK (prstni odtis DNK):<\/p>\n<ul>\n<li>ekstrakcija DNK,<\/li>\n<li>restrikcija v fragmente,<\/li>\n<li>lo\u010ditev fragmentov po velikosti z elektroforezo,<\/li>\n<li>dodatek radioaktivnih za\u010detnih nukleotidov,<\/li>\n<li>nastanek pasov (temne proge), kjer so se za\u010detni nukleotidi vezali.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Leta 1985 so dognali, da so v molekuli DNA kratki, ponavljajo\u010di se segmenti DNA, katerih vloga ni poznana. Ti segmenti se nahajajo med strukturnimi (funkcionalnimi) geni. Najdemo jih pri vseh ljudeh. \u0160tevilo teh segmentov in \u0161tevilo ponovitev pa je pri vsakem \u010dloveku drugacno (pri nekom se del ponovi 2 x, pri drugem 20 x, tretjem 200 x\u2026).<\/p>\n<p>Metoda \u201cfingerprint\u201d of DNA je bila legalizirana leta 1987, mnogi pravniki pa to metodo izpodbijajo, saj so tudi ti rezultati neprepri\u010dljivi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najbolj ambiciozen projekt je odkrivanje celotnega humanega genoma, saj ta obsega pribl. 100.000 genov. Predvidevajo, da bo to delo potrebovalo \u0161e pribl. 15 let. Do danes so identificirali pribl. 4550 genov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017divinoreja<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>1980 goveji rastni hormon \u2013 41 % ve\u010dja proizvodnja mleka.<\/li>\n<li>Pra\u0161i\u010dji rastni hormon \u2013 pra\u0161i\u010di z ve\u010d mesa in manj ma\u0161\u010dobe.<\/li>\n<li>1989 ribji rastni hormon \u2013 za ve\u010dji prirast rib v ribogojnicah.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Poljedelstvo<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Geni za odpornost proti herbicidom \u2013 prenos iz bakterij v tobak.<\/li>\n<li>1988 pri gojenju paradi\u017enikov \u2013 odpornost proti patogenim virusom (uporabljajo plazmide iz bakterije Agrobacterium tumefaciens).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h1><a name=\"_Toc146548243\"><\/a><a name=\"_Toc148966224\"><\/a>2. Glive (fungi)<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mikrobiolo\u0161ka panoga, ki preu\u010duje glive, je <strong>mikologija<\/strong>. Glive vklju\u010dujejo kvasovke, plesni in \u201cprave gobe\u201d. So posebna skupina organizmov, ki obsega pribl. 250.000 vrst. So stara \u017eivljenska oblika, vsaj 400 miljonov let, lahko pa so tudi starej\u0161e.<\/p>\n<p>So evkarioti, nefotosinteti\u010dni, celico ovija celi\u010dna stena, ki je ve\u010dinoma iz hitina. Skupno z bakterijami so glive dekompozitorji v prehranjevalnih verigah v naravi (razgrajujejo organske snovi v okolju).<\/p>\n<p>To so plesni, ki rastejo na kruhu, sadju, siru, na vla\u017enem tekstilu; kvasovke, ki jih potrebujemo za peko kruha in peciva, izdelavo alkohola; so tudi u\u017eitne in strupene gobe.<\/p>\n<p>Ker izlo\u010dajo ogromno encimov, jih uporabljamo v \u017eivilski industriji za fermentacijo, izdelujejo tudi antibiotike, ki jih uporabljamo za zdravljenje mnogih infekcijskih bolezni.<\/p>\n<p>Nekatere povzro\u010dajo infekcijske bolezni tudi pri ljudeh, razkrajajo hrano, lahko izlo\u010dajo mo\u010dne toksine, ki povzro\u010dijo tudi smrt sesalcev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glive so lahko enoceli\u010dni organizmi, veliko pa jih je ve\u010dceli\u010dnih (iz velikega \u0161t. celic). Od bakterij se razlikujejo po ve\u010dih lastnosti:<\/p>\n<ul>\n<li>celice so ve\u010dje (1 \u2013 30 \u03bcm),<\/li>\n<li>zgradba celice je druga\u010dna (evkarioti),<\/li>\n<li>na\u010dini razmno\u017eevanja so druga\u010dni.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966225\"><\/a>2.1.\u00a0\u00a0 Plesni<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Plesni so velika skupina gliv. Njihovo telo sestavljajo cevaste celice brez klorofila, obi\u010dajno brezbarvne. Te cevaste celice tvorijo niti (<strong>hife<\/strong>), ki rastejo kot prepletena masa, ki ji re\u010demo <strong>micelij<\/strong>. Micelij se kot prah, kosmi oz. paj\u010devina razprostira po podlagi.<\/p>\n<p>Pri identifikaciji plesni nam pomaga izgled hif, ki so lahko <strong>septirane<\/strong> ali <strong>neseptirane<\/strong>. Septirane hife so pre\u010dno pregrajene, posamezne celice so lo\u010dene s pregradami (septumi). Septumi imajo odprtinice (pore), ki omogo\u010dajo pretakanje citoplazme in organelov. Pri neseptiranih hifah fizi\u010dne pregrade med celicami ni.<\/p>\n<p>Ve\u010dinoma so hife <strong>vegetativne<\/strong>. Te rastejo in oblikujejo telo plesni, nastane t.i. kolonija. Razen vegetativnih hif izra\u0161\u010dajo navpi\u010dno t.i. zra\u010dne hife, ki nosijo organe za razmno\u017eevanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966226\"><\/a>2.1.1.\u00a0 Spore plesni<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na koncu zra\u010dnih hif so organi za razmno\u017eevanje, kjer nastajajo posebne celice \u2013 spore. Iz vsake spore lahko nastane (v ugodnih pogojih) nova kolonija plesni.<\/p>\n<p>Zna\u010dilnost spor je, da nastajajo v ogromnih koli\u010dinah, se z lahkoto \u0161irijo na velike razdalje, mnoge so odpornej\u0161e od vegetativnih celic.<\/p>\n<p>Plesni lahko delajo <strong>spolne<\/strong> in <strong>nespolne<\/strong> spore. Spolne spore nastajajo v spolnem ciklu razmno\u017eevanja, ki se izmenjuje z nespolnim.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966227\"><\/a>2.1.1.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Nespolne spore<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nastajajo z enostavno delitvijo celic. Veliko glivi\u010dnih bolezni pri \u010dloveku nastane ob kontaktu z razli\u010dnimi vrstami nespolnih spor. Patogene glive tudi identificiramo po obliki nespolnih spor.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Konidiospore<\/strong> (konidije) so so oblika nespolnih spor, ki jih dela najve\u010d plesni. Na posebnih zra\u010dnih hifah nastane konidiofor, ki je kot grozd. Konidije niso odporne, so pa lahke in se z zra\u010dnimi tokovi \u0161irijo na velike razdalje.<\/p>\n<p>Mnoge patogene plesni stvarjajo konidije, ki lahko inficirajo ljudi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Sporangiospore<\/strong> so spravljene v me\u0161i\u010dkih, sporangijih, ki nastajajo na koncu zra\u010dnih hif. Ko spore dozorijo, me\u0161i\u010dek po\u010di in spore se razletijo po okolju.<\/p>\n<p>Sporangiospore so praviloma nenevarne za ljudi. V\u010dasih povzro\u010dijo infekcije pri neodpornih ljudeh.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Klamidiospore<\/strong> nastajajo na vegetativnih hifah, na koncu ali obstransko (lateralno). So odporne proti visoki temperaturi, izsu\u0161itvi in zamrznitvi.<\/p>\n<p>Te spore so zelo zna\u010dilne za dolo\u010deno patogeno vrsto (Candida albicans).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Artrospore<\/strong> (ali oidiospore) nastajajo v hifi tako, da celi\u010dna stena posameznih celic na koncu hif zadebeli. Tako nastale spore se odlo\u010dijo od hife.<\/p>\n<p>Artrospore mnogih gliv povzro\u010dajo nevarne mikoze pri \u010dloveku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966228\"><\/a>2.1.1.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Spolne spore<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nastajajo s spajanjem jedr pri spojitvi dveh gamet na najbli\u017ejih hifah; te so lahko:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>zigospore<\/strong> \u2013 velike, okrogle, z debelimi stenami,<\/li>\n<li><strong>ascospore<\/strong> \u2013 okrogle ali ovalne, nastajajo v posebni vre\u010di, ascusu,<\/li>\n<li><strong>basidospore<\/strong> \u2013 nastajajo na distalnem delu hife, v posebnem plodnem telesu, basidiumu (prave gobe, spore so na listi\u010dih pod klobukom).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Spolne spore le malokrat lahko povzro\u010dijo bolezni pri ljudeh.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966229\"><\/a>2.2.\u00a0\u00a0 Kvasovke<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Morfologija kvasovk se razlikuje od oblike drugih gliv, so veliko enostavnej\u0161e. Osnovni tip celice je <strong>blastospora<\/strong>. To je okrogla ali jaj\u010dasta celica, ki se razmno\u017euje nespolno, z brstenjem. Celice so velike 5 do 8 \u03bcm 8 (bakterije 1\u03bcm). Redko delajo nitaste oblike (filamente).<\/p>\n<p>Nekatere kvasovke v anaerobnih pogojih delajo nitaste celice (podobne hifam plesni). Te nitke imenujemo <strong>psevdohife<\/strong>. Splet teh psevdohif je <strong>psevdomicelij<\/strong>. Zelo redko delajo spore, artrospore delajo le nekatere vrste g. Trichosporum, klamidiospore pa samo Candida albicans.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966230\"><\/a>2.3.\u00a0\u00a0 Prehrana in gojitev gliv<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ve\u010dinoma so glive saprofiti, izkori\u0161\u010dajo odmrle organske snovi za hrano. Te so pomembne v bioenergetskem ciklusu v naravi. Na \u017ealost pa glive razkrajajo tudi les, gumo in druge koristne snovi. Po drugi strani pa so produkti gliv tudi zelo koristni:<\/p>\n<ul>\n<li>Saccharomyces cerevisae proizvaja etanol pri razgradnji glukoze,<\/li>\n<li>Aspergillus oryzae proteine v soji razgradi v sojin sok,<\/li>\n<li>fermentativne lastnosti gliv izkori\u0161\u010damo pri proizvodnji kruha, sirov\u2026,<\/li>\n<li>vitamini, encimi, organske kisline, antiastmati\u010dna zdravila in antibiotiki so proizvodi gliv.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kultivacija gliv se razlikuje od kultivacije bakterij. Velika ve\u010dina gliv, zlasti plesni, raste po\u010dasneje od bakterij. Glive uspevajo pri ni\u017ejih pH vrednostih (5,0 in 6,0), prenesejo izjemno velike koncentracije sladkorja (pogosto ve\u010d kot 50 % saharoze). Zato glive uspevajo na goji\u0161cih, kjer bakterije ne bi rasle.<\/p>\n<p>Glive najve\u010dkrat gojimo na Sabouraud agarju. V goji\u0161\u010de obi\u010dajno dodamo antibiotike, kar prepre\u010di rast bakterijskim kontaminantom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zrele kulture plesni imajo na milijone spor, ki se hitro in z lahkoto \u0161irijo, \u010dim odpremo posodico, kjer plesni rastejo. Osebe, ki delajo z glivami, se morajo za\u0161\u010dititi z za\u0161\u010ditnimi maskami in rokavicami. Spore gliv so dokaj trdo\u017eive, lahke in najve\u010dkrat se \u010dlovek oku\u017ei z vdihanim zrakom. Zlasti nevarne so patogene vrste kot Histoplasma in Coccidioides.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnoge glive ne povzro\u010dajo infekcijskih bolezni, sintetizirajo pa strupe (<strong>mikotoksine<\/strong>). Najve\u010d zastrupitev (<strong>mikotoksikoz<\/strong>) nastane z u\u017eivanjem strupenih gob, kot je Zelena mu\u0161nica (Amanita faloides); te gobe imajo toksine, ki razgrajujejo jetra in vzdra\u017eijo \u017eiv\u010dni sistem.<\/p>\n<p>Druge toksine glive lahko izlo\u010dajo, ko rastejo na zrnih \u017eitaric, orehih in na drugih poljskih pridelkih. Npr. Claviceps purpurea sintetizira kemicne spojine, ko raste na r\u017ei. Nekatere od teh povzro\u010dijo ergotizem (zastrupitev z ergot- alkaloidi).<\/p>\n<p>Aflatoksini so toksi\u010dne spojine, ki jih obi\u010dajno sintetizirajo vrste iz rodu Aspergillus in Penicillium, medtem ko rastejo na \u017eitaricah, ore\u0161kih\u2026 Pivo in maslo iz kikirikija, ki ga napravijo iz kontaminiranih \u017eitaric ali ore\u0161kov, lahko vsebujejo tolik\u0161ne koli\u010dine aflatoksinov, da lahko povzro\u010dijo zastrupitev. Ti strupi v prvi vrsti okvarijo jetra, lahko pa tudi pogojujejo nastanek karcinoma. Razgradijo se \u0161ele pri temperaturi, ki je vi\u0161ja od 250 \u00b0C, zato jih s toplotno obdelavo \u017eivil ne uni\u010dimo.<\/p>\n<p>Mikotoksikoze so pogostej\u0161e pri \u017eivalih kot pri ljudeh, saj se \u017eivali pogosteje hranijo s kontaminirano hrano.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966231\"><\/a>2.4.\u00a0\u00a0 Patogenost gliv<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Humana medicina preu\u010duje predvsem tiste glive, ki lahko povzro\u010dajo bolezni pri ljudeh. Najpogosteje parazitirajo na ko\u017ei in na ro\u017eevinastih tvorbah (dlake, nohti), kjer povzro\u010dajo povr\u0161inske lezije. Te bolezni imenujemo <strong>dermatomikoze<\/strong> ali tinee. Lahko naselijo tudi sluznice, pa tudi notranje organe; to so <strong>sistemske mikoze<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glive so lahko striktni (obligatni) ali pogojni (oportunisti\u010dni) paraziti \u010dloveka. Patogene glive so lahko sestavni del normalne flore, ali pa \u017eivijo prosto v okolju kot saprofiti.<\/p>\n<p>Njihova patogenost je pogojena z odpornostjo oz. sprejemljivostjo gostitelja, vnetjem ko\u017ee ali sluznic, endokrinimi motnjami, bakterijsko infekcijo, ali pa do mikoz pride po jemanju antibiotikov, kortikosteroidov, citostatikov\u2026 Pomembne so tudi mikroskopske ranice, higiena ko\u017ee in poklicna izpostavljenost tem boleznim.<\/p>\n<p>Obi\u010dajno so mikoze dolgotrajne, kroni\u010dne bolezni, akutne so le redko. Sistemske mikoze imajo dostikrat letalni izid.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Veliko \u0161tevilo gliv proizvaja toksine (mikotoskini), bolezni, ki nastanejo zaradi delovanja teh strupov, imenujemo mikotoksikoze.<\/p>\n<p>Strupene gobe (npr. Amanita) povzro\u010di razkroj jetrnih celic in \u017eiv\u010devja.<\/p>\n<p>Na zrnih \u017eitaric, na orehih\u2026 rastejo plesni, ki proizvajajo toksine (Claviceps purpurea, ki raste na r\u017ei, sintetizira ve\u010d strupenih snovi, ki povzro\u010dajo bolezen ergotizem \u2013 zastrupitev z ergot- alkaloidi). Pogoste so pri razli\u010dnih \u017eivalih, kjer zaradi delovanja teh strupov nastanejo tumorji na jetrih in okvare ledvic.<\/p>\n<p>Medicinsko najpomembnej\u0161i toksini so aflatoksini, ki jih izlo\u010dajo g. Aspergillus, Cladosporidium, Fusarium in Penicillium. Verjetno ti toksini povzro\u010dajo bolezni tudi pri ljudeh. Ti strupi se razgradijo \u0161ele pri 250 \u00b0C, zato jih toplotna obdelava \u017eivil ne razgradi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za mikozami otroci zbolevajo pogosteje od odraslih, mo\u0161ki pa pogosteje od \u017eensk. \u0160irijo se z direktnim kontaktom med ljudmi ali iz \u017eivali na \u010dloveka, lahko pa se \u010dlovek oku\u017ei s kontaminiranimi predmeti, prahom, zemljo ali s hrano.<\/p>\n<p>Povzro\u010ditelji sistemskih mikoz se nahajajo v okolju (zemlja, prah) in pridejo v \u010dloveka v glavnem skozi dihala.<\/p>\n<p>Dermatomikoze so pogosto povezane s poklicno dejavnostjo \u2013 brivci, delavci v hlevih, strojarji, lasuljarji, rejci \u017eivali, kanalski delavci zbolevajo pogosteje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h1><a name=\"_Toc148966232\"><\/a>3. Virusi<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Definicija: virusi so zelo majhni, enostavno grajeni mikroorganizmi; njihova osnovna zna\u010dilnost je, da imajo samo eno nukleinsko kislino in se lahko razmno\u017eujejo samo v \u017eivih celicah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Beseda virus je iz latin\u0161\u010dine, kjer pomeni strup, smrad, sluz. L. Pasteur je imenoval virus vse mikrobe, ki povzro\u010dajo nalezljive bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi lahko zajedajo v bakterijah; to so bakteriofagi ali kratko fagi. V rastlinskih celicah se razmno\u017eujejo fitofagi, v \u017eivalskih celicah zoofagi, v \u010dloveku zajedajo humani virusi.<\/p>\n<p>So najmanj\u0161a \u017eiva bitja (lastnost \u017eivega se je zreducirala na NK). Leta 1966 sta Diner in Raymer odkrila agens, ki je \u0161e manj\u0161i od virusa in je zmo\u017een infekcije. Imenovala sta ga <strong>viroid<\/strong>. Sestavlja ga samo NK in sicer nizkomolekularna RNA, kapside ni. Omenjeni viroid povzro\u010da bolezen na rastlinah (npr. bolezen vretenastih gomoljev pri krompirju).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966233\"><\/a>3.1.\u00a0\u00a0 Evolucijski razvoj<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Obstajajo tri hipoteze o verjetnem izvoru virusov:<\/p>\n<ol>\n<li>Nekateri avtorji menijo, da so ve\u010dji virusi nastali iz okrnelih bakterij.<\/li>\n<li>Virusi naj bi bili prva \u017eivljenjska oblika, pravirusi naj bi se reproducirali v pramorju, ki je bilo polno organskih spojin.<\/li>\n<li>Mo\u017eno je tudi, da so se virusi razvili z odcepitvijo dolo\u010denega \u0161tevila genov iz celice gostitelja.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966234\"><\/a>3.2.\u00a0\u00a0 Morfologija in struktura virusov<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966235\"><\/a>3.2.1.\u00a0 Oblika<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Z elektronskim mikroskopom so odkrili 5 osnovnih oblik virusov:<\/p>\n<ul>\n<li>ve\u010dinoma so okrogli,<\/li>\n<li>dalj\u0161e ali kraj\u0161e pali\u010dice,<\/li>\n<li>oblika izstrelka (kratka, \u0161iroka pali\u010dica, na enem koncu ravna, na drugem zaobljena \u2013 Rabdo v.),<\/li>\n<li>kvader oz. opeka ali elipsa (Pox v.),<\/li>\n<li>oblika paglavca (glava + rep) \u2013 bakteriofagi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966236\"><\/a>3.2.2.\u00a0 Velikost<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po velikosti se virusi nahajajo med najve\u010djimi molekulami in najmanj\u0161imi bakterijami.<\/p>\n<p>Merimo jih v nm (10<sup>-6<\/sup> mm) in so veliki od 10 do 300 nm. Najve\u010dji so Pox v., ki so skoraj tako veliki kot najmanj\u0161e bakterije. Med najmanj\u0161imi je V. slinavke in parkljevke, ki je manj\u0161i od makromolekul beljakovin.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za dolo\u010ditev velikosti virusov se najve\u010dkrat uporabljajo naslednje metode:<\/p>\n<ul>\n<li>filtracija skozi membranske filtre (kolodij, derivati celuloze\u2026),<\/li>\n<li>sedimentacija v ultracentrifugi,<\/li>\n<li>opti\u010dno merjenje v elektronskem mikroskopu.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966237\"><\/a>3.2.3.\u00a0 Zgradba<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsak virusni delec (<strong>virion<\/strong> \u2013 elementarno telesce, infektivna enota, virus, nukleokapsida) je zgrajen iz dveh delov:<\/p>\n<ul>\n<li>\u201cjedro\u201d \u2013 notranjost (sredica),<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Notranjost je bistveni del viriona, t.j. ena od nukleinskih kislin, ali RNK ali DNK. Ta NK vsebuje gene za razmno\u017eevanje virusa.<\/p>\n<p>Ovoj ali virusna <strong>kapsida<\/strong> ovija NK, pri virusih, ki nimajo dodatnih ovojnic, ima vlogo pri pritrditvi virusa na povr\u0161ino celice. Kapsido sestavljajo identi\u010dne gradbene enote (makromolekule beljakovin) ali <strong>kapsomere<\/strong>. Kapsomere so lahko razli\u010dnih oblik: okrogle (Adeno v., Papova v., Picorna v., Reo v.), lahko so v obliki votlih prizem (Herpes v.)\u2026 \u0160tevilo kapsomer je pri isti vrsti virusa stalno (Picorna v. 32, Reo v. 92, Herpes v. 162, Adeno v. 252\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poleg teh dveh sestavin (NK in kapside) imajo nekateri virusi \u0161e <strong>zunanje ovojnice<\/strong>, ki izvirajo iz celice, kjer se je virus razmno\u017eeval. Ta ovojnica je lahko enoslojna ali dvoslojna. Sestavljena je iz lipidov in beljakovin, v\u010dasih vsebuje tudi ogljikove hidrate.<\/p>\n<p>Ovojnici pravimo <strong>peplos<\/strong>. Na povr\u0161ini se obi\u010dajno nahajajo \u0161e kraj\u0161i izrastki razli\u010dnih oblik \u2013 <strong>peplomeri<\/strong>. Ta ovojnica ima podobno sestavo kot celi\u010dna membrana (V. influenzae) ali je podobna jedrni membrani, kadar virusi nastajajo v jedru celice (Herpes v.).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966238\"><\/a>3.2.4.\u00a0 Simetrija<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glede na lego kapsomer, delimo viruse v 3 skupine:<\/p>\n<ul>\n<li>spiralno simetri\u010dni (Ortomikso v. in Paramikso v.),<\/li>\n<li>kubi\u010dno simetri\u010dni (Adeno v., Herpes v.),<\/li>\n<li>kompleksno grajeni (Pox v.).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966239\"><\/a>3.2.5.\u00a0 Kemi\u010dna sestava<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Virusna nukleinska kislina<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi imajo samo eno od NK, ali RNK ali DNK, ki vsebuje navodila za razmno\u017eevanje virusa. Pri virusih so prvi\u010d ugotovili, da je lahko dedna informacija shranjena v RNK in tudi v enovrvi\u010dasti DNK.<\/p>\n<p>Molekulska masa molekul RNK in DNK je zelo razli\u010dna. Pri malih virusih je DNA 1,5 \u2013 1,8 x 10<sup>6<\/sup> (Parvo v.) do 160 x 10<sup>6<\/sup> (Pox v.).<\/p>\n<p>RNK je navadno enovrvi\u010dasta (lineana), enotna molekula, ali iz ve\u010d fragmentov, ki so ohlapno povezani. Ve\u010dina RNK virusov ima enovrvi\u010dasto RNK, izjema so Reo v., kjer je dvojna RNK.<\/p>\n<p>DNK je ve\u010dinoma dvojna veriga. Izjema so Parvo v., ki imajo enovrvi\u010dasto DNK. DNK je lahko linearna, prstanasta (cikli\u010dna), lahko je nekajkrat zvita, v obliki pentlje).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Virusne beljakovine<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Beljakovine (proteini) so glavnina viriona. Njihova vloga je za\u0161\u010dita virusnega genoma. So gradbeni elementi kapside, so tudi virusn encimi.<\/p>\n<p>Pogojujejo antigenske lastnosti virusa (serolo\u0161ka specifi\u010dnost). Uporabljamo jih za izdelavo cepiv iz virusnih podenot.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Virusni lipidi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi z zunanjimi ovojnicami imajo tudi lipide (v obliki fosfolipidov in glikolipidov). Taki virusi so ob\u010dutljivi na eter in nekatera druga organska topila.<\/p>\n<p>Vloga lipidov \u0161e ni povsem znana.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Encimi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi imajo malo encimov. Najbolj prou\u010den je encim <strong>nevraminidaza<\/strong>, ki ga ima V. influenzae in nekateri paramiksovirusi. Vloga neuraminidaze je, da razgrajuje neuraminsko kislino v sluzi in s tem uteko\u010dinja sluz).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Znani so \u0161e drugi virusni encimi:<\/p>\n<ul>\n<li>RNA- polimeraza,<\/li>\n<li>timidin- kinaza,<\/li>\n<li>obratna transkriptaza.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Retroviridae imajo encim obratna (reverzna) transkriptaza. Z odkritjem tega encima je bila ovr\u017eena \u201cosrednja dogma v biologiji\u201d, ki pravi, da se dedne informacije vedno prena\u0161ajo od DNK na RNK in nato sledi translacija v protein. Obratna transkriptaza izvr\u0161i prepis dedne informacije iz virusne RNK v DNK.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966240\"><\/a>3.3.\u00a0\u00a0 Gojenje virusov<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ker se virusi lahko razmno\u017eujejo samo v \u017eivih celicah, uporabljamo za gojitev 3 sisteme:<\/p>\n<ul>\n<li>poskusne \u017eivali,<\/li>\n<li>oplojena kurja jajca (ali jajca druge perutnine),<\/li>\n<li>tkivne in celi\u010dne kulture.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966241\"><\/a>3.3.1.\u00a0 Razmno\u017eevanje virusov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za svoje razmno\u017eevanje potrebujejo virusi \u017eive celice, ki jim dajejo energijo in mehanizme za sintezo; prav tako iz celic \u010drpajo vse nizkomolekularne sestavine, ki jih vgradijo v lastne beljakovine in svojo nukleinsko kislino.<\/p>\n<p>Prve raziskave o razmno\u017eevanju virusov so bile narejene z bakteriofagi, za \u017eivalskimi virusi pa \u0161ele kasneje, ko so bile vpeljane nove tehnike za gojenje virusov.<\/p>\n<p>Z vstopom virusne NK v celico se metabolizem celice usmeri izklju\u010dno v sintezo virusnih delcev. V vsakem primeru je moten normalen metabolizem celice, \u010deprav razli\u010dni virusi celico razli\u010dno mo\u010dno po\u0161kodujejo, oziroma motijo, njeno normalno delovanje.<\/p>\n<p>Med razmno\u017eevanjem virusi na razli\u010dne na\u010dine prena\u0161ajo svoje dedne informacije znotraj celice in tudi razli\u010dno sintetizirajo informacijsko RNK (mRNK), kar je odvisno od njihove nukleinske kisline.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966242\"><\/a>3.3.2.\u00a0 Razmno\u017eevanje bakteriofagov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razmno\u017eevanje poteka v petih fazah (stopnjah):<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Pritrditev<\/strong> oz. adsorbcija virusa: Vsak virus mora na povr\u0161ini celice najti ustrezen receptor, da se lahko ve\u017ee na celico ve\u017ee. Virusi imajo na povr\u0161ini ustrezne receptorje, ki morajo biti komplementarni (se prilegajo) receptorjem na povr\u0161ini ustrezne celice. Vsi virusi, tudi bakteriofagi, so zelo selektivni \u2013lahko inficirajo samo dolo\u010den tip bakterij.<\/li>\n<li><strong>Prodiranje<\/strong> ali penetracija: Pri bakteriofagih prodira v celico samo fagova DNK. Celotna kapsida ostane na povr\u0161ini bakterije. Pri animalnih virusih lahko vstopa v celico celoten virion (viropeksija), vendar se v vsakem primeru kapsida razgradi, za nadaljnji razvoj virusa je pomembna njegova NK.<\/li>\n<li><strong>Eklipsa<\/strong> (faza pritajenega virusa): V tem stadiju, ki traja razli\u010dno dolgo, od 10 minut pa do nekaj ur, se v celici odigrava \u017eivahna biosinteza. Virusna nukleinska kislina zaobrne ves metabolizem celice, sintetizirajo se nove virusne NK in kapside. V celici nastajajo tudi nekateri patolo\u0161ki produkti. Sinteza se odvija v jedru celice ali v citoplazmi.<\/li>\n<li><strong>Integracija<\/strong> (pakiranje): Virusni delci, ki so se v fazi eklipse sintetizirali, se sestavljajo v kompletne virione, zato tej fazi pravimo tudi sestavljanje ali dozorevanje virusov.<\/li>\n<li><strong>Spro\u0161\u010danje<\/strong>: Zreli virusi se sprostijo iz celice. Nekateri virusi se spro\u0161\u010dajo iz celice eksplozivno, (celica po\u010di \u2013 lizira). Drugi pa zapu\u0161\u010dajo celico po\u010dasi (z brstenjem); ti navadno dobijo \u0161e dodatne ovojnice.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Z uporabo novih preiskovalnih tehnik (imunoflorescenca, faznokontrastna mikroskopija, citokemi\u010dni postopki barvanja\u2026) je uspelo spremljati proces razmno\u017eevanja virusov v celici od vstopa virusa v celico, pa do spro\u0161\u010danja zrelih virionov iz celice. Tako so preu\u010dili tudi razmno\u017eevanje animalnih virusov, RNK in DNK.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966243\"><\/a>3.3.3.\u00a0 Razmno\u017eevanje RNK virusov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za razmno\u017eevanje RNK virusov bomo kot zgled navedli razmno\u017eevanje Polio virusov (\u010deprav se vsi RNK virusi ne mno\u017eijo na ta na\u010din).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Polio v. ima enovrvi\u010dasto RNK, njegovo razmno\u017eevanje poteka v citoplazmi celice, neodvisno od celi\u010dne DNK.<\/p>\n<p>Polio virus se pritrdi (adsorbira) na to\u010dno dolo\u010den receptor na celi\u010dni membrani. Receptor na celi\u010dni membrani je specifi\u010den za vrsto organizma (speciesna specifi\u010dnost receptorja). Polio v. lahko inficirajo samo celice \u010dloveka, v eksperimentu (v celi\u010dni kulturi) pa tudi celice drugih primatov.<\/p>\n<p>Virion prodre skozi celi\u010dno membrano \u2013 viropeksija (vstopi celoten virion). Dokler je virusna NK prekrita z beljakovinsko kapsido je inertna (neaktivna). Vstopu virusa v citoplazmo celice sledi razgradnja kapside (sla\u010denje virusne NK). Za RNK viruse \u0161e ni gotovo, \u010de virusno kapsido razgradijo liti\u010dni encimi iz celi\u010dnih lizosomov.<\/p>\n<p>Osvobojena RNK Polio v. je infektivna, imenujemo jo + veriga in deluje \u017ee kot informacijska RNK (mRNK). Iz te RNK se na ribosomih izvr\u0161i translacija zapisa za sintezo virusnih beljakovin in novih RNK molekul.<\/p>\n<p>Sintetizirane virusne sestavine se nato kompletirajo, virusna RNK se spaja z virusnimi beljakovinami.<\/p>\n<p>Zreli virusi se sprostijo iz celice eksplozivno ob razpoku (lizi) celice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ve\u010dina drugih RNK virusov zapu\u0161\u010da celico z brstenjem. V tem primeru dobijo dodatne ovojnice, na povr\u0161ino virusa se nalagajo sestavine celi\u010dne membrane, ali se na virusno povr\u0161ino oprimejo sestavine jedrne membrane, v kolikor virusi dozorevajo v jedru celice (npr. Herpes v.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966244\"><\/a>3.3.4.\u00a0 Razmno\u017eevanje DNK virusov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri Pox virusih se sinteza in pakiranje virusnih delcev odigrava v citoplazmi celice. Pri raznih drugih DNK virusih (Adeno v., Herpes v., Papova v.\u2026) se proces razmno\u017eevanja virusov odigrava v razli\u010dnih delih celice.<\/p>\n<p>Pri Herpes virusih se celotna nukleokapsida (NK in ovoj) sintetizira in oblikuje v celi\u010dnem jedru. Pri Adeno virusih pa v razli\u010dnih delih celice (DNK v jedru, virusne beljakovine pa v citoplazmi). Beljakovine nato potujejo v jedro in se tam kompletirajo z DNK v virione.<\/p>\n<p>Za\u010detek razmno\u017eevanja teh virusov je podoben, kot je bilo opisano za RNK viruse. Ko virus vstopi v celico, se kapsida razgradi, osvobodi se dvovija\u010dna DNK. Ta virusna DNK potuje v celi\u010dno jedro. Iz virusne DNK se prepi\u0161e (transkribira) informacija na t.i. zgodnjo mRNK, ki ima sedaj zapis za virusno DNK in t.i. tumorski, T- antigen. Ta T- antigen je odgovoren za genezo tumorjev (onkogeni virusi). Temu sledi prepis \u0161e na t.i. kasno mRNK, ki ima informacijo za sintezo virusnih beljakovin. Ta kasna mRNK potuje v citoplazmo, kjer se sintetizirajo virusne beljakvine. Nastale beljakovine pridejo v jedro<\/p>\n<p>celice, kjer se kompletirajo z virusno DNK v zrele virione.<\/p>\n<p>V celi\u010dnih kulturah so ugotovili, da ves ciklus razmno\u017eevanja traja 16 \u2013 20 ur. Prete\u017een del virionov celice ne zapusti (ostanejo latentno v celici).<\/p>\n<p>Med razmno\u017eevanjem virusov se lahko pojavijo tudi nepopolni virioni. Obi\u010dajno jim manjka NK. Nepopolni virusni delci Polio in Adeno virusov so samo kapside, brez NK.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966245\"><\/a>3.4.\u00a0\u00a0 Lastnosti virusov<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi ka\u017eejo nekatere lastnosti, ki jih zasledimo tudi pri drugih mikroorganizmih, pa tudi take, ki so zna\u010dilne prav za njih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966246\"><\/a>3.4.1.\u00a0 Selektivnost<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pomeni izbor gostitelja. Virusi so zelo izbir\u010dni glede svojih gostiteljev. Nekateri ka\u017eejo manj\u0161o, drugi ve\u010djo selektivnost. Nekateri so patogeni za mnoge \u017eivalske vrst. <strong>V. stekline<\/strong> je patogen skoraj za vse sesalce, <strong>ARBO virusi<\/strong> inficirajo sesalce, pti\u010de, nekatere reptile in artropode, <strong>V. hepatitisa A<\/strong> (VHA) inficira samo \u010dloveka, za <strong>V. poliomielitisa<\/strong> so dovzetni samo \u010dlovek in opice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966247\"><\/a>3.4.2.\u00a0 Tropizem<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pomeni histolo\u0161ko selektivnost, izbor dolo\u010denega tkiva oz. celic. Virus se navadno od vstopnega mesta \u0161iri in se razmno\u017euje prav v dolo\u010denem tkivu, v celicah, ki imajo ustrezen receptor. <strong>V. influenzae <\/strong>v sluznici zgornjih dihal, <strong>V. poliomielitisa<\/strong> v \u017eiv\u010dnem tkivu, <strong>V. hepatitisa<\/strong> v jetrnih celicah, <strong>HIV<\/strong> napada prvenstveno subpopulacijo limfocitov T (limfociti T<sub>4<\/sub> \u2013 celice pomagalke).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Selektivnost virusov je mo\u010dno izra\u017eena pri dolo\u010denih vrstah bakteriofagov. Npr. Anti-Vi-tifusni fagi: z njimi lahko identificiramo razli\u010dne Salmonelle typhi, ki jih ne moremo prepoznati po njihovih biokemi\u010dnih in serolo\u0161kih lastnostih. Postopek se imenuje <strong>fagotipizacija<\/strong>. To metodo uporabljamo tudi pri prepoznavanju razli\u010dnih sevov stafilokokov, Pseudomonas aeruginosa\u2026 Metodo uporabljamo v epidemiolo\u0161kih raziskavah (pri iskanju vira oku\u017ebe, npr. v bolni\u0161nicah ob pojavu bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966248\"><\/a>3.4.3.\u00a0 Variabilnost<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Lastnosti virusov (njihova antigenska struktura) se zelo hitro spreminjajo. Znana je antigenska spremenljivost V. influenzae, pa tudi HIV.<\/p>\n<p>Virulenco virusom lahko oslabimo, jih atenuiramo (kot bakterije) in iz takih sevov pripravljamo cepiva.<\/p>\n<p>Variabilnost virusov je lahko koristna lastnost, mnogokrat pa povzro\u010di velike te\u017eave, epidemije ob pojavu novih patogenih vrst virusov.<\/p>\n<p>Za veliko spremenljivost virusov je ve\u010d vzrokov:<\/p>\n<ul>\n<li>kratek \u017eivljenjski ciklus virusov; virusi se mno\u017eijo \u0161e hitreje od bakterij \u2013 ob infekciji z enim virusom se jih iz celice sprosti veliko,<\/li>\n<li>nimajo samostojnega metabolizma, la\u017eje pride do napak,<\/li>\n<li>zgrajeni so samo iz NK, ki je zavarovana le s tankim proteinskim ovojem in zato dostopna zunanjim vplivom,<\/li>\n<li>pojav eklipse: sinteza in intergacija novonastalih virusnih partiklov znotraj celice omogo\u010da \u0161tevilne \u201cnapake\u201d in mo\u017enosti rekombinacije virusne NK \u2013 mo\u017ena je vgraditev genov gostiteljeve celice v virusni genom, ali ob so\u010dasni infekciji celice z dvema virusoma vgraditev genoma drugega virusa.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966249\"><\/a>3.4.4.\u00a0 Agresivne spremembe, ki jih povzro\u010dajo virusi v celicah<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Metabolizem celice, ki jo je inficiral virus, je v glavnem odvisen od virusne NK. Posledica vdora virusa v celico je motena sinteza makromolekul beljakovin in drugih snovi v celici, \u010demur pogosto sledi sprememba oblike celice ali njen propad.<\/p>\n<p>Spremembe so razli\u010dne:<\/p>\n<ul>\n<li>vidne <strong>degenerativne<\/strong> (nekroti\u010dne) spremembe na ko\u017ei in sluznicah (V. slinavke in parkljevke), v jetrnih celicah (V. hepatitisa), v motori\u010dnih nevronih (V. poliomielitisa),<\/li>\n<li>prehodna <strong>proliferacija<\/strong> (burna mno\u017eitev) inficiranih celic, nato celice propadejo (Vaccinia v., Variola v.); proliferacija je lahko dolgotrajna in vodi v nastanek tumorja (onkogeni virusi),<\/li>\n<li>tudi v celi\u010dnih kulturah povzro\u010dijo virusi razli\u010dne <strong>citopatogene<\/strong> u\u010dinke, morfolo\u0161ke spremembe celic in citolizo,<\/li>\n<li>nekateri virusi iz skupine Mixovirusov (npr. V. influenzae) in Adenovirusi izdelujejo toksine,<\/li>\n<li>nekateri virusi imajo tudi hemolit\u010dne zmo\u017enosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966250\"><\/a>3.4.5.\u00a0 Virusna hemaglutinacija<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nekateri virusi imajo zmo\u017enost zlepljanja eritrocitov dolo\u010dene \u017eivalske vrste. Na svojih ovojnicah imajo posebne receptorje (hemaglutinine), ki ustrezajo vezi\u0161\u010dem na eritrocitih. Taki virusi se lahko s temi receptorji ve\u017eejo tudi na celice sluznice dihal ali prebavil.<\/p>\n<p>Znano je, da V. influenzae A in B aglutinira kurje eritrocite. Enako zmo\u017enost ima V. rubele, pa tudi nekateri drugi virusi, V. mupsa, Newcastle v.\u2026<\/p>\n<p>Virusno haemaglutinacijo izkori\u0161\u010damo pri diagnostiki virusnih bolezni (serolo\u0161ke reakcije \u2013 virusna hemaglutinacija in inhibicija hemaglutinacije).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966251\"><\/a>3.4.6.\u00a0 Teratogene lastnosti<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi so tako majhni, da prehajajo iz materinega krvotoka skozi placento v plod. Zato potencialno vsaka virusna infekcija lahko prizadane embriogenezo.<\/p>\n<p>Evidentno je, da povzro\u010da prirojene okvare na plodu <strong>V. Rubele<\/strong>, <strong>Cytomegalo v. (CMV)<\/strong>, <strong>HIV<\/strong>. Tudi drugi virusi, V. Herpes simplex, V. varicella-zooster, V. coxsackie B, lahko povzro\u010dijo okvare na plodu ali splave. Tudi intrauterine infekcije plodu, v prvi tretjini nosecnosti infekcije z V. poliomielitisa, V. o\u0161pic, V. influenzae, V. mupsa, V. hepatitisa. Lahko povzro\u010dijo nepravilnosti v razvoju plodu. Zato nose\u010dnic v prvih treh mesecih nose\u010dnosti ne cepimo.<\/p>\n<p>Kongenitalna rubela se ka\u017ee z defekti v razvoju srca in velikih krvnih \u017eil (ductus Botallii apertus, stenoza pulmonalne vene), defekti v razvoju o\u010desa (katarakta, glaukom, nevrosenzori\u010dna gluhost\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966252\"><\/a>3.4.7.\u00a0 Onkoliti\u010dne lastnosti<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Veliko \u0161tevilo virusov, predvsem iz skupine ARBO, ka\u017ee tropizem do raznih tumorskih celic in levkemi\u010dnih celic. Ti virusi se v tumorskih celicah mno\u017eijo in hitro povzro\u010dijo njihovo nekrozo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966253\"><\/a>3.4.8.\u00a0 Onkogeno delovanje<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Virusi lahko povzro\u010dajo nastanek rakavih tumorjev. Ameri\u0161ki patolog Rous je leta 1911 prvi potrdil, da je rakavi tumor pri koko\u0161ih (Rousov sarkom) virusne etiologije.<\/p>\n<p>Znano je veliko \u0161tevilo rastlinskih tumorjev, tumorjev pri nevreten\u010darjih (insektih) in dvo\u017eivkah, kjer je virusna etiologija dokazana.<\/p>\n<p>Od tumorjev, ki jih najdemo pri ljudeh, so povzro\u010ditelji v glavnem iz dru\u017eine <strong>Papovaviridae<\/strong>. Ime izvira iz najizrazitej\u0161ih sprememb, ki jih ti virusi povzro\u010dajo: <strong>pa<\/strong>pilom, <strong>po<\/strong>liom in <strong>va<\/strong>kuola. Ti virusi so izrazito onkogeni oz. tumorogeni virusi.<\/p>\n<ol>\n<li><strong> papilloma<\/strong> povzro\u010da papilome (izrastke) tudi pri ljudeh in \u017eivalih (govedo, konj, pes, ovce, koze, podgane). Znanih je 9 serolo\u0161kih tipov. Povzro\u010dajo nastanek ko\u017enih bradavic (veruca vulgaris), genitalne kondilome, laringealne papilome.<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Papilloma v. tip 16, 18<\/strong> so izolirali pri invazivnem karcinomu na ustju maternice. Domnevajo, da je ta virus povzro\u010ditelj karcinoma.<\/p>\n<p>Prav tako verjetno povzro\u010da karcinom na ustju maternice <strong>Herpes v. tip 2<\/strong>, ki ga pogosto najdejo pri tej bolezni skupno s papilloma virusi.<\/p>\n<p>Tudi <strong>V. Epstein-Barr<\/strong> je dokazano onkogen. Lahko povzro\u010da razli\u010dne bolezni. Virus ka\u017ee afiniteto do limfocitov B. Pri nas je najpogostej\u0161a oblika bolezni infektivna mononukleoza (limfadenopatija in vro\u010dina). V drugih predelih sveta, npr. v predelih srednje Afrike, pogosto povzro\u010di nastanek tumorja \u010deljusti, v glavnem pri otrocih, na Kitajskem pa je posledica infekcije s tem virusom pogosto nazofaringealni karcinom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966254\"><\/a>3.5.\u00a0\u00a0 Interferenca in interferoni<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Infekcija z enim virusom (interferentnim ali inducer vir \u2013 mote\u010dim) prepre\u010di razmno\u017eevanje drugega virusa v organizmu (in tudi istega virusa).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966255\"><\/a>3.5.1.\u00a0 Interferoni<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zgodovina interferona se pri\u010denja leta 1957 leta v Londonu, kjer sta Alick Isaacs in Jean Lindenmann preu\u010devala reakcije organizma ob virusni infekciji. Ugotovila sta, da snov, ki jo izlo\u010da inficirana celica, krepi odpornost ostalih celic proti virusni infekciji. Ista avtorja sta odkrila, da celice ob virusni infekciji reagirajo z izlo\u010danjem interferonov. Danes vemo, da obstaja vsaj deset vrst interferonov, ki jih proizvajajo \u010dlove\u0161ke celice, vsi so proteini oz. glikoproteini. Znano je tudi, da se interferoni razli\u010dnih \u017eivalskih vrst med seboj razlikujejo.<\/p>\n<p>Interferoni so naravne <strong>antivirusne<\/strong> snovi, ki nastajajo v inficiranih \u017eivalskih, rastlinskih, bakterijskih, \u010dlove\u0161kih in drugih celicah. Delajo jih celice v organizmu, ali v celi\u010dni kulturi. Nastali interferon prepre\u010duje razmno\u017eevanje virusov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Interferoni se razlikujejo od specifi\u010dne imunosti oz. od delovanja specifi\u010dnih protiteles:<\/p>\n<ul>\n<li>delujejo na vse viruse, ne samo na tiste, ki so povzro\u010dili njihov nastanek (proti antigensko razli\u010dnim virusom),<\/li>\n<li>interferenco lahko doka\u017eemo tudi v celi\u010dnih kulturah, bakterijskih kulturah, v oplojenih kurjih plodovih, kjer ni limfati\u010dnih organov \u2013 ni protiteles,<\/li>\n<li>interferenca se pojavi hitro po infekciji \u2013 v 12 do 48 urah (protitelesa kasnijo pribl. 10 do 14 dni),<\/li>\n<li>interferenca se hitro izgubi, ko virus izgine iz organizma (imunost je dolgotrajna, lahko tudi do\u017eivljenjska).<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148966256\"><\/a>3.5.2.\u00a0 Nastanek interferona (induktorji)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Indukcijo interferona najve\u010dkrat spro\u017ei virus, lahko sama NK, ali le del molekule NK, nekatere bakterije, ki se mno\u017eijo intracelularno (brucele, rikecije, klamidije) in povsem umetno sintetizirane snovi (riboinozinska kislina, dvojna poli I, policitidilna kislina RNK).<\/p>\n<p>Interferon je produkt inficirane celice. Virusi, ki se hitro mno\u017eijo in so mo\u010dno citopatogeni so slabi induktorji interferona. Virusi, ki se po\u010dasi mno\u017eijo, celico le malo po\u0161kodujejo in so dobri induktorji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Mehanizem nastanka interferona<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsaka celica ima gen (gene) v svoji DNK za sintezo interferona, vendar je v normalnih okoli\u0161\u010dinah ta gen \u201cugasnjen\u201d \u2013 pod vplivom represorja. Induktorji interferona vplivajo kot depresorji na celi\u010dno DNK, da ta formira interferon specifi\u010dno mRNK. Z delovanjem te mRNK pride v citoplazmi do sinteze interferona. Nastali interferon prepre\u010di sintezo novih virusnih delcev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966257\"><\/a>3.5.3.\u00a0 Delovanje interferonov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kako deluje nastali interferon, \u0161e ni povsem jasno. Mo\u017enih je ve\u010d razlag:<\/p>\n<ul>\n<li>prepre\u010di sintezo virusnih delcev (formira se TIP, t.j. \u201ctranslation inhibitory protein\u201d, ki ne vpliva na normalen metabolizem celice),<\/li>\n<li>spremeni celi\u010dno membrano tako, da virusi ne morejo izhajati iz celice,<\/li>\n<li>aktivira imunski sistem v organizmu, ki spozna inficirano celico kot tujek in jo eliminira.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ceprav so zmo\u017ene proizvajati interferone vse celice (bakterije, \u017eivalske celice, rastlinske celice), je za organizem najbolj u\u010dinkovit homologni interferon, za \u010dloveka njegov lastni oz. humani.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966258\"><\/a>3.5.4.\u00a0 Fizikalne, kemi\u010dne in biolo\u0161ke lastnosti interferonov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Inficirana celica proizvaja ve\u010d razli\u010dnih interferonov. Uvrstimo jih v tri razrede, \u03b1, \u03b2 in \u03b3, glede na vrsto celice, ki jih proizvaja v najve\u010djih koli\u010dinah. Interferoni \u03b1 in \u03b2 so kemi\u010dno podobni, nastajajo v levkocitih in fibroblastih iz vezivnega tkiva mi\u0161ic in ko\u017ee. Interferoni \u03b3 so povsem druga\u010dni, proizvajajo jih celice imunskega sistema.<\/p>\n<p>Vsi interferoni so <strong>glikoproteini<\/strong>, molekulske mase 20.000 \u2013 40.000. Bolj so obstojni v kislem mediju, prenesejo pH od 2 do 10. Ob\u010dutljivi so na delovanje proteoliticnih encimov, ki jih razgradijo (zlasti tripsin). Prav tako jih denaturira visoka temperatura.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966259\"><\/a>3.5.5.\u00a0 U\u010dinkovitost interferona<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Do \u2153 embrionalnega razvoja embrio nima zmo\u017enosti stvarjanja interferonov (usodnost intrauterinih infekcij).<\/p>\n<p>Prevelika tenzija kisika inhibira nastajanje interferona (hiperventilacija plju\u010d ob virusnih infekcijah negativno vpliva na potek bolezni).<\/p>\n<p>Kortikosteroidni hormoni delujejo antagonisti\u010dno z interferoni.<\/p>\n<p>Nizka temperatura zmanj\u0161a proizvodnjo interferonov (koristno delovanje povi\u0161ane telesne temperature ob virusnih infekcijah \u2013 piroterapija).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V naravni obrambi proti virusnim infekcijam imajo interferoni pomembno vlogo. V \u010dasu inkubacije, se v relativno malo inficiranih celicah proizvajajo interferoni, ki se izlo\u010dajo v sosednje celice, kjer prepre\u010dujejo razmno\u017eevanje virusov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966260\"><\/a>3.5.6.\u00a0 Uporaba interferonov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za interferone je ugotovljeno, da ka\u017eejo razen antivirusnega tudi antitumorsko delovanje. Zato jih v kliniki uporabljajo tako za zdravljenje virusnih kot tudi za zdravljenje rakastih bolezni.<\/p>\n<p>Velik problem je predstavljalo pridobivanje humanega interferona v zadostnih koli\u010dinah. Do leta 1980 so bile edini vir humanega interferona \u010dlove\u0161ke celice. Prvotni vir tega interferona je bil laboratorij Kari Cantella v Helsinkih, kjer so velike koli\u010dine \u010dlove\u0161kih levkocitov namerno inficirali z virusi, da so za\u010deli spro\u0161\u010dati interferon. Iz krvi 90.000 krvodajalcev so dobili 1 g ne\u010distega interferona, v tem gramu je bilo le 1 % \u010distega interferona. Cena tako pridobljenega interferona je bila seveda astronomska, 1 g je bil vreden 50 milijonov ameri\u0161kih dolarjev.<\/p>\n<p>Te te\u017eave je re\u0161ila metoda genskega in\u017eeniringa in uporaba tega postopka v biotehnologiji. Danes se humani interferon pridobiva na bakterijah, ki jim vgradimo v njihov genom humani gen za sintezo \u017eelenega interferona. Seveda so tudi proizvodnji stro\u0161ki takega interferona neprimerljivo manj\u0161i.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Seznam virusnih bolezni, kjer za zdravljenje uporabljamo interferone<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Influenca,<\/li>\n<li>infekcije, ki jih povzro\u010dajo rino virusi,<\/li>\n<li>herpeti\u010dni keratokonjuktivitis,<\/li>\n<li>herpeti\u010dni gingivostomatitis,<\/li>\n<li>labialni in genitalni herpes,<\/li>\n<li>oftalmi\u010dni zoster,<\/li>\n<li>adenovirusni keratokonjuktivitis,<\/li>\n<li>infekcije ko\u017ee in vidnih sluznic, ki jih povzro\u010da virus vaccinia,<\/li>\n<li>akutni virusni hepatitis B,<\/li>\n<li>kroni\u010dni aktivni hepatitis B,<\/li>\n<li>steklina, skupaj v kombinaciji z antirabi\u010dno vakcino,<\/li>\n<li>hemoragi\u010dna mrzlica.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Seznam rakavih bolezni, kjer za zdravljenje uporabljamo interferone<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Bradavice (Verrucae),<\/li>\n<li>condyloma acuminatum,<\/li>\n<li>laringealni papilom,<\/li>\n<li>nazofaringealni karcinom,<\/li>\n<li>papilom urinskega mehurja,<\/li>\n<li>karcinom na ustju maternic,<\/li>\n<li>karcinom jaj\u010dnikov,<\/li>\n<li>karcinom dojke,<\/li>\n<li>karcinom ko\u017ee,<\/li>\n<li>nevroblastom,<\/li>\n<li>osteosarkom multipli mielom,<\/li>\n<li>akutna limfaticna levkemija,<\/li>\n<li>kronicna limfaticna levkemija,<\/li>\n<li>Hodgkinova bolezen.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Uporabnost interferonov v kliniki je v porastu, njihova prava vrednost pri zdravljenju virusnih in tumorskih bolezni se ka\u017ee \u0161ele sedaj, oz. se bo izkazala v prihodnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966261\"><\/a>3.6.\u00a0\u00a0 Prioni<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So povzrocitelji po\u010dasi razvijajo\u010dih se infekcijskih bolezni. Zgrajeni so samo iz proteinov. Ime prion jim je dal Stanley B. Prusiner, vodilni raziskovalec prionov.<\/p>\n<p>Prioni pre\u017eivijo vro\u010dino, radiacijo in kemikalije, ki obi\u010dajno ubijejo viruse. Izgleda, da so zgrajeni izklju\u010dno iz proteinov, saj jih razgrajujejo proteoliti\u010dni encimi, nukleaze pa ne.<\/p>\n<p>Vpra\u0161anje je, kako se razmno\u017eujejo, saj velja za centralno dogmo v biologiji, da je za razmno\u017eevanje potrebna DNA in RNA.<\/p>\n<p>Znanje o prionih je zelo skromno. Nekateri virologi menijo, da so prioni izjemno majhni neobi\u010dajni virusi, z mo\u010dno kapsido, ki prekrije in onemogo\u010da zaznati nukleinsko kislino. Mo\u017eno pa je, kot pravi Prusiner, da prioni uporabijo gostiteljeve gene za svojo replikacijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prioni so povzro\u010ditelji t.i. po\u010dasno razvijajo\u010dih se infekcijskih bolezni.Znane so vsaj 4 bolezni, ki jih povezujejo s prioni:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kuru<\/strong> \u2013 bolezen domorodcev iz Nove Gvineje,<\/li>\n<li><strong>Scrapie<\/strong> \u2013 bolezen ovac in koz,<\/li>\n<li><strong>BSE<\/strong> \u2013 bovine spongiform encephalopaty (\u201cbolezen norih krav\u201d),<\/li>\n<li><strong>Creutzfeldt-Jakobova<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h1><a name=\"_Toc148966262\"><\/a>4. Za\u0161\u010dita pred infekcijami<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966263\"><\/a>4.1.\u00a0\u00a0 Za\u0161\u010dita pred virusnimi infekcijami<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ker do danes poznani antibiotiki in kemoterapevtiki na ve\u010dino patogenih virusov ne delujejo u\u010dinkovito, so najpomembnej\u0161i na\u010dini borbe proti virusnim infekcijam sanitarno-profilakti\u010dni oz. <strong>protiepidemi\u010dni ukrepi<\/strong> (izolacija bolnikov, borba proti prena\u0161alcem virusov, uni\u010devanje rezervoarja\u2026).<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161i preventivni ukrep je <strong>aktivna imunizacija<\/strong> ali vakcinacija (cepljenje). V manj\u0161i meri uporabljamo <strong>pasivno imunizacijo<\/strong>, t.j. vnos \u017ee izdelanih protiteles. Taka za\u0161\u010dita je kratkotrajna in navadno traja le 1 \u2013 2 tedna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966264\"><\/a>4.2.\u00a0\u00a0 Cepiva<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Cepljenje ali aktivna imunizacija je vnos pripravljenega <strong>antigena <\/strong>v telo. S tem spodbudimo organizem, da stvori imunost (tvorba protiteles, manj celi\u010dna imunost).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966265\"><\/a>4.2.1.\u00a0 Zgodovina cepljenja<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kitajci so \u017ee pred ve\u010d kot 2000 leti segrevali kraste bolnikov s \u010drnimi kozami in jih vtirali v ko\u017eo zdravim ljudem. Pri ponovnem pojavu \u010drnih koz taki ljudje niso zboleli. \u017dena angle\u0161kega ambasadorja v Carigradu (L. Montague), je leta 1718 to metodo prenesla v Anglijo.<\/p>\n<p>Prvo odkritje cepiva pripada angle\u0161kemu zdravniku Edvardu Jennerju, ki je leta 1798 uporabil limfo goveda, ki je zbolelo za kravjimi kozami, za cepljenje ljudi proti <strong>\u010drnim kozam<\/strong>. Od tod tudi ime <strong>vakcina<\/strong> in <strong>vakcinacija<\/strong> (vacca \u2013 krava).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Od trga odkritja do odkritja naslednjega cepiva je preteklo 90 let, ko je Louis Pasteur leta 1885 izdelal cepivo proti <strong>steklini<\/strong>. Za tako dolg zaostanek je ve\u010d razlogov. Medtem ko je Jenner enostavno vzel virus kravjih koz za imunizacijo ljudi (virus za \u010dloveka ni patogen, je pa antigensko tako soroden virusu \u010drnih koz, da za\u0161\u010diti \u010dloveka pred \u010drnimi kozami), se je moral Pasteur precej namu\u010diti, preden je izdelal antirabi\u010dno cepivo (virus stekline je patogen skoraj za vse sesalce).<\/p>\n<p>Moral je najprej najti povzro\u010ditelja stekline, ga iz stekle \u017eivali izolirati in vzgojiti v poskusnih \u017eivalih. Nato je bila potrebna atenuacija, tako da ni bil ve\u010d virulenten za \u010dloveka, isto\u010dasno pa je moral zadr\u017eati imunogene lastnosti. Pasteur je cepivo pripravljal iz hrbtnega mozga inficiranih kuncev, viruse je oslabil s su\u0161enjem. Kasneje so antirabi\u010dno cepivo pripravljali na mo\u017eganih ovac, koz, konj, oslov, virus pa so oslabili s kemikalijami, kot sta eter in fenol.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Leta 1934 so v ZDA izdelali prva cepiva proti <strong>poliomielitisu<\/strong> (za gojenje virusov so uporabljali hrbtni mozeg opic).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Leta 1935 je bilo pripravljeno prvo cepivo proti <strong>influenci<\/strong> (uporabili so mi\u0161ja plju\u010da).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Tem prvim cepivom so sledila mnoga druga cepiva.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prva cepiva so pripravljali v razli\u010dnih poskusnih \u017eivalih, \u0161ele kasneje so za proizvodnjo virusnih cepiv uporabili oplojena kurja jajca in izbrane celi\u010dne kulture.<\/p>\n<p>Med tem obdobjem, ob koncu 19. stoletja, so bile \u017ee razvite bakteriolo\u0161ke tehnike, identificirani so bili mnogi povzro\u010ditelji bakterijskih bolezni. Tedaj so napravili prva cepiva proti antraksu, kugi, tifusu, \u0161krlatinki\u2026 Pasteur je v tem \u010dasu napravil cepivo proti antraksu in atenuirano vakcino proti steklini.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V 20. stoletju se je nadaljevalo obdobje uvajanja novih cepiv z odkritjem imunolo\u0161kega u\u010dinka <strong>tetani\u010dnega<\/strong> in <strong>difteri\u010dnega<\/strong> <strong>anatoksina<\/strong> (Ramon). Z uvedbo tega cepljenja je bila davica prakti\u010dno eradicirana, izredno uspe\u0161na se je pokazala vakcina proti tetanusu, saj med II. svetovno vojno prakti\u010dno ne bele\u017eimo ve\u010d tetanusa med vojaki zaveznikov, pri Nemcih pa \u0161e vedno. To je bil izjemen dose\u017eek preventivne medicine.<\/p>\n<p>Te\u017ee je bilo z uveljavitvijo cepljenja proti <strong>tuberkulozi<\/strong> z znanim cepivom, ki sta ga pripravila Calmett in Gu\u00e9rin (BCG). Zaradi nesre\u010dnega slu\u010daja (\u201ctragedija v L\u00fcbecku\u201d), ko so cepili s premalo mitigiranim cepivom in je zbolelo in umrlo veliko otrok, so cepivu dolgo \u010dasa odrekali vrednost.<\/p>\n<p>Vsekakor gre zasluga za padec <strong>oslovskega ka\u0161lja<\/strong> obvezni vakcinaciji proti tej bolezni.<\/p>\n<p>Na\u0161a generacija je do\u017eivela in do\u017eivlja spektakularen uspeh cepljenja. Nove mo\u017enosti izdelave cepiv z uporabo genskega in\u017eenirstva in izdelavo to\u010dno poznanih, \u010distih antigenov obetajo nove mo\u017enosti za izdelavo cepiv, upajmo, da kmalu tudi proti AIDS-u.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966266\"><\/a>4.2.2.\u00a0 Vrste cepiv<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Danes poznamo ve\u010d vrst cepiv:<\/p>\n<ul>\n<li>cepiva z \u017eivimi mikrobi,<\/li>\n<li>cepiva z mrtvimi mikrobi,<\/li>\n<li>cepiva iz posameznih delov virusa (virusne podenote \u2013 subunits vakcine),<\/li>\n<li>cepivo iz anatoksinov (pripravljeno iz bakterijskih eksotoksinov),<\/li>\n<li>cepiva iz kapsularnih Ag (sestavine bakterijske kapsule).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017dive vakcine<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kot cepivo uporabljamo \u017eive, atenuirane viruse (bakterije). Ta cepiva so u\u010dinkovitej\u0161a od mrtvih vakcin. Delujejo kot naravna infekcija. Vzpodbudijo nastanek velike koli\u010dine protiteles, ki se dolgo ohranijo v organizmu. Po vnosu v telo se mikrobi mno\u017eijo, tako na mestu vnosa, kot tudi na oddaljenih mestih. To, da se antigen mno\u017ei, podalj\u0161a antigenski u\u010dinek.<\/p>\n<p>Viruse atenuiramo tako, da jih ve\u010dkrat presajamo skozi celi\u010dne kulture, oz. poskusne \u017eivali, da izgubijo virulenco. Bakterije gojimo na zanje neugodnih goji\u0161cih. Za\u017eeleno je, da so atenuirani mikrobi genetsko stabilni in da jih cepljena oseba ne izlo\u010da iz telesa.<\/p>\n<p>Z \u017eivimi vakcinami spodbudimo obilno tvorbo cirkulirajo\u010dih protiteles, kot so IgM in IgG, pa tudi obilico lokalnih protiteles IgA. IgA so protitelesa, ki se nahajajo v vseh izlo\u010dkih, veliko jih je na sluznicah dihal in prebavil, t.j. ravno na mestih, kjer mikrobi najpogosteje vstopajo v telo pri naravni infekciji. Ni \u0161e povsem razjasnjeno, kako te vakcine vzpodbujajo celi\u010dno imunost in kako vplivajo na proizvodnjo interferonov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Cepiva z \u017eivimi virusi (mikrobi) imajo tudi slabe strani:<\/p>\n<ul>\n<li>celi\u010dne kulture, kjer vzgajamo viruse, so lahko inficirane \u2013 latentne, neopazne infekcije z V. kurje levkemije, opi\u010djimi Papova v. SV40, CMV\u2026 (novej\u0161a cepiva pripravljamo v humanih diploidnih celi\u010dnih kulturah (HDC) \u2013 za pripravo cepiv proti poliomielitisu, o\u0161picam, rde\u010dkam, mumpsu, steklini);<\/li>\n<li>mo\u017eno je, da se avirulentni tip virusa v organizmu sprevr\u017ee v divji (virulentni) sev;<\/li>\n<li>mo\u017eno je pove\u010dano onkogeno delovanje virusa v organizmu, zlasti iz skupine Herpes v. (V. Epstein-Barr, V. Herpes simplex tip 2).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>S sodobnimi tehnikami priprave cepiv je bojazen, da pride do navedenih stranskih u\u010dinkov, minimalna.<\/p>\n<p>\u017dive vakcine se za cepljenje zdrave populacije uporabljajo najve\u010d, ker dajejo najbolj\u0161e imunolo\u0161ke u\u010dinke.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Mrtve vakcine<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta cepiva dobimo tako, da s fizikalnimi in kemi\u010dnimi postopki (segrevanjem, zamrzovanjem, formalinom in drugimi kemikalijami) uni\u010dimo infektivnost mikrobov, zadr\u017eijo pa svoje antigenske lastnosti. Pri virusih uni\u010dimo njihovo NK.<\/p>\n<p>Antigen se v organizmu ne mno\u017ei, zato je tvorba protiteles v tem primeru manj\u0161a. Stimulirajo samo nastanek cirkulirajo\u010dih prititeles IgM in IgG. Protitelesa se stvarjajo proti antigenom kapside. Da podalj\u0161amo u\u010dinek cepiva cepivu dodajamo t.i. adjuvanse (precipitate mineralov, oljne emulzije), ki pove\u010dajo vsebnost Ag in antigen dalj \u010dasa zadr\u017eujejo na mestu aplikacije. Na ta na\u010din se delovanje antigena podalj\u0161a na ve\u010d tednov, sicer pa se u\u010dinek porazgubi v 3 do 7 dneh (zaradi dodatka adjuvansov so mo\u017ene lokalne reakcije \u2013 ciste, vozli\u010dki).<\/p>\n<p>Mrtva cepiva so slab\u0161e imunogena, imunost je kratkotrajna. Njihova dobra stran je, da so ne\u0161kodljiva (zgled za tako cepivo je cepivo proti oslovskem ka\u0161lju) Kadar cepimo slabotne otroke ali osebe z imunskimi pomanjkljivostmi, lahko uporabimo za primovakcinacijo mrtvo cepivo, revakciniramo pa z \u017eivim.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Cepiva iz posameznih delov virusa (virusne podenote)<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Po uporabljanju \u017eivih in mrtvih virusnih cepiv, kjer se kot antigen uporabi celoten virion, so opazili pomanjkljivosti teh cepiv. Znanstveniki so se za\u010deli truditi, da bi izna\u0161li cepivo brez stranskih u\u010dinkov. Re\u0161itev se je pokazala, ko so to\u010dno spoznali zgradbo virusov in vlogo posameznih delov virusa. Ugotovljeno je, da je virusna kapsida, njeni proteini, najva\u017enej\u0161a kot nosilec antigenskih lastnosti. In da je virusni genom neza\u017eelen (mo\u017enost mutacij, onkogenost, vgraditev v genom celice). Kasneje je bilo potrjeno, da so pri virusih z ovojnicami antigenske lastnosti tudi v ovojnici. Torej so kot cepivo uporabili dele <strong>kapsid<\/strong> in <strong>ovojnic<\/strong>.<\/p>\n<p>Prvo tako poskusno cepivo je bilo pripravljeno iz virusa influencae (kompleten atenuiran virus je povzro\u010dal febrilno stanje). Pripravili so poskusno cepivo iz 2 Ag iz virusne kapside, hemaglutinin in neuraminidaza. Ta vakcina je bila manj pirogena, vzpodbudila pa je nastanek nevtralizirajo\u010dih protiteles. Sedaj aktualno cepivo proti influenci je prav tako tip cepiva iz virusnih podenot, pri katerem v cepivu kombinirajo razli\u010dne H in N Ag virusov, aktualnih v preteklih epidemijah.<\/p>\n<p>Uspelo je pripraviti cepivo proti hepatitisu B, ki je \u017ee ve\u010d let v uporabi in daje dobre imunolo\u0161ke u\u010dinke. Cepivo vsebuje HBS Ag (povr\u0161inski Ag viriona), danes ga pridobivajo z genskim in\u017eeniringom.<\/p>\n<p>V poskusni fazi je vakcina proti hepatitisu A.<\/p>\n<p>Uporabljajo tudi vakcino proti steklini, ki vsebuje 5 razli\u010dnih polipeptidov, 2 iz nukleokapside in 3 iz ovojnice (to cepivo je brez stranskih u\u010dinkov).<\/p>\n<p>Tudi proti o\u0161picam obstaja tak tip cepiva in daje 100 % serokonverzijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Taka cepiva ne vsebujejo infektivnih virusov, niso toksi\u010dna, v njih se nahaja antigen to\u010dno poznane kemi\u010dne strukture.<\/p>\n<p>Tvorba protiteles je manj\u0161a in po\u010dasnej\u0161a kot pri \u017eivih vakcinah, ne spodbujajo nastanek interferonov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Do danes je uvedena uspe\u0161na vakcinacija proti slede\u010dim virusnim boleznim:<\/p>\n<ul>\n<li>poliomielitis, o\u0161pice, rde\u010dke, mumps (V. parotitis) \u2013 proti tem boleznim je v Sloveniji obvezno cepljenje,<\/li>\n<li>influenca, rabies, rumena mrzlica, variola, nekatere boleznim, ki jih povzro\u010dajo ARBO virusi (meningoencefalitis), hepatitis B,<\/li>\n<li>v pripravi so cepiva proti respiratornim virusom, HA, Herpes v. (V. Herpes simplex, CMV, V. varicella-zooster, V. Epstein-Barr).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Obvezno cepimo v Sloveniji tudi proti naslednjim bakterijskim boleznim:<\/p>\n<ul>\n<li>tuberkuloza \u2013 BCG (cepivo je atenuiran bovini tip Mycobacterium tuberculosis),<\/li>\n<li>davica in tetanus (uporabljamo anatoksin),<\/li>\n<li>oslovski ka\u0161elj (cepivo je mrtva Bordetella pertussis in parapertussis).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966267\"><\/a>4.3.\u00a0\u00a0 Pasivna imunizacija<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V organizem vna\u0161amo \u017ee pripravljena protitelesa \u2013 protitelesa, ki jih je izdelal drug organizem, t.i. <strong>imune serume<\/strong> (to ni cepljenje ali vakcinacija).<\/p>\n<p>Imunost, ki jo organizem tako pridobi, je kratkotrajna (1 do 2 tedna). Zato se tak na\u010din imunizacije redko uporablja, npr. \u010de \u017eelimo za\u0161\u010dititi manj\u0161o skupino profesionalno ogro\u017eenih ljudi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Uporabljamo gama globuline, t.j. je frakcija serumskih beljakovin, ki delujejo kot protitelesa. Te uporabljamo v profilaksi nekaterih bolezni: tetanus, rumena mrzlica, o\u0161pice, HB, HA in pri dolgotrajni uporabi steroidnih zdravil.<\/p>\n<p>Uporabljajo se humani imuni serumi (serum rekonvalescentov je hiperimuni gama globulin).<\/p>\n<p>Uporabo \u017eivalskih imunih serumov se ne priporo\u010da, razen v skrajni sili, ko ni na voljo humanega seruma, zaradi mo\u017enih alergi\u010dnih reakcij (serumska bolezen).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Intrauterino pridobljena pasivna imunost<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bazira na IgG, ki tekom intrauterinega razvoja prehajajo iz materinega krvotoka v plod. Ta imunost je dolgotrajnej\u0161a, protitelesa se ohranijo v otrokovem krvotoku 4 do 6 mesecev. Ta protitelesa, ki jih otrok dobi od matere, zavarujejo dojen\u010dka v prvih mesecih \u017eivljenja proti tistim nalezljivim boleznim, ki jih je mati prebolela ali je bila cepljena proti njim.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966268\"><\/a>4.4.\u00a0\u00a0 Kemoprofilaksa in kemoterapija virusnih bolezni<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sredstvo, ki se uporablja za zdravljenje, mora biti selektivno toksi\u010dno, \u0161koditi mora povzro\u010ditelju bolezni, ne pa gostitelju (princip selektivne toksi\u010dnosti je izpostavil Paul Erlich konec 19. stoletja).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Napredek pri iskanju specifi\u010dnih, u\u010dinkovitih antivirusnih substanc je relativno skromen. Eden od vzrokov je bilo prepri\u010danje, da je nemogo\u010de zaustaviti razmno\u017eevanje virusov v celici, ne da bi pri tem po\u0161kodovali tudi celico.<\/p>\n<p>Kasnej\u0161e raziskave so pokazale, da lahko inhibiramo posamezne faze razmno\u017eevanja virusov v celici, celice pa ne po\u0161kodujemo. Lahko pa tudi s kemi\u010dnimi sredstvi prepre\u010dimo vdiranje virusa v celico, ali onemogo\u010dimo izstop virusov iz celice.<\/p>\n<p>Vsako preu\u010devanje antivirusnih substanc mora vklju\u010diti test na toksi\u010dnost sredstva, teratogenost in onkogenost, mo\u017enost nastanka mutant in tako pojav rezistence (seveda se testi opravljajo na poskusnih \u017eivalih, zato ne smemo pozabiti stavka R. Kocha: \u201cGospoda, nikoli ne pozabite, da ljudje niso mi\u0161i!\u201d)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Adamantani<\/strong> ovirajo vdiranje virusa v celico (inhibitorji za\u010detnega stadija virusne infekcije).<\/p>\n<p>Znan je <strong>1-amantanamin-hidroklorid<\/strong>; je eden od mnogih aminoderivatov adamantana. Kot zdravilo je znan pod imenom <strong>Amantadin<\/strong>, <strong>Symetrel<\/strong> (1966).<\/p>\n<p>Dobro deluje kot profilakti\u010dno sredstvo proti influenci A2, zdravilni u\u010dinek je veliko slab\u0161i. V poizkusih \u201cin vitro\u201d so ugotovili, da prepre\u010duje razmno\u017eevanje Arena v. (V. limfocitnega horiomeningitisa, V. bolivijske hemoragi\u010dne mrzlice) in V. rubele.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>N-metilisatin-beta-tiosemikarbazon<\/strong> je inhibitor sinteze nekaterih virusnih proteinov. Komercialno ime je <strong>Metisazon<\/strong> ali <strong>Marboran<\/strong>.<\/p>\n<p>Na\u010din delovanja ni poznan. DNA virusa in mnogi virusni antigeni nastajajo normalno, ne sintetizirajo pa se vse strukturne beljakovine virusa.<\/p>\n<p>Deluje na Pox v. (V. variola in V. vaccinia).<\/p>\n<p>Ima profilakti\u010dno vrednost pred infekcijo z V. \u010drnih koz (Indija, Brazilija, Pakistan). Uporabljali so ga tudi za zdravljenje, skupaj z imunoglobulini.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ker je bilo ugotovljeno, da so virusne nukleinske kisline bistvene za razmno\u017eevanje virusa, so za\u010deli uporabljati strukturne analoge purinskih in pirimidinskih nukleozidov kot <strong>antimetabolite<\/strong>.<\/p>\n<p>Uporabljajo se <strong>halogenirani pirimidini<\/strong>:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Jododeoksiuridin<\/strong> (IUDR, 1964).<\/p>\n<p>Sredstvo inhibira timidinkinazo in se kot analogon timidina vgradi v virusno DNA.<\/p>\n<p>To sredstvo so najprej uporabljali kot kemoterapevtik za zdravljenje tumorjev. Kmalu pa so ugotovili, da ima tudi antivirusno delovanje.<\/p>\n<p>Inhibira razmno\u017eevanje mnogih DNA virusov, zlasti V. Herpes simplex, V. varicela-zooster, CMV, V. vaccinia.<\/p>\n<p>Vendar so se hitro pojavile mutante, ki so odporne na to sredstvo. Zaradi toksi\u010dnosti in premajhne u\u010dinkovitosti tega sredstva, se uporablja le lokalno, npr. pri herpeti\u010dnem keratitisu. Razen na virusno DNA vpliva tudi na celi\u010dno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Trifluorotimidin<\/strong> (kapljice za o\u010di)<\/p>\n<p>Je zelo u\u010dinkovit pri zdravljenju herpeti\u010dnega keratitisa, deluje na seve Herpes v., ki so rezistentni na IUDR.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Obstajajo \u0161e drugi derivati nukleozidov, ki pa se v klini\u010dni praksi ne uporabljajo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vidarabin<\/strong> (adenin-arabinozid, 9-beta-D-arabinofurano-ziladenin, Ara-A) je analog purina (1977).<\/p>\n<p>Na\u010din delovanja ni to\u010dno poznan, verjetno inhibira DNA- polimerazo.<\/p>\n<p>Ara-A je zelo u\u010dinkovit pri zdravljenju infekcij, ki jih povzro\u010dajo V. Herpes simplex, V. Varicella-zooster, CMV\u2026 Dajemo ga intravensko, ni toksi\u010den in se uporablja pri sistemskih infekcijah, zlasti pri herpeti\u010dnem encefalitisu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Aciklovir<\/strong> (<strong>Zovirax<\/strong>, 1985, 9-2-hidroksietoksimezil-gvanin, aciklogvanozin) je analog gvanozina.<\/p>\n<p>Mo\u010dno inhibira viruse V. Herpes simplex, slabo pa u\u010dinkuje na ostale DNA viruse. Nima u\u010dinka na celice organizma. Inhibira virusno DNA- polimerazo.<\/p>\n<p>Uporablja se za zdravljenje herpeti\u010dnega keratitisa, genitalnega herpesa, noric.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Virazol<\/strong> (Ribavirin, 1-beta-D-ribafuranozil-1, 2,4-triazol-3-karboksamod) je sinteti\u010dni nukleozid.<\/p>\n<p>Inhibira razli\u010dne DNA in RNA viruse. Inhibira sintezo gvanozin-5-fosfsta in s tem sintezo virusne DNA oz. RNA.<\/p>\n<p>Fosfonoocetna koslina specifi\u010dno zavira razmno\u017eevanje V. Herpes simplex, tako da ovira delovanje DNA- polimeraze, ki jo inducira virus. Na celi\u010dno DNA- polimerazo ima le neznaten u\u010dinek.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Azidotimidin<\/strong> (AZT, 1992). Uporablja se pri zdravljenju AIDS-a.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Foscarnet<\/strong> (1991). Za zdravljenje retinitisa, ki ga povzro\u010da CMV in je pogosta infekcija pri bolnikih z AIDS-om.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ganciclovir<\/strong>. Proti infekcijam s CMV.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ribavirin<\/strong>. Za zdravljenje infekcij respiratornih sincicijskih virusov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nekatere spojine, kot so <strong>Levamisol<\/strong> in <strong>Isoprinozin<\/strong>, ne delujejo kot antimetaboliti, ampak so dobri <strong>imunostimulatorji<\/strong>.<\/p>\n<p>Raziskovanja so potrdila dober u\u010dinek Isoprinozina pri bolnikih z V. Varicella-zooster in V. Herpes simplex.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pridobivanje humanih interferonov z biotehnologijo je pocenilo proizvodnjo interferonov in zato se ti vedno ve\u010d uporabljajo za zdravljenje virusnih bolezni in pri nekaterih tumorjih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966269\"><\/a>4.4.1.\u00a0 Delovanje kemoterapevtikov in antibiotikov na mikroorganizme<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kemi\u010dna antimikrobna sredstva, ki ubijajo ali inhibirajo razmno\u017eevanje mikroorganizmov v \u017eivem organizmu in jih uporabljamo za zdravljenje nalezljivih bolezni, imenujemo <strong>kemoterapevtska sredstva<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bistvena razlika med temi sredstvi in dezinficiensi je v slede\u010dem:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>dezinfekcijska sredstva<\/strong>, ki delujejo mikrobicidno oz. mikrobiostati\u010dno, okvarijo tudi celice oz. tkiva \u017eivega organizma (gostitelja), zato jih za zdravljenje ne moremo uporabljati (ta sredstva uporabljamo samo v \u010dlovekovem okolju, nekatera, zelo razred\u010dena, tudi za dezinfekcijo ko\u017ee in sluznic);<\/li>\n<li><strong>kemoterapevtska sredstva<\/strong> ne okvarijo celic oz. tkiv gostitelja in nimajo vpliva na normalno funkcijo organizma; v nekaterih primerih imajo sicer ne\u017eelene u\u010dinke (\u201cstranske u\u010dinke\u201d), ki pa na organizem delujejo znatno manj kot na povzro\u010ditelja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razlika med kemoterapevtiki in antibiotiki:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>kemoterapevtike<\/strong> dobimo sintetsko, v laboratorijih;<\/li>\n<li><strong>antibiotiki<\/strong> so antimikrobna sredstva, ki jih izlo\u010dajo \u017eivi organizmi, ve\u010dinoma glivice in bakterije (v novej\u0161em \u010dasu so tudi antibiotiki sintetsko pripravljeni, oz. so polsintetski).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966270\"><\/a>4.5.\u00a0\u00a0 Odkritje kemoterapevtskih sredstev<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razna kemi\u010dna sredstva so \u017ee davno uporabljali za zdravljenje nekaterih nalezljivih bolezni. Dolo\u010dena sredstva so za\u010deli uporabljati iz izku\u0161enj, ne da bi vedeli po kak\u0161nem principu delujejo.<\/p>\n<p>\u017de v 17. stoletju so <strong>kinin<\/strong> uporabljali za zdravljenje malarije, <strong>emetin<\/strong> za zdravljenje amebiaze.<\/p>\n<p>Mnogi poizkusi zdravnikov v preteklosti, da bi uporabili razna dezinfekcijska sredstva za zdravljenje nalezljivih bolezni, \u0161e ne pomenijo znanstvenega pristopa h kemoterapiji. Vsi ti poizkusi so se kon\u010dali z neuspehom. Ta sredstva so kvarno vplivala tudi na \u010dloveka. Ti neuspehi so povzro\u010dili zastoj v razvoju kemoterapije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u0160ele v 19. stoletju z delom <strong>Paula Erlicha<\/strong> se je za\u010del razvoj kemoterapije na znanstveni osnovi.<\/p>\n<p>Erlich je iskal tisto \u201c\u010darobno zrno\u201d, ki ubija povzro\u010ditelje bolezni, do\u010dim tkiva bolnika ne prizadene. Bil je prvi, ki je formuliral princip <strong>selektivne toksi\u010dnosti<\/strong>.<\/p>\n<p>Po zelo dolgem in napornem delu je Erlichu leta 1910 uspelo, da je pripravil t.i. <strong>Neosalvarsan<\/strong> (substanca 606) iz skupine arsenofenaminov (vsebuje \u017eivo srebro), ki je dal rezultate pri zdravljenju luesa. \u017de pred tem se je Arsenophenylglycine (substanca 418) izkazal kot zdravilo za spalno bolezen.<\/p>\n<p>Napredek je bil dose\u017een tik pred prvo svetovno vojno, ko so ugotovili, da so <strong>akridinska barvila<\/strong> (<strong>genciana vijoli\u010dno<\/strong>) dobro sredstvo za dezinfekcijo ran.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Obdobje naglega razvoja kemoterapije infekcijskih bolezni se je za\u010delo leta 1935, ko je Nemec Domakg izna\u0161el prvi preparat <strong>sulfonamida<\/strong> <strong>Protonozil<\/strong>. Ta se je izkazal izredno dobro pri zdravljenju bolezni, ki jih povzro\u010dajo gonokoki, meningokoki in pnevmokoki.<\/p>\n<p>Po tem odkritju so sledila \u0161tevilna odkritja in sinteze razli\u010dnih <strong>sulfonamidov<\/strong>, ki so omogo\u010dili zdravljenje ve\u010dih bolezni, med njimi tudi tuberkulozo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017de pred odkritjem sulfonamidov so spoznali sredstva z antimikrobnim delovanjem, ki so jih proizvajale razne bakterije in glivice.<\/p>\n<p>Njihovo delovanje temelji na <strong>anabiozi<\/strong>. Ta sredstva imenujemo <strong>antibiotiki<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017de leta 1877 sta Pasteur in Joubert opazila, da Bacillus anthracis prepre\u010duje rast drugim bakterijam.<\/p>\n<p>Emmerich in L\u00f6we sta leta 1879 izolirala iz bakterije Pseudomonas aeruginosa (B. pyocianeus) prvi antibiotik <strong>Piocianaza<\/strong>. Ta je ubijal piogene koke, B. davice, kolere, Salmonellae A. Na \u017ealost pa je bil strupen tudi za \u010dloveka, zato se v praksi za zdravljenje nalezljivih bolezni ni uveljavil.<\/p>\n<p>Po dolgem zastoju je \u0161ele leta 1929 Fleming odkril <strong>Penicilin<\/strong>. Opazil je, da so kolonije piogenih kokov izginile tam, kjer je na goji\u0161\u010de padla spora plesni Penicilium notatum.<\/p>\n<p>Chain in Florey s sodelavci sta v letih 1938 do 1940 izolirala ta antibiotik v \u010distem stanju in dokazala, da je izredno u\u010dinkovit za zdravljenje infekcijskih bolezni, ki jih povzro\u010dajo Gram<sup>+<\/sup> in Gram<sup>\u2013<\/sup> koki.<\/p>\n<p>Leta 1940 je Waksman iz plesni Streptomyces griseus izoliral antibiotik <strong>Streptomicin<\/strong>. Ta zelo ucinkovito ubija Gram\u2013 bakterije, tudi Mycobacterium tuberculosis.<\/p>\n<p>Od tedaj pa do danes je izoliranih in sentitiziranih nekaj tiso\u010d antibiotikov. Med vsemi temi jih je sorazmerno malo klini\u010dno uporabnih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966271\"><\/a>4.6.\u00a0\u00a0 Mehanizem antimikrobnega delovanja<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V bakterijski celici se odigravajo \u0161tevilne biokemi\u010dne reakcije. \u010ce prekinemo oz. zavremo samo eno teh reakcij, bo bakterijska celica uni\u010dena.<\/p>\n<p>Kemoterapevtska sredstva delujejo <strong>mikrobiostati\u010dno<\/strong> ali <strong>mikrobicidno<\/strong>. Za ve\u010dino kemoterapevtskih sredstev poznamo mehanizem delovanja, prav za vse pa \u0161e ne.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Metaboli\u010dni antagonizem<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kemoterapevtsko sredstvo zaradi kemi\u010dne podobnosti z nekim esencialnim metabolitom mikroba vstopa v reakcijo z encimom, katerega substrat je omenjeni metabolit. Tako kemoterapevtsko sredstvo blokira encim, ki je bakteriji \u017eivljenjsko potreben.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Inhibicija sinteze celi\u010dne stene<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterijska celica, ki ne more sintetizirati celi\u010dne stene, odmre.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Inhibicija funkcije citoplazmatske membrane<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razli\u010dna kemi\u010dna sredstva lahko tako spremenijo celi\u010dno membrano, da onemogo\u010dijo njene najva\u017enej\u0161e funkcije: prepre\u010dujejo difuzijo (onemogocajo prehrano bakterijske celice), uni\u010dujejo dihalne encime in ovirajo biosintezo na membrani.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Inhibicija sinteze proteinov<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnoga sredstva v razli\u010dnih fazah prekinejo sintezo proteinov. Prepre\u010dijo sintezo aminokislin, peptidov, polipeptidnih verig, purinskih in pirimidinskih baz. Najpogosteje prepre\u010dijo prenos aminokislin, delujejo na 50- S ribosomske podenote in inhibirajo 30- S ribosomske podenote, kar prepre\u010di povezavo v poliribosome.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Inhibicija nukleinske kisline<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta sredstva delujejo razli\u010dno, nekatera se ve\u017eejo na DNA, nastali kompleks DNA-kemoterapevtik onemogo\u010da sintezo mRNA. Nekatera depolimerizirajo DNA. So pa tudi taka, ki se vgradijo v DNA namesto purinskih in pirimidinskih baz.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Nepoznano delovanje<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966272\"><\/a>4.6.1.\u00a0 Metaboli\u010dni antagonisti<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V to skupino \u0161tejejo v glavnem kemoterapevtiki <strong>sulfonamidi<\/strong> (para-aminosalicilna kislina, izoniazidi, tiosemikarbazoni, deoksiuridini).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sulfonamidi so velika skupina spojin; v kolikor se na mestu amido skupine (NH\u2013) zamenjajo razli\u010dni radikali, dobimo nove spojine. Med seboj se razlikujejo po \u010dasu delovanja in po antimikrobnem u\u010dinku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Princip delovanja<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PABA (para-aminobenzojeva kislina) je osnovni metabolit mnogih bakterij. Bakterijski encim pretvori PABA v folno kislina. Folna kislina je \u017eivljenjskega pomena za mnoge mikrobe, je vmesni metabolit pri sintezi purinov:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017divalske in \u010dlove\u0161ke celice ne morejo sintetizirati folne kisline in so odvisne od dodatka te kisline od zunaj (iz hrane). Tudi vse bakterije nimajo te sintetske zmo\u017enosti. Teh bakterij ne moremo blokirati s sulfonamidi.<\/p>\n<p>\u010ce dodamo PABA (v prebitku) v goji\u0161\u010de, zavremo u\u010dinek sulfonamidov. Enak u\u010dinek dose\u017eemo z dodatkom folne kisline.<\/p>\n<p>Sulfonamidi delujejo bakteriostati\u010dno na mnoge G<sup>+<\/sup> in G<sup>\u2013<\/sup> bakterije, kot so: \u03b2- hemoliti\u010dni streptokoki, B. anthracis, meningokoki, \u0161igele, koliformne bakterije, salmonele, Pasterella in tudi nekatere Chlamydiae.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966273\"><\/a>4.6.2.\u00a0 Inhibitorji sinteze celi\u010dne stene<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So antibiotiki, ki ovirajo sintezo mureina: <strong>Penicilin<\/strong> (cefalosporini, Bacitracin, Vankomicin)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Penicilini<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So skupina antibiotikov, ki jih dobimo iz vrst rodu Penicillium in Aspergillus. Najpogosteje jih dobimo z ekstrakcijo iz raznih sevov Penicillium notatum in P. chrysogenum. V novej\u0161em \u010dasu jih pridobivamo polsintetsko.<\/p>\n<p>Osnovna kemi\u010dna struktura penicilina je iz jedra \u2013 tiazolidinski prstan in betalaktonski prstan. Na betalaktonski prstan je pritrjena stranska veriga, ki daje specifi\u010dnost posameznim vrstam penicilina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Posamezne vrste penicilinov ozna\u010dujemo s \u010drkami F, <strong>G<\/strong>, K, O, <strong>V<\/strong> in X. Vsi ti penicilini se med seboj razlikujejo po fizikalnih, kemi\u010dnih in farmakolo\u0161kih lastnostih. Najve\u010d se uporablja penicilin V, ker je stabilen proti kislinam, in penicilin G.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Spekter delovanja<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsi penicilini v nizkih koncentracijah delujejo bakteriostati\u010dno, v ve\u010djih pa baktericidno. Bakterije, ki so bile v kontaktu s penicilinom, zaradi izgube celi\u010dne stene dobijo razne nenavadne oblike (L- oblike).<\/p>\n<p>Penicilin G deluje antibakterijsko na G<sup>+<\/sup> in G<sup>\u2013<\/sup> koke in na spirohete, posebno na Treponemo pallidum. Deluje tudi na Chlamidije.<\/p>\n<p>Penicilin V deluje na G<sup>+ <\/sup>bakterije in na G<sup>\u2013<\/sup> koke, vendar ima slab\u0161i u\u010dinek od penicilina G.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ne\u017eeleni u\u010dinki<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnogi sevi stafilokokov in koliformnih bakterij in g. Bacillus izlo\u010dajo penicinilazo. Nekatere druge vrste bakterij izlo\u010dajo amidazo. Oba encima razgrajujeta penicilin, zato so ti sevi rezistentni proti penicilinu. V novej\u0161em \u010dasu penicilinom dodajajo klavulonsko kislino, ki izni\u010di delovanje penicinilaze.<\/p>\n<p>Lahko povzro\u010dajo gastrointestinalne motnje, alergi\u010dne reakcije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966274\"><\/a>4.6.3.\u00a0 Inhibitorji funkcije citoplazmatske membrane<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Citoplazmatska membrana bakterij in glivic je ob\u010dutljivej\u0161a od membrane \u017eivalskih oz. \u010dlove\u0161kih celic. Zato je mo\u017ena selektivna kemoterapija.<\/p>\n<p>Med najpogosteje uporabljane antibiotike te skupine spadajo <strong>Polimyxin<\/strong>, <strong>Nistatin<\/strong> in <strong>Amphotericin<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Polimyxin<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So antibiotiki izolirani iz sevov Bacillus polimyxae, to so bazi\u010dni peptidi.<\/p>\n<p>Obstaja 5 razli\u010dnih vrst, ki jih imenujemo A, <strong>B<\/strong>, C, D in <strong>E<\/strong>. Prakti\u010dno uporabljamo Polimiksin B in E, ostali so preve\u010d toksi\u010dni.<\/p>\n<p>Polimyxin B se slabo resorbira v \u010drevesju, zato ga dajemo intramuskularno in intravenozno. Dobro deluje na G<sup>\u2013<\/sup> bakterije. Baktericiden je za Pseudomonas aeruginosa, ki je odporen proti ve\u010dini drugih antibiotikov.<\/p>\n<p>Povzro\u010da celo vrsto <strong>ne\u017eelenih u\u010dinkov<\/strong>; je nevrotoksi\u010den, nefrotoksi\u010den, povzro\u010da bole\u010dine na mestu aplikacije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Amphotericin B in Nistatin<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Iz razli\u010dnih vrst Streptomycesa pridobivamo nekaj antibiotikov, ki delujejo antimikrobno na citoplazmatsko membrano glivic in plesni. Oba omenjena antibiotika sta antimikotika, delujeta na glive, na bakterije nimata u\u010dinka.<\/p>\n<p>Amphotericin B je fungiciden za Cryptoccocus neoformans, Blastomyces bradiliensis, Bl. dermatidis, Coccidioides imitis, Histoplasma cepsulatum. <strong>Ne\u017eeleni u\u010dinki<\/strong> so, da je nevro- in nefrotoksi\u010den.<\/p>\n<p>Nistatin deluje na Candido albicans in je zelo malo toksi\u010den.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966275\"><\/a>4.6.4.\u00a0 Inhibitorji sinteze proteinov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sem \u0161teje veliko \u0161tevilo antibiotikov. Ovirajo prenos aminokislin in njihovo vgraditev v polipeptid.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966276\"><\/a>4.6.4.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Inhibitorji ribosomskih podenot 30 S<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta skupina deluje tako, da prepre\u010di vezavo mRNA ali ovira premikanje mRNA proti 30 S enotam. Blokirajo mesto za aminoacetilakceptor.<\/p>\n<p>Sem spadajo <strong>tetraciklini<\/strong> in <strong>aminoglikozidi<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Tetraciklini<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So antibiotiki s \u0161irokim spektrom delovanja. Delujejo mo\u010dno bakteriostati\u010dno na Gram<sup>+<\/sup> in Gram<sup>\u2013<\/sup> bakterije, rikecije in nekatere klamidije. Najve\u010d se uporabljajo <strong>Klortetraciklin<\/strong>, ki ga dobimo iz Streptomyces aureofaciens, in <strong>Oksitetraciklin<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Spekter delovanja<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ve\u010dina sevov Pseudomonas aeruginosa, Proteus in enterokoki, mnogi sevi stafilokokov in sevi Candida albicans so rezistentni na vse tetracikline.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ne\u017eeleni u\u010dinki<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Deponirajo se v kosteh in zobnem tkivu, zlasti v fetalni dobi (okvara jeter). Reducirajo in uni\u010dujejo normalno floro, predvsem v \u010drevesju, vagini in ustni votlini, zato se razbohotijo Pseudomonas, Proteus, enterokoki, Candida, pride do superinfekcije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Streptomycin<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prvega je odkril Waksman leta 1943 iz glivice Streptomyces griseus. Zaradi ototoksi\u010dnosti se ne uporablja.<\/p>\n<p>Deluje bakteriostati\u010dno na Gram<sup>\u2013<\/sup> in Gram<sup>+<\/sup> bakterije, mo\u010dno na Mycobacterium tuberculosis in na Borelliae. Deluje na ve\u010dino bakterij, ki so rezistentne na penicilin, hitro pa se pojavi rezistenca in celo odvisnost od Streptomycina.<\/p>\n<p>Okvari 8. mo\u017eganski \u017eivec (ataksija, gluhost).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966277\"><\/a>4.6.4.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Inhibitorji ribosomskih podenot 50 S<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta sredstva prepre\u010dujejo vezavo tRNA na 50 S podenote ribosomov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Chloramphenicol<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prvotno so ga izolirali iz Streptomyces venezuelae.<\/p>\n<p>Ima enak spekter delovanja kot tetraciklini. Je antibiotik \u0161irokega spektra. Posebno u\u010dinkovit je za zdravljenje \u010drevesnega tifusa in paratifusa, enterokolitisov in infekcij, ki jih povzro\u010da Haemophillus influenzae.<\/p>\n<p><strong>Ne\u017eeleni u\u010dinki<\/strong> so superinfekcije s Candido albicans, anemije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966278\"><\/a>4.6.5.\u00a0 Inhibitorji na DNA<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta sredstva inhibirajo sintezo in (ali) funkcijo DNA. Mnoga ta sredstva se zaradi toksi\u010dnosti ne morejo uporabljati za klini\u010dno zdravljenje.<\/p>\n<p><strong>Novobiocin<\/strong>, <strong>Rifamycin<\/strong>, <strong>Grizeofulvin<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966279\"><\/a>4.7.\u00a0\u00a0 Rezistenca na kemoterapevtska sredstva<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Veliki uspehi pri zdravljenju mnogih infekcijskih bolezni z raznimi kemoterapevtskimi sredstvi so bili kmalu zasen\u010deni. Pokazalo se je, da postanejo mnogi povzro\u010ditelji nalezljivih bolezni hitro ali po\u010dasi odporni proti enemu ali ve\u010d kemoterapevtikom oz. antibiotikom. Pojav rezistence ote\u017euje ali celo onemogo\u010di zdravljenje dolo\u010dene infekcijske bolezni.<\/p>\n<p>Danes so vzroki za pojav rezistence razjasnjeni, zato lahko rezistenco v glavnem tudi prepre\u010dujemo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Rezistenca se razvije z mutacijo ali adaptacijo.<\/p>\n<p>\u0160tevilo rezistentnih mutant je pri razli\u010dnih bakterijskih vrstah razli\u010dno in se giblje od 1 : 10<sup>5<\/sup> do 1 : 10<sup>10<\/sup> (pri Mycobacterium tuberculosis je \u0161tevilo mutant rezistentnih na Streptomycin 10<sup>-10<\/sup>, na izoniazid pa 10<sup>-6<\/sup>).<\/p>\n<p>Rezistentne mutante se pojavljajo v populaciji spontano, ne glede na to ali so bile izpostavljene dolo\u010denemu antibiotiku, antibiotik jih le selekcionira (pre\u017eivijo).<\/p>\n<p>Rezistenca se iz generacije v generacijo pove\u010duje. Iz mutant se rezistenca prena\u0161a v nove bakterije, tudi v druge vrste (s transformacijo, konjugacijo, transdukcijo).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966280\"><\/a>4.7.1.\u00a0 Mehanizem nastanka rezistence<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Kemoterapevtik inducira v bakteriji nastanek inducibilnega encima, ki razgradi kemoterapevtik: <strong>penicilaza<\/strong>, <strong>amidaza<\/strong>, kloramfenikolacetiltransferaza (razgradi kloramfenikol), kanamicin-fosforilaza (inaktivira kanamicin).<\/li>\n<li>Bakterija za\u010dne proizvajati ve\u010dje koli\u010dine konstitutivnega encima, ki razgradi antibiotik: streptomycin-adenil-transferaza.<\/li>\n<li>Pove\u010dano nastajanje metabolita, ki konkurira z antibiotikom (npr. pove\u010dana koli\u010dina PABA ali dodatek folne kisline pri sevih rezistentnih na sulfonamide).<\/li>\n<li>Nastanek nove metabolne poti, s tem bakterija zaobide encimski blok.<\/li>\n<li>Sprememba propustnosti celi\u010dne stene oz. membrane, tako da antibiotik ne more v notranjost celice.<\/li>\n<li>Zmanj\u0161anje topnosti sredstva v bakteriji.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966281\"><\/a>4.7.2.\u00a0 Odvisnost mikroorganizma od antibiotika<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nekateri redki sevi bakterij ne le da postanejo rezistentni na antibiotik, ampak postanejo od njega celo odvisni. Izkori\u0161\u010dajo antibiotik kot svoj esencialni metabolit (hrano). Taki sevi se brez antibiotika zelo po\u010dasi razmno\u017eujejo, oz. se sploh ne mno\u017eijo.<\/p>\n<p>Najpogosteje postanejo odvisni od Streptomycina. To je znano za vrste Klebsiella in Aerobacter.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966282\"><\/a>4.7.3.\u00a0 Medicinski pomen rezistence<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pred odkritjem antibiotikov in kemoterapevtikov so bile mnoge nalezljive bolezni te\u017eko ozdravljive, ali pa jih sploh ni bilo mogo\u010de pozdraviti. \u0160iroka uporaba teh sredstev pa je privedla do pojava rezistentnih sevov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko so leta 1936 za\u010deli uporabljati <strong>sulfonamide<\/strong> za zdravljenje gonoreje, med temi bakterijami ni bilo rezistentnih sevov. Danes je ve\u010dina gonokokov rezistentnih na sulfonamide.<\/p>\n<p>Podobno je bilo z meningokoki. Do leta 1963 med njimi prakti\u010dno ni bilo sevov odpornih na <strong>sulfonamide<\/strong> in <strong>Penicilin<\/strong>. Danes so te bakterije rezistentne na celo vrsto antibiotikov.<\/p>\n<p>Ko so leta 1950 na Japonskem za\u010deli uporabljati <strong>Streptomycin<\/strong> in <strong>Chloramphenicol<\/strong> za zdravljenje bacilarne dizenterije, ni bilo sevov Shigella rezistentnih na te antibiotike. \u017de leta 1953 je bilo preko 40 % sevov odpornih na ta dva antibiotika.<\/p>\n<p>Posebno dramati\u010den je porast rezistentnih stafilokokov. V za\u010detku leta 1943 je bila ve\u010dina teh bakterij ob\u010dutljiva na <strong>Penicilin<\/strong>. \u017de leta 1948 je bilo 70 do 80 % teh bakterij rezistentnih, kasneje so bili prakti\u010dno vsi patogeni stafilokoki rezistentni na Penicilin. Zdaj penicilinskim preparatom dodajajo klavulonsko kislino, ki nevtralizira penicinelazo bakterij, ker ima ve\u010djo afiniteto do encima kot penicilin.<\/p>\n<p>Iz leta v leto se \u0161tevilo rezistentnih bakterij pove\u010duje. Rezistentni sevi se mno\u017eijo zlasti v zdravstvenih ustanovah.<\/p>\n<p>Sredi leta 1952 je prvi\u010d opisana t.i. <strong>multipla antibiotska rezistenca<\/strong> na Japonskem pri \u0160igelah. Sevi izolirani pri epidemijah bacilarne gri\u017ee so bili rezistentni na 3 antibiotike, sulfonamide, tetracikline in Streptomycin. \u017de tri leta kasneje se je pridru\u017eila \u0161e rezistenca na Chloramphenicol.<\/p>\n<p>Tako multiplo rezistenco so kasneje pogosto zasledili. Zna\u010dilna je zlasti za stafilokoke in povzro\u010ditelje \u010drevesnih nalezljivih bolezni (Enterobakteriaceae), ti so lahko rezistentni na 10 in ve\u010d antibiotikov hkrati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966283\"><\/a>4.8.\u00a0\u00a0 Ne\u017eeleni (stranski) u\u010dinki kemoterapevtskih sredstev<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pojav stranskih u\u010dinkov se giblje v \u0161irokih mejah. Pojavijo se pri 0,5 do 18 % ljudi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najva\u017enej\u0161i so:<\/p>\n<ul>\n<li>toksi\u010dne reakcije,<\/li>\n<li>reakcije preob\u010dutljivosti,<\/li>\n<li>pojav rezistentnih sevov,<\/li>\n<li>biolo\u0161ke komplikacije v gostitelju.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966284\"><\/a>4.8.1.\u00a0 Toksi\u010dne reakcije<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnogi antibiotiki so bolj ali manj strupeni.<\/p>\n<p>Na pojav in resnost reakcije vpliva gostitelj (\u010dlovek): telesna te\u017ea, starost, etni\u010dna pripadnost, zdravstveno stanje.<\/p>\n<p>Vsi ti faktorji vplivajo na izra\u017eanje toksi\u010dnosti: ali bo oblika reverzibilna ali ireverzibilna, lokalna ali sistemska, te\u017eja ali la\u017eja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Lokalne<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najpogosteje se pojavijo na mestu aplikacije: iritacija, bole\u010dina (Bacitracin, Polimiksin B).<\/p>\n<p>Gastrointestinalne motnje: slabost, bruhanje, driska (Klortetraciklin, Kloramfenikol, sulfonamidi \u2013 tuberkulostatiki).<\/p>\n<p>Flebitis (intravenozno apliciran Kloramfenikol, Oksitetraciklin).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Sistemske<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poka\u017eejo se na razli\u010dnih sistemih. Najpogosteje prizadenejo jetra, ledvice, hematopoetske organe, periferno \u017eiv\u010devje in centralno \u017eiv\u010devje:<\/p>\n<ul>\n<li>hematotoksi\u010dne u\u010dinke imajo npr. Nepmicin, Kanamicin, Polimiksin B, Gentamicin,<\/li>\n<li>nefrotoksi\u010dni so Neomicin, Kanamicin, Polimiksin B, Gentamicin, sulfonamidi,<\/li>\n<li>hematolo\u0161ke spremembe povzro\u010dajo Streptomicin, Kloramfenikol, sulfonamidi,<\/li>\n<li>nevrotoksi\u010dni so Streptomicin, Kloramfenikol, Polimiksin B, Kanamicin, Grizeofulvin.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966285\"><\/a>4.8.2.\u00a0 Preob\u010dutljivost<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nekateri antibiotiki, zlasti Penicilin, Kloramfenikol, Klortetraciklin, sulfonamidi, izzovejo razli\u010dne oblike preob\u010dutljivosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Lokalne<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Urtikarija ali druge spremembe na ko\u017ei, dokaj pogosti so tudi stomatitisi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Sistemske<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Te reakcije so lahko znatno te\u017eje, najte\u017eja oblika je anafilakticni \u0161ok, ki se lahko kon\u010da tudi s smrtjo. Najpogostej\u0161i vzrok takih reakcij je Penicilin.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966286\"><\/a>4.8.3.\u00a0 Pojav rezistence<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta se lahko pojavi zato, ker je bil povzro\u010ditelj \u017ee rezistenten, ali pa se razvije zaradi premajhne doze antibiotika ali ne dovolj dolge oz. nepravilne aplikacije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966287\"><\/a>4.8.4.\u00a0 Biolo\u0161ke komplikacije<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Te se pojavijo navadno po dolgotrajni uporabi antibiotikov. Najpogostej\u0161e so superinfekcije, prekinjena naravna imunizacija, recidivi in hipovitaminoze oz. avitaminoze.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Superinfekcije<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V \u010dasu zdravljenja in po zdravljenju dolo\u010dene infekcijske bolezni z antibiotikom se bolnik pogosto oku\u017ei s kakim drugim mikrobom, ali pa se razbohoti mikrob, ki je sicer v me\u0161ani normalni flori.<\/p>\n<p>Najpogosteje take komplikacije nastanejo po dalj\u0161i terapiji z antibiotikom \u0161irokega spektra. Vzrok so najpogosteje pogojno patogeni mikrobi (oportunisti), kot so Proteus, Klebsiellae, Pseudomonas aeruginosa, koliformne bakterije, vrste stafilokokov in enterokokov, Candida albicans in druge glive. Na\u0161teti mikrobi predstavljajo v glavnem normalno floro \u010dloveka. Jemanje antibiotikov poru\u0161i ravnote\u017eje v normalni flori, preostali mikrobi so brez antagonizma in se razmno\u017eijo.<\/p>\n<p>Glede na lokalizacijo superinfekcije pride do otitisa, enterokolitisa, bronhopnevmonije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Prekinjena naravna imunizacija<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Znano je, da se imunost stvarja kot odgovor na prisotnost antigena v organizmu. \u010ce bolnika v za\u010detnem stadiju bolezni zdravimo z u\u010dinkovitim antibiotikom, ta hitro uni\u010di velik del mikrobov. Odstranitev antigena ima za posledico izostanek stvarjanja protiteles. Tako ostane bolnik neimuniziran in pri ponovnem kontaktu z istim mikrobom spet zboli.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Recidivi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ponovno ponavljanje klini\u010dnih znakov bolezni po njenem izbolj\u0161anju.<\/p>\n<p>Do tega pojava pride pogosto, \u010de ne dajemo dovolj mo\u010dne doze antibiotika, ali antibiotika ne dajemo dovolj dolgo. Tedaj se mikrobi zadr\u017eijo v tkivih in se ponovno razmno\u017eijo.<\/p>\n<p>To je pogosto pri \u010drevesnem tifusu, ki ga zdravimo s Kloramfenikolom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Hipovitaminoze in avitaminoze<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnoge glive in bakterije v \u010drevesju proizvajajo znatne koli\u010dine vitaminov B- kompleksa in K vitamin, antibiotiki \u0161irokega spektra pa uni\u010dijo tudi normalno floro.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h1><a name=\"_Toc148966288\"><\/a>5. Normalna telesna mikroflora<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010cloveka stalno obdaja veliko \u0161tevilo raznih vrst mikrobov. Mikroorganizmi pridejo na in v \u010dloveka razli\u010dno: iz zraka, vode, s hrano, iz zemlje, iz rastlin, \u017eivali in od drugih ljudi. Zato so ko\u017ea, sluznice prebavil in dihal, urogenitalnih poti in konjunktive naseljene z mikrobi (vsa mezodermalna tkiva zdravih ljudi so sterilna). Naselijo se v \u010dloveku, \u010dim se ta rodi, ko vdihne prvi zrak in ga spremljajo do smrti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ve\u010dina mikrobov v \u010dloveku hitro propade. \u010clovek ni ugodno okolje za razmno\u017eevanje ve\u010dine mikroorganizmov. Take imenujemo slu\u010dajna (prehodna) mikroflora; ti propadejo.<\/p>\n<p>Nekateri pa so se prilagodili na razmere, ki vladajo na oz. v \u010dlove\u0161kem organizmu. \u010clovek ima tudi znatne koristi od te flore. Ti predstavljajo stalno, normalno mikrofloro.<\/p>\n<p>\u0160tevilo in vrsta mikroorganizmov se v normalni flori spreminja, kar je odvisno od klimatsko-meteorolo\u0161kih pogojev, vode, hrane, osebne higiene\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966289\"><\/a>5.1.\u00a0\u00a0 Flora na povr\u0161ini ko\u017ee<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Stalno mikrofloro najpogosteje sestavljajo mikrokokaceae in korinebakterije.<\/p>\n<p>Od mikrokokov so v najve\u010djem \u0161tevilu g. Micrococcus in koagulaza negativne vrste g. Staphylococcus, predvsem Staphylococcus epidermidis.<\/p>\n<p>Od korinebakterij so prisotni razni difteroidni bacili (podobni bacilu davice, vendar nepatogeni) in lipofilne vrste Corynebacterium acnes.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u0160tevilne so tudi vrste g. Propioonibacterium, te so obi\u010dajno v foliklih lojnic obraza in vratu. Te vrste pogosto povzro\u010dajo aknavost ko\u017ee.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Gram<sup>\u2013<\/sup> vrste so redkej\u0161e od Gram<sup>+<\/sup>. Od Gram<sup>\u2013<\/sup> najdemo Acinetobacter calcoaceticus (na vla\u017enih delih ko\u017ee, pod pazduho).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kot prehodno floro najdemo na ko\u017ei tudi enterobakterije: Klebsiella, Proteus, Pseudomonas (tudi te so prisotne na vla\u017enih predelih).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Med prsti na nogah, so pogosto prisotne glive: Candida albicans, C. parasilosis, C. tropicalis, razli\u010dne vrste g. Trichophyton, Microsporum in Epidermofyton. To so glive, ki lahko povzro\u010dajo dermatomikoze.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Okrog u\u0161es, pod pazduho in v okolici spolovil pogosto najdemo acido- alkoholorezistentne mikobakterije (nepatogene, ki jih lahko pomotoma zamenjamo z Mycobacterium tuberculosis).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sestava in \u0161tevil\u010dnost mikrobov na ko\u017ei je v veliki meri odvisna od baktericidnih snovi, ki jih izlo\u010dajo nekateri mikrobi, predvsem Micrococcus epidermidis. Izlo\u010dene snovi onemogo\u010dajo razmno\u017eevanje zlasti Gram<sup>\u2013<\/sup> bakterijam.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966290\"><\/a>5.2.\u00a0\u00a0 Flora nosu, nazofarinksa in paranazalnih sinusov<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri dihanju prihaja v dihala z vdihanim zrakom ve\u010dje \u0161tevilo mikrobov. Ti pridejo ve\u010dinoma samo do nazofarinksa, traheje in bronhijev; obi\u010dajno hitro propadejo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Plju\u010da zdravih ljudi so sterilna<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V nosu in nazofarinksu se mikrobi zadr\u017ee dalj \u010dasa. Pogosto najdemo tu razne nepatogene najserije, Gram<sup>+<\/sup> diplokoke, stafilokoke in streptokoke.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Paranazalni sinusi so sterilni<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na sluznici nosu in \u017erela so prisotne tudi mnoge patogene vrste: hemoliti\u010dni streptokoki, Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Haemophylus influenzae, Neisseria meningitidis, Klebsiella pneumoniae, Corynebacterium diphteriae, Bordetella pertussis.<\/p>\n<p>V\u010dasih najdemo tukaj tudi odporne \u010drevesne bakterije: Pseudomonas aeruginosa, Escherichia coli in Proteus.<\/p>\n<p>Prisotni so tudi entero v. in rino v.<\/p>\n<p>Od gliv je pogosta Candida albicans, zlasti pri otrocih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966291\"><\/a>5.3.\u00a0\u00a0 Flora v ustih<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mikroflora v ustih je pestra in komplicirano sestavljena. V ustih imamo dva glavna predela: teko\u010di del (slina \u2013 saliva) in trdni del (sluznica, zobje, zobni plaki, t.j. zobni kamen in ostanki hrane).<\/p>\n<p>V usta pridejo mikrobi z zrakom, respiratornim sekretom iz nosne votline, s hrano, vodo, z rok in predmetov.<\/p>\n<p>\u0160tevilo mikrobov v ustih se menja tudi \u010dez dan. Najve\u010d jih je zjutraj (pred zajtrkom). Po zajtrku se \u0161tevilo zmanj\u0161uje kontinuirano do ve\u010derje. Takrat \u0161tevilo naraste, po ve\u010derji pa spet upade. Nato se \u0161tevilo mikrobov v ustih pove\u010duje do jutra.<\/p>\n<p>Zobne paste in cigaretni dim za\u010dasno (kratkotrajno) zmanj\u0161ajo \u0161tevilo mikrobov.<\/p>\n<p>Kot se spreminja \u0161tevilo mikrobov, se spreminja tudi njihova sestava.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najve\u010d mikrobov je na trdnih delih ustne votline, v slini jih je malo in se zadr\u017eijo kratek \u010das (jih pogoltnemo ali izpljunemo).<\/p>\n<p>Streptococcus sanguinis, ki ga najdemo na trdnih delih, proizvaja H<sub>2<\/sub>O<sub>2<\/sub>, ki inhibira razmno\u017eevanje drugih mikroorganizmov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Stalna mikroflora ust je 40% aerobov in 60% anaerobov. V 1 ml sline je 107 bakterij. Najve\u010d jih je iz rodov Streptococcus, Micrococcus, Veillonella; slede Lactobacillus, Staphylococcus, Bacterioides, Fusobacterium, Leptotricha, Treponema, Vibrio in koliformne bakterije.<\/p>\n<p>Od gliv so prisotne Candida, Sacharomyces, Geotrichum, Penicillium, Aspergillus.<\/p>\n<p>Protozoi, ki jih najdemo v ustih, so Entamoeba gingivalis in Trichomonas tenax.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V kriptah gingive in obzobnih \u017eepih so anaerobni pogoji; tu uspevajo anaerobi in fakultativni anaerobi. Najpogostej\u0161i so razli\u010dni Gram<sup>+<\/sup> in Gram<sup>\u2013<\/sup> bacili in vrste g. Veillonella, Peptococcus, Peptostreptococcus, Bacterioides, Fusobacterium. Najdemo tudi nekatere Treponeme, T. microdentium, T. denticola, Vibrio sputorum in nekatere Neisseriae. Vse na\u0161tete najdemo v glavnem pri odraslih, pri otrocih pa redko.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zobni plaki so obloge iz organskih snovi, ki se formirajo na povr\u0161ini zob. Sestojijo iz organskih snovi, v katerih so \u201cvsajene\u201d bakterije. Najpogosteje so to Streptococcus, S. sangvis, S. mutans, S. salivarius in Actinomyces, A. viscosus, A. israeli, \u010desto \u0161e Veillonella, Bacterioides in Fusobacterium.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966292\"><\/a>5.4.\u00a0\u00a0 Flora v prebavnem traktu<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V <strong>\u017eelodec<\/strong> stalno prihaja znatno \u0161tevilo mikrobov, ki pa jih prebavni encimi in solna kislina hitro uni\u010dijo. Tudi <strong>dvanajstnik<\/strong> je prakti\u010dno sterilen. V <strong>tankem \u010drevesu<\/strong> je zelo malo mikrobov, v spodnjem delu tankega \u010drevesa pa najdemo enterokoke, sarcine, laktobacile, kolimorfne bakterije in glive.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Debelo \u010drevo<\/strong> vsebuje znatne koli\u010dine prebavljene hrane, kar je odli\u010dno okolje za razmno\u017eevanje mikroorganizmov. V debelem \u010drevesu je masa razli\u010dnih bakterij, te predstavljajo ve\u010d kot \u2153 te\u017ee blata. Najdemo preko 400 razli\u010dnih bakterijskih vrst. To so predvsem koliformne bakterije (Escherichia coli, g. Proteus, Pseudomonas aeruginosa). Poleg teh pa \u0161e Lactobacillus, stafilokoki, streptokoki, g. Bacterioides. Clostridium perfringens in drugi klostridiji. Borellia, Treponema.<\/p>\n<p>Od gliv se nahajajo Candida albicans, g.Geotrixa, Cryptococcus, Penicillium, Aspergillus.<\/p>\n<p>Med virusi najdemo enteroviruse, od protozojev pa razne amebe.<\/p>\n<p>Relativno pogosto najdemo tudi povzro\u010ditelje nalezljivih \u010drevesnih bolezni (0,1 % ljudi ima salmonele). Pogosto najdemo tudi patogene stafilokoke, hemoliti\u010dne streptokoke, enteropatogene e\u0161erihije coli, polioviruse, viruse hepatitisa A (VHA), kokseki in enteroviruse, histoliti\u010dno amebo in girdijo lamblijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966293\"><\/a>5.5.\u00a0\u00a0 Flora v urogenitalnem traktu<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Spodnji del <strong>uretre pri mo\u0161kem<\/strong> vsebuje Gram<sup>+<\/sup> koke, difteroidne bacile in v\u010dasih tudi Trichomonas. V smegmi se nahaja Mycobacterium smegmatis (ki ga lahko zamenjamo z bacilom tuberkuloze).<\/p>\n<p><strong>Uretra \u017eensk<\/strong> je sterilna, ali pa v sprednjem vsebuje delu malo\u0161tevilne Gram<sup>+<\/sup> koke.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V <strong>vagini<\/strong> je znatno \u0161tevilo Gram<sup>+<\/sup> bacilov; to so D\u00f6derleinovi bacili oz. vrsta Lactobacillus acidophylus. Ti bacili proizvajajo velike koli\u010dine organskih kislin iz glikogena, zato je pH v vagini kisel, kar prepre\u010duje razmno\u017eevanje drugim bakterijam. \u010ce se uni\u010di ta normalna flora, se spremeni reakcija v vagini v nevtralno ali celo alkalno. Takrat se namno\u017eijo drugi mikrobi (\u03b1 hemoliticni in nehemoliticni streptokoki, koliformne bakterije, difteroidni bacili, zlasti pogosto se namno\u017ei Trichomonas vaginalis).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966294\"><\/a>5.6.\u00a0\u00a0 Kri in tkiva<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsa mezodermalna tkiva so pri zdravem \u010dloveku brez mikrobne flore (<strong>sterilna<\/strong>).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h1><a name=\"_Toc148966295\"><\/a>6. Odnosi med mikroorganizmi in \u010dlovekom<\/h1>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za medsebojne odnose med \u010dlovekom in mikroorganizmi, ki \u017eivijo na in v njem, uporabljamo razli\u010dne izraze:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>kolonizacija<\/strong> je naselitev mikroorganizmov na telesnih povr\u0161inah,<\/li>\n<li>\u010de mikrobi vdrejo v tkiva in se tam razmno\u017eujejo, govorimo o <strong>infekciji<\/strong>,<\/li>\n<li>infekcijo, ki povzro\u010di znatne spremembe v delovanju organizma, pa imenujemo <strong>bolezen<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ali bo pri\u0161lo po oku\u017ebi (vnosu mikroorganizmov v telo) do te\u017eke ali la\u017eje oblike bolezni, ali pa bolezen sploh ne bo nastopila, je odvisno po eni strani od fiziolo\u0161kih lastnosti mikrobov in njihovega \u0161tevila, po drugi strani pa od obrambnih sposobnosti gostitelja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsi ljudje in \u017eivali (zlasti vreten\u010darji) imajo razvite obrambne mehanizme, ki organizem varujejo pred vsemi \u0161kodljivimi vplivi iz okolja, tudi pred patogenimi mikroorganizmi. Ti mehanizmi so \u0161tevilni in razli\u010dni ter pri razli\u010dnih ljudeh razli\u010dno mo\u010dno izra\u017eeni. Obrambna zmo\u017enost organizma se spreminja tudi tekom \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Vsi mehanizmi obrambe pred \u0161kodljivimi vplivi okolja predstavljajo <strong>odpornost<\/strong> (rezistenco) gostitelja; <strong>ob\u010dutljivost<\/strong> (sprejemljivost) je pomanjkanje odpornosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Patogenost, virulenca in \u0161tevilo mikrobov na eni strani in ob\u010dutljivost oz. odpornost gostitelja na drugi strani predstavljata medsebojno vzro\u010dno povezane biolo\u0161ke pojave, ki so odlo\u010dilni pri nastanku in izra\u017eanju bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966296\"><\/a>6.1.\u00a0\u00a0 Lastnosti mikrobov, ki jim omogo\u010dajo povzro\u010diti bolezen<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966297\"><\/a>6.1.1.\u00a0 Patogenost in virulenca<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Patogenost<\/strong> je potencialna sposobnost mikroba, da povzro\u010di bolezen.<\/p>\n<p>Bolezni, ki jih povzro\u010dajo mikroorganizmi (biolo\u0161ki agensi) so nalezljive (infekcijske) bolezni. Te lahko povzro\u010dajo bakterije, glive, rikecije, virusi, protozoi.<\/p>\n<p>Od 10.000 znanih vrst mikroorganizmov jih je pribl. 300 takih, ki lahko povzro\u010dajo bolezni ljudi in \u017eivali; te imenujemo <strong>patogeni<\/strong>.<\/p>\n<p>Patogenost je geneti\u010dna (dedna) fiziolo\u0161ka lastnost mikroorganizma (tako kot pigment, flageli, razgradnja dolo\u010denega substrata). Patogeni mikrobi razli\u010dno izzovejo bolezni. Nekateri delajo strupene snovi, ki okvarijo celice oz. tkiva, drugi mehani\u010dno okvarijo celice, ko se v njih razmno\u017eujejo, mnogi ovirajo normalen metabolizem celice.<\/p>\n<p>Posamezne ali vse lastnosti, ki povzro\u010dajo bolezen, so lahko razli\u010dno mo\u010dno izra\u017eene. Isti sev patogenih mikrobov lahko v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah izdeluje mnogo, malo ali ni\u010d strupnin (fenotipi\u010dna variacija).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kako so ti faktorji patogenosti izra\u017eeni, nam pove <strong>virulenca<\/strong> mikroba. Virulenca je stopnja patogenosti.<\/p>\n<p>Tako je lahko patogen mikroorganizem zelo virulenten, srednje virulenten, slabo virulenten ali avirulenten.<\/p>\n<p>Beseda virulenca izhaja iz latin\u0161\u010dine (virulentia \u2013 strupenost).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Patogenost je stalna, nespremenljiva lastnost. Virulenca se menja, odvisno od okoli\u0161\u010din.<\/p>\n<p>Patogenost in virulenco lahko opazujemo smo v \u017eivem organizmu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966298\"><\/a>6.1.2.\u00a0 Specifi\u010dnost gostitelja<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Nekateri mikroorganizmi so patogeni samo za \u010dloveka, drugi samo za dolo\u010deno \u017eivalsko vrsto. Poznamo tudi take, ki so primarno patogeni za razne vrste vreten\u010darjev, lahko pa zboli tudi \u010dlovek; take bolezni imenujemo <strong>zoonoze<\/strong>.<\/p>\n<p>Zato ne zado\u0161\u010da, \u010de za dolo\u010den mikroorganizem re\u010demo, da je patogen, vedno moramo navesti gostitelja, na katerega se nana\u0161a patogenost.<\/p>\n<p>Npr.: Shigella je patogena za \u010dloveka, Bacillus anthracis pa je patogen za mnoge doma\u010de in divje \u017eivali ter za \u010dloveka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966299\"><\/a>6.1.3.\u00a0 Vstop (vstopna mesta) mikrobov v gostitelja, infektivna doza<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Noben patogen in virulenten mikroorganizem ne more izzvati bolezni, \u010de na nek na\u010din ne pride v gostitelja. Izjema so nekateri mikrobi, ki izlo\u010dajo toksine v razli\u010dne snovi, najve\u010dkrat v hrano; ti toksini nato z \u017eivilom pridejo v telo (eksotoksini).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pomembna je tudi t.i. <strong>infektivna doza<\/strong> (\u0161tevilo mikrobov ali koli\u010dina toksina), ki pridejo v telo.<\/p>\n<p>Mikrobi lahko izzovejo bolezen le, \u010de se v gostitelju naselijo in razmno\u017eijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vstopna mesta<\/strong> (vstopna vrata) so za posamezne mikroorganizme razli\u010dna; navadno so to prav dolo\u010dena mesta na oz. v gostitelju.<\/p>\n<p>Najve\u010dkrat so vstopna mesta <strong>sluznice<\/strong> (o\u010desna sluznica, ustna votlina, nazofarinks, prebavila, urogenitalne poti). Pogosto vstopno mesto je <strong>po\u0161kodovana ko\u017ea<\/strong>. Za majhno \u0161tevilo mikrobov je lahko vstopno mesto <strong>kri<\/strong>.<\/p>\n<p>Nekateri mikroorganizmi imajo lahko samo eno vstopno mesto, npr. Salmonella typhi vstopa le skozi limfne noduse ob \u010drevesju. Drugi imajo lahko ve\u010d vstopnih mest, npr. Bacillus anthracis na ko\u017ei, vidni sluznici, sluznici dihal in prebavil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966300\"><\/a>6.1.4.\u00a0 Invazivnost in toksi\u010dnost<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko mikrobi vstopijo v gostitelja, bo njihova u\u010dinkovitost odvisna od invazivnosti in toksi\u010dnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>Invazivnost<\/strong> (napadalnost) vklju\u010duje vse lasnosti mikrobov, ki jim omogo\u010dajo:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>prodiranje<\/strong> v tkiva gostitelja,<\/li>\n<li><strong>pre\u017eivetje<\/strong> v tkivih,<\/li>\n<li><strong>razmno\u017eevanje<\/strong> in <strong>\u0161irjenje<\/strong> v gostitelju.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Toksi\u010dnost<\/strong> (strupenost) vklju\u010duje vse izlo\u010dke, ki gostitelja zastrupljajo, okvarijo celice in njihovo funkcijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Stroga lo\u010ditev med invazivnostjo in toksi\u010dnostjo ni mo\u017ena.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966301\"><\/a>6.1.4.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Faktorji invazivnosti<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ko patogeni mikrobi vdrejo v organizem, se v njem obdr\u017eijo le, \u010de premagajo obrambne mehanizme gostitelja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Faktorji adhezije<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri naselitvi na telesne povr\u0161ine je pomemben tesen stik med mikroorganizmom in gostiteljem.<\/p>\n<p>Nekateri mikroorganizmi imajo posebne receptorje na svoji povr\u0161ini (virusi).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Adhezini<\/strong> \u2013 razni receptorji na povr\u0161ini mikrobov:<\/p>\n<ul>\n<li>Streptococcus salivarius se ve\u017ee na sluznico jezika, redko na povr\u0161ino zob;<\/li>\n<li>Neisseria gonorrhoae ima posebne pile za pritrjanje na sluznico;<\/li>\n<li>Streptocoocus pyogenes ima poseben M- Ag v fimbrijah;<\/li>\n<li>Escherichia coli (enteropatogeni sevi) imajo fimbrije, s katerimi se pritrdijo na epitelne celice v sluznici \u010drevesa.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Faktorji, ki zavirajo fagocitozo<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Med razli\u010dnimi obrambnimi mehanizmi ima pomembno vlogo fagocitoza. Razli\u010dne celice v organizmu po\u017ero mikrobe in jih s svojimi encimi razgradijo. Mnogi patogeni mikroorganizmi zavirajo (inhibirajo) fagocitozo in se zato lahko razmno\u017eujejo v gostitelju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kapsula<\/strong>: pri nekaterih inkapsuliranih bakterijah, kot so pnevmokoki, Klebsiella, B. anthracis, kapsula onemogo\u010da fagocitozo. Fagociti nimajo encimov za razgradnjo kapsule, zato se lahko zgodi, da bakterije \u201cpo\u017erejo\u201d, ne morejo pa jih razgraditi.<\/p>\n<p>Take bakterije se lahko v fagocitih \u0161irijo po organizmu s krvjo in limfo na oddaljene mesta, kjer se sprostijo iz fagocitov in se za\u010dno \u017eivahno razmno\u017eevati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterije brez kapsule lahko delajo <strong>sluzne ovojnice<\/strong>, ki so navadno proteinske. Tudi take ovojnice inhibirajo fagocitozo, najpogosteje tako, da absorbirajo opsonine (protitelesa, ki pospe\u0161ujejo fagocitozo).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Koagulaza<\/strong>: ta encim izlo\u010dajo patogeni sevi stafilokokov in nekateri sevi E. coli, Pseudomonas aeruginosa, Bacillus anthracis. Koagulaza aktivira encim v krvni plazmi, ki povzro\u010di koagulacijo krvne plazme in izpad fibrina. Nastali fibrin se nalo\u017ei na povr\u0161ino bakterijskih celic in oblikuje fibrinsko ovojnico. Ta fibrinska ovojnica \u0161\u010diti bakterije pred fagocitozo podobno kot kapsula inkapsulirane bakterije.<\/p>\n<p>Koagulaza naredi fibrinsko mre\u017eo tudi okoli stafilokoknih lezij; ta nastala pregrada \u0161\u010diti stafilokoke pred humoralnimi dejavniki obrambe in u\u010dinkom zdravil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Levkotoksini<\/strong>: so proizvodi patogenih bakterij, ki so toksi\u010dni za levkocite; ubijajo ali okvarijo fagocite.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razmno\u017eevanje bakterij v fagocitih<\/strong>. Mnogih patogenih bakterij fagociti ne uni\u010dijo (kapsule, ovojnice). Nekatere vrste se v fagocitih dobro razmno\u017eujejo: Mycobacterium tuberculosis, Neisseria meningitidis, N. gonohroae, Salmonellae, stafilokoki, Shigella. Ti mikrobi so v fagocitih za\u0161\u010diteni pred u\u010dinkom humoralnih baktericidnih faktorjev in se s krvjo in limfo \u0161irijo po telesu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Bakterijske kinaze<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>To so encimi bakterij, ki raztapljajo koagulume fibrina ali zavirajo koagulacijo krvi.<\/p>\n<p>Najve\u010d jih izlo\u010dajo <strong>stafilokoki<\/strong> in <strong>streptokoki<\/strong>; to so streptokinaze ali stafilokinaze.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Streptokinaze<\/strong> (fibrinolizin) pospe\u0161ujejo \u0161irjenje streptokokov po tkivih. Ko patogeni mikrobi vdrejo v tkiva gostitelja, ta reagira z reakcijo vnetja, kar ima za posledico nastanek fibrinske mre\u017ee (pregrade) oz. koaguluma v manj\u0161ih krvnih \u017eilah. Nastala pregrada razmeji inficirano tkivo od zdravega.<\/p>\n<p>Kinaza pozitivni streptokoki spadajo med najinvazivnej\u0161e bakterije prav zaradi njihove fibrinoliti\u010dne aktivnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Hialuronidaza<\/strong> je encim, ki razgradi hialuronsko kislino. Hialuronska kislina je \u201ccement\u201d v medceli\u010dnini. Tako si bakterije olaj\u0161ajo pot \u0161irjenja.<\/p>\n<p>Ta encim izlo\u010dajo stafilokoki, streptokoki, pnevmokoki in klostridiji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kolagenaza<\/strong> je encim, ki razgrajuje kolagen v mi\u0161icah.<\/p>\n<p>Izlo\u010dajo ga predvsem klostridiji (Cl. perfringens in drugi)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bakterije izlo\u010dajo \u0161e druge encime, ki jim pomagajo vtirati pot v gostitelja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966302\"><\/a>6.1.4.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Faktorji toksi\u010dnosti<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnoge patogene bakterije proizvajajo ali spro\u0161\u010dajo iz tkiv gostitelja razne strupene snovi. Pri nekaterih so strupi proizvod bakterijskega metabolizma, nekatere izlo\u010dajo strupnine v okolico, iz drugih pa se strupi sprostijo, ko bakterije razpadejo (imajo strupeno celi\u010dno steno). So pa tudi taki mikrobi, ki ob infekciji povzro\u010dijo. da se iz tkiva gostitelja za\u010dno spro\u0161\u010dati \u0161kodljive oz. strupene snovi.<\/p>\n<p>Vse te strupnine razli\u010dno delujejo: okvarijo celice in tkiva gostitelja, motijo fiziolo\u0161ko dejavnost in povzro\u010dajo razli\u010dne bolezenske znake.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Toksini <\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So strupene snovi, ki imajo antigenske lastnosti. V gostitelju vzpodbudijo nastanek protiteles (<strong>antitoksinov<\/strong>).<\/p>\n<p>Bakterijski toksini so lahko eksotoksini in endotoksini.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Eksotoksini<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So strupi, ki jih bakterije izlo\u010dajo v tkiva gostitelja ali v goji\u0161ce oz. \u017eivilo, kjer rastejo.<\/p>\n<p>Relativno malo bakterijskih vrst izlo\u010da eksotoksine: Corynebacterium diphtheriae, Shigella dysenteriae, Clostridium tetani, Cl. botulinum in drugi klostridiji, nekateri sevi streptokokov, stafilokokov, Pseudomonas aeruginosa.<\/p>\n<p>To so najmo\u010dnej\u0161i poznani strupi \u2013 z 200 g pre\u010di\u0161\u010denega eksotoksina Cl. botulinum bi lahko zastrupili vse \u010dlove\u0161tvo na na\u0161em planetu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Eksotoksini ka\u017eejo posebno afiniteto do dolo\u010denih tkiv v telesu. Ve\u017eejo se na \u017eiv\u010dno tkivo, sr\u010dno mi\u0161ico, ledvica\u2026, torej so nevrotropni, kardiotropni, nefrotropni\u2026 Nekateri delujejo na ve\u010d tkiv hkrati (npr. eksotoksin Corynebacterium diphtheriae, ki povzro\u010di degeneracijo sr\u010dne mi\u0161ice, ledvic in jeter).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsi eksotoksini so <strong>proteini<\/strong>, zato so termolabilni; pri 60 \u00b0C hitro izgubijo toksi\u010dnost, razgradi jih tudi UV svetloba.<\/p>\n<p>Vse razgrajujejo proteoliti\u010dni encimi, razen eksotoksina Clostridium botulinum.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So dobri antigeni. Po vnosu v organizem spodbudijo nastanek velike koli\u010dine protiteles (<strong>antitoksinov<\/strong>). Ta protitelesa v organizmu in \u201cin vitro\u201d nevtralizirajo eksotoksine.<\/p>\n<p>\u010ce eksotoksine obdelamo s formalinom ali zvi\u0161ano temperaturo, izgubijo toksi\u010dnost, zadr\u017eijo pa antigenost. Tako detoksicirani se imenujejo <strong>toksoidi<\/strong> ali <strong>anatoksini<\/strong>. Ti imajo velik prakti\u010dni pomen pri umetni imunizaciji proti nekaterim boleznim.<\/p>\n<p>Z anatoiksinom obvezno cepimo proti davici in tetanusu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Na\u010din delovanja posameznih eksotoksinov<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Corynebacterium diphtheriae<\/strong> raste v zgornjih dihalih in ranah. Toksin se resorbira v kri, <strong>inhibira sintezo beljakovin<\/strong> in povzro\u010da nekrozo epitela mi\u0161ic, srca, ledvic in \u017eiv\u010dnega tkiva. Toksin je polipeptid mm 62.000, smrtonosen v koli\u010dini 40 ng.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Clostridium tetani<\/strong> kontaminira rane. Spore vzklijejo v anaerobnih pogojih (odmrlo tkivo). Toksin potuje retrogradno po aksonih do centralnega \u017eiv\u010dnega sistema in se ve\u017ee na gangliozide. <strong>Blokira funkcijo inhibitornih sinaps<\/strong>; pove\u010duje refleks vzdra\u017enosti, vpliva tudi na sinapse med \u017eiv\u010dnimi vlakni in mi\u0161icami (kopi\u010di se acetilholin), kar povzro\u010di mo\u010dne spazme.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Clostridium perfringens<\/strong> in drugi klostridiji plinske gangrene (Cl. novyi, Cl. septicum, Cl. Histolyticum) pridejo v rano z zemljo ali fecesom. V nekroti\u010dnem tkivu (anaerobno) spore vzkalijo in bakterije za\u010dnejo izlo\u010dati toksine. Pride do <strong>nekroze<\/strong> in <strong>hemolize<\/strong>, <strong>fermentirajo ogljikove hidrate<\/strong>, nastajajo plini (krepitacija).<\/p>\n<p>Cl. perfringens izlo\u010da alfa toksin, ki je <strong>lecitinaza<\/strong>; razgrajuje membrane celic, predvsem eritrocitov, kar vodi v mo\u010dno hemolizo. Theta toksin povzro\u010da nekroze.<\/p>\n<p>Klostridiji izlo\u010dajo tudi kolagenaze, DN- aze, nekateri tudi <strong>enterotoksine<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Clostridium botulinum<\/strong> raste v anaerobnih pogojih v \u017eivilih (konzerve, hrana v vakuumski embala\u017ei). Izlo\u010da toksin mm 70.000. Iz \u017eelodca se toksin resorbira v kri in s krvnim obtokom pride do motori\u010dnih nevronov. <strong>Blokira spro\u0161\u010danje acetilholina na sinapsah<\/strong> (nevromuskularnih), kar vodi v diplopijo, disfagijo in respiratorno paralizo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Staphylococcus aureus<\/strong>. Nekateri sevi izlo\u010dajo enterotoksin, medtem ko rastejo v mesu, mle\u010dnih izdelkih in sla\u0161\u010di\u010darskih izdelkih: mm 40.000, odporen proti visoki temperaturi (ni tipi\u010den eksotoksin; prenese 20 minut segrevanja na 100 \u00b0C). Enterotoksin se v \u010drevesju resorbira in <strong>deluje na \u017eiv\u010dne receptorje<\/strong>. Od tu gredo impulzi v centralni \u017eiv\u010dni sistem (center za motiliteto \u010drevesa). \u010cez nekaj ur (ali \u0161e hitreje) pride do mo\u010dnega bruhanja, driske so redkej\u0161e.<\/p>\n<p>Nekateri Stafilokoki izlo\u010dajo <strong>eksfoliatin<\/strong>, ki povzro\u010di eksfoliacijo ko\u017ee.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vibrio cholerae<\/strong>. Iz fecesa inficiranih oseb kontaminira hrano ali pija\u010do. \u017divi v tankem \u010drevesu. Izlo\u010da termolabilen enterotoksin, mm 27.000. <strong>Ve\u017ee se na receptorje gangliozidov v \u010drevesnih resicah<\/strong>. Strup povzro\u010di, da se pove\u010da aktivnost encima adenilat- ciklaze in koncentracija cikli\u010dnega AMP v \u010drevesju. To povzro\u010di mo\u010dno <strong>hipersekrecijo vode in klorida<\/strong>, <strong>motena je adsorbcija Na<\/strong>. Posledica je mo\u010dna driska in acidoza.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Streptococcus pyogenes<\/strong>. Nekateri sevi izlo\u010dajo <strong>eritrogeni<\/strong> (scarlatinozni ali Dickov) <strong>toksin<\/strong>. Na\u010din delovanja ni znan. Zna\u010dilno je, da nastane zaradi delovanja tega toksina makulopapulozen eritem (\u0161krlatinka).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Endotoksini<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So sestavina bakterijske celice (O- Ag). Iz bakterij se spro\u0161\u010dajo \u0161ele, ko bakterijska celica propade, lizira.<\/p>\n<p>So veliko slab\u0161i strupi od eksotoksinov. Ne ka\u017eejo afinitete do posameznih tkiv. Ne povzro\u010dajo zna\u010dilnih klini\u010dnih znakov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Endotoksine imajo Salmonella, Shigella, Escherichia coli, Neisseria in mnoge druge G<sup>\u2013<\/sup> bakterije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Endotoksini razli\u010dnih vrst bakterij ne povzro\u010dajo razli\u010dnih klini\u010dnih simptomov. Povzro\u010dajo zelo podobne klini\u010dne znake, u\u010dinki se razlikujejo samo po jakosti.<\/p>\n<p>Simptomi so slede\u010di: zvi\u0161ana telesna temperatura, gastrointestinalne motnje, levkocitoza, trombocitopenija, diseminirana intravaskularna koagulacija, pove\u010dana permeabilnost kapilar, krvavitve v plju\u010dih, \u010drevesju in drugih trebu\u0161nih organih, driske, edemi, v\u010dasih tudi \u0161ok (smrt).<\/p>\n<p>Najte\u017eja klini\u010dna oblika je endotoksi\u010dna sepsa, ki navadno vodi do ireverzibilnega \u0161oka. Najpogosteje jo povzro\u010dijo Salmonella typhi in nekatere druge Gram<sup>\u2013<\/sup> bakterije.<\/p>\n<p>Delovanje endotoksinov je kompleksno in \u0161e ne popolnoma razjasnjeno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kemi\u010dno so endotoksini <strong>glicido-lipido-polipeptidi<\/strong>. Stabilni so pri povi\u0161ani temperaturi (60 \u00b0C jih ne razgradi), tudi pod vplivom UV zadr\u017eijo toksi\u010dnost. Kisline in alkalije jih ne uni\u010dijo, prav tako jih ne razgrajujejo proteoliti\u010dni encimi.<\/p>\n<p>So slabi antigeni; iz njih ne izdelujemo toksoidov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnoge patogene bakterije proizvajajo toksine, ki so po nekaterih zna\u010dilnostih podobni endo-, po drugih pa eksotoksinom.<\/p>\n<p>Iz Bordetelle pertussis in Brucellae so izolirali toksin, ki je dober antigen in iz njega pripravljamo toksoid.<\/p>\n<p>Nekatere Shigellae imajo endotoksin, ki ni obstojen pri visoki temperaturi in ka\u017ee afiniteto do perifernega \u017eiv\u010devja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Pirogene snovi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnogi patogeni mikrobi izlo\u010dajo snovi, ki \u017ee v majhnih koncentracijah povzro\u010dijo dvig telesne temperature; to so pirogene snovi. Kemizem teh substanc ni dokon\u010dno poznan.<\/p>\n<p>Imajo jih mnoge \u010drevesne bakterije, pa tudi saprofiti.<\/p>\n<p>Tudi vbrizgavanje sterilne fiziolo\u0161ke raztopine povzro\u010di pri mnogih ljudeh porast temperature (pri sterilizaciji so razpadle bakterije v tej vodi).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Hemolizini<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Mnogi mikrobi, patogeni in nepatogeni, proizvajajo snovi, ki razgrajujejo membrane eritrocitov \u010dloveka in raznih \u017eivali.<\/p>\n<p>V ve\u010dini primerov ne vemo, kako vplivajo na patogenost Znano je, da <strong>Clostridium perfringens<\/strong> izlo\u010da velike kolicine hemolizinov, ki povzro\u010dijo razpad velikega \u0161tevila eritrocitov, kar privede do anemije in zlatenice. Podobno delujejo tudi drugi hemolizini, vendar hemoliza ni tako obse\u017ena.<\/p>\n<p>Hemolizini so dobri antigeni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Levkocidini<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ubijajo, lizirajo levkocite. Izlo\u010dajo jih mnoge patogene bakterije, predvsem streptokoki, pnevmokoki in stafilokoki. V glavnem delujejo na polimorfonuklearne levkocite (mikrofage). Na mononuklearne levkocite in histiocite ne delujejo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Hipotermi\u010dni faktorji<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izlo\u010dajo jih <strong>Vibrio cholerae<\/strong>, <strong>Shigellae<\/strong>; povzro\u010dijo padec telesne temperature pod normalo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Toksi\u010dne snovi iz tkiv gostitelja<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ob infekciji se iz tkiv gostitelja za\u010dnejo spro\u0161\u010dati snovi, ki okvarijo tkivo. Najbolj poznana taka substanca je <strong>histamin<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966303\"><\/a>6.2.\u00a0\u00a0 Obramba organizma pred infekcijo<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odpornost gostitelja pred povzro\u010ditelji nalezljivih bolezni je dvojna:<\/p>\n<ol>\n<li>Odpornost, ki je prisotna stalno v normalnem osebku in je nasledek njegovih podedovanih lastnosti \u2013 prirojena oz. <strong>naravna<\/strong> ali <strong>nespecifi\u010dna<\/strong> odpornost.<\/li>\n<li>Odpornost, ki nastane kot reakcija organizma ob vdoru patogenih mikrobov oz. njihovih izlo\u010dkov v telo \u2013 pridobljena ali <strong>specifi\u010dna<\/strong> odpornost (<strong>imunost<\/strong>). Ta je usmerjena samo proti tisti vrsti patogenega mikroorganizma, ki je vzpodbudil njen nastanek.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966304\"><\/a>6.2.1.\u00a0 Naravna (nespecifi\u010dna) odpornost<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ta je najpomembnej\u0161a za ohranjanje zdravja. Usmerjena je proti vsem \u0161kodljivim vplivom okolja, varuje nas pred razli\u010dnimi oku\u017ebami in pred \u0161kodljivimi ne\u017eivimi vplivi okolja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Organizem ima ve\u010d u\u010dinkovitih sistemov, ki:<\/p>\n<ul>\n<li>ga zavarujejo pred vdorom mikrobov v tkiva,<\/li>\n<li>mikrobe, ki so premagali zunanje pregrade, v tkivih uni\u010dijo,<\/li>\n<li>odstranjujejo strupnine in regenerirajo tkivo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Predvsem sesalci so tekom milijonov let svoje evolucije in koeksistence z mikrobi razvili ve\u010d vrst obrambe. Najpomembnej\u0161i so naslednji dejavniki:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>geneti\u010dni dejavniki<\/strong>,<\/li>\n<li><strong>naravna obramba telesnih povr\u0161in<\/strong> (ko\u017ea in sluznice \u2013 mehani\u010dna, kemi\u010dna bariera, normalna mikroflora),<\/li>\n<li><strong>nespecifi\u010dne baktericidne snovi<\/strong> v tkivih oz. telesnih teko\u010dinah,<\/li>\n<li><strong>fagocitoza<\/strong> in znotrajceli\u010dno uni\u010denje mikrobov (vnetje),<\/li>\n<li><strong>komplement sistem<\/strong> in <strong>interferoni<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na u\u010dinkovitost vseh teh sistemov vplivajo tudi prehrana, hormonsko ravnovesje, starost, klimatski faktorji\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966305\"><\/a>6.2.1.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Geneti\u010dni dejavniki<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ne vemo \u0161e, zakaj se razli\u010dne \u017eivalske vrste mo\u010dno razlikujejo glede sprejemljivosti za razli\u010dne mikrobe.<\/p>\n<p>Tudi filogenetsko zelo sorodne vrste se med seboj razlikujejo. Npr. netopirji hitro ozdravijo od stekline in so zato pomemben rezervoar te bolezni, ki je smrtonosna za ljudi, pse, govedo in ptice. Budra in ljudje so zelo ob\u010dutljivi za bacil davice, medtem ko podgane ne zbolijo.<\/p>\n<p>Tudi sevi oz. rase v okviru iste vrste se lahko razlikujejo med seboj. Npr. \u010drnci in ameri\u0161ki Indijanci so veliko ob\u010dutljivej\u0161i za TBC od Kavkazijcev (rumencev in belcev).<\/p>\n<p>Tudi posamezniki v okviru iste populacije se razlikujejo. Npr. nekateri zdravstveni delavci v bolni\u0161nicah, pri katerih ni mo\u017eno ugotoviti imunosti proti TBC, ne zbolijo, kljub temu da so infekciji izpostavljeni, ker delajo s tuberkuloznimi bolniki (podobno je z lepro).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966306\"><\/a>6.2.1.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Naravna obramba telesnih povr\u0161in<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ko\u017ea in sluznice<\/strong> \u2013 mehani\u010dna in kemi\u010dna pregrada.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Velja mnenje, da je nepo\u0161kodovana <strong>ko\u017ea<\/strong> nepropustna za mikrobe zaradi posebne <strong>navzkri\u017ene razporeditve celic epitela<\/strong>.<\/p>\n<p>Vendar nekatere bakterije in virusi pridejo tudi pasivno skozi ko\u017eo. Nekateri paraziti se lahko aktivno prevrtajo med celicami ko\u017ee v notranjost: Ancylostoma duodenale (li\u010dinka), furkocerkarije krvnih metljajev (Shistosom).<\/p>\n<p>Ko\u017ea ima <strong>izlo\u010dke<\/strong>, kot so mle\u010dna in ma\u0161\u010dobne kisline v potu, nizek pH, lojnate izlo\u010dke; vse to mikrobe ubija.<\/p>\n<p>Staphylococcus aureus je zmo\u017een inficirati lasne folikle in \u017eleze (odporen je na kislo okolje in prenese visoke koncentracije NaCl)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celice <strong>sluznic<\/strong> so pokrite s filmom <strong>sluzi<\/strong>. Mikrobi in tuji delci, ki se ujamejo na sluz, se odstranijo z gibanjem <strong>migetalk<\/strong>.<\/p>\n<p>Sluznice se stalno <strong>spirajo<\/strong>: s solzami v o\u010deh, s slino v ustih, v prebavni cevi, z urinom v urinskih poteh.<\/p>\n<p>Bolniki s Sj\u00f6grenovim sindromom (okvara pri nastajanju in izlo\u010danju solz in sline) so zelo izpostavljeni hudim oku\u017ebam o\u010di in ust.<\/p>\n<p>Oviran prehod urina pri bolnikih s hipertrofijo prostate mo\u010dno zve\u010da nevarnost infekcije urinskih poti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sluznice dihal, prebavil in spolovil so napolnjene z <strong>baktericidnimi<\/strong> in <strong>virucidnimi snovmi<\/strong>: lizocimi, mukoproteini, spermin\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u017delod\u010dna kislina je mo\u010dno baktericidna.<\/p>\n<p>Bolniki z resekcijo \u017eelodca ali tisti, ki imajo premalo \u017eelod\u010dne kisline, so dovzetnej\u0161i za bakterijske \u010drevesne bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Znano je tudi antibakterijsko delovanje izlo\u010dkov urinarne in vaginalne sluznice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Telesne povr\u0161ine, ko\u017eo in sluznice, varuje pred patogenimi klicami <strong>normalna flora<\/strong> (kolicini, anabioza, kompeticija).<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966307\"><\/a>6.2.1.3.\u00a0\u00a0\u00a0 Nespecifi\u010dne baktericidne snovi v tkivih oz. telesnih teko\u010dinah<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V dolo\u010denih tkivih so okoli\u0161\u010dine take, da zavirajo razmno\u017eevanje ali celo pre\u017eivetje nekaterim mikrobom (oksigenacija tkiva, pH&#8230;).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pnevmokoki, streptokoki in meningokoki vsi vstopajo v telo skozi sluznico zgornjih dihal, vendar povzro\u010dijo tipi\u010dno bolezen le v plju\u010dih, \u017erelu ali na meningah. Podobno tudi drugi mikrobi ka\u017eejo afiniteto le do dolo\u010denega tkiva.<\/p>\n<p>Biokemi\u010dne razmere v tkivih se razlikujejo. Pomembna je koncentracija kisika; striktni anaerobi se ne morejo razmno\u017eevati v nobenem oksigeniranem tkivu, pa\u010d pa v nekrotiziranem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poznane so \u0161tevilne kemi\u010dne sestavine normalnega tkiva, ki delujejo baktericidno \u201cin vitro\u201d; o njihovem delovanju \u201cin vivo\u201d nimamo zanesljivih dokazov.<\/p>\n<p>V izvle\u010dkih tkiv najdemo antimikrobne <strong>bazi\u010dne peptide<\/strong>. Te spojine vsebujejo velike koli\u010dine aminokislin lizina in arginina (so polilizini ali poliarginini):<\/p>\n<ul>\n<li>izvle\u010dek iz razli\u010dnih tkiv, ki ubija virulentne povzro\u010ditelje antraksa,<\/li>\n<li>ekstrakt timusa, cekuma in pankreasa, ki ubija E. coli, stafilokoke in bacile antraksa,<\/li>\n<li>spermin, izoliran iz testisev in drugih tkiv, ubija bacile tuberkuloze.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966308\"><\/a>6.2.1.4.\u00a0\u00a0\u00a0 Fagocitoza in znotrajceli\u010dno uni\u010denje mikrobov<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Naju\u010dinkovitej\u0161a obrambna reakcija organizma, ko mikrobi \u017ee vdro v tkiva, je fagocitoza.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Fagociti so razne celice levkocitnega sistema, ki so sposobne \u201cpo\u017eirati\u201d mikrobe in tuje delce, ki vdro v organizem in te tujke tudi razgraditi.<\/p>\n<p>Fagociti se nahajajo v krvi in drugih tkivih. Obstaja ve\u010d nacinov razvrstitve teh celic; po Mecnikov-u, ki je prvi opisal pojav fagocitoze, jih razdelimo v 2 skupini:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Makrofagi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So izredno pomembni za za\u0161\u010dito telesa. So prva obramba pri vdoru bakterij in drugih antigenov v telo.<\/p>\n<p>Njihove najpomembnej\u0161e funkcije so:<\/p>\n<ul>\n<li>odstranjujejo tuje antigene, bakterije, tumorske in lastne ostarele celice,<\/li>\n<li>izlo\u010dajo \u0161tevilne topne snovi, ki sodelujejo pri vnetnih reakcijah in obnavljanju tkiva,<\/li>\n<li>spro\u0161cajo snovi, ki slu\u017eijo za povezovanje med makrofagi in limfociti \u2013 <strong>interlevkini<\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Mikrofagi (nevtrofilci)<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So ameboidne celice, imajo segmentirano jedro in velika citoplazmatska zrna.<\/p>\n<p>Njihova poglavitna naloga je za\u0161\u010dita organizma pred bakterijsko infekcijo. Pri fagocitozi so u\u010dinkovitej\u0161i od monocitov. Ko bakterije fagocitirajo, se v notranjosti nevtrofilca spro\u0161cajo liti\u010dni encimi (lizosomo-granule) in posebne beljakovine, ki imajo baktericidni u\u010dinek. Tako mikrobe razgradijo.<\/p>\n<p>Njihova pomembna lastnost je hitra migracija, zmo\u017eni so prehajanja skozi stene \u017eil in se hitro odzivajo na kemotakti\u010dne dejavnike.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966309\"><\/a>6.2.1.5.\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetje<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je u\u010dinkovita obrambna reakcija organizma, katere kon\u010dni u\u010dinek je odstranitev tujka in regeneracija tkiva.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966310\"><\/a>6.2.1.6.\u00a0\u00a0\u00a0 Properdin<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je normalna sestavina seruma, iz ve\u010d beljakovin, pomemben pri uni\u010devanju G<sup>\u2013<\/sup> bakterij in virusov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966311\"><\/a>6.2.1.7.\u00a0\u00a0\u00a0 Komplement sistem<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sistem komplementa sestavlja pribl. 20 kemi\u010dno razli\u010dnih serumskih beljakovin. Te beljakovine reagirajo druga z drugo, s protitelesi in celi\u010dnimi membranami.<\/p>\n<p>Posledica teh interakcij so biolo\u0161ki pojavi:<\/p>\n<ul>\n<li>liza razli\u010dnih celic, bakterij, virusov,<\/li>\n<li>nastanek vnetja,<\/li>\n<li>usmerjanje potovanja fagocitov, poja\u010dana fagocitoza, spro\u0161\u010danje liti\u010dnih encimov iz fagocitov,<\/li>\n<li>ima antitoksi\u010dni u\u010dinek na bakterije, viruse in protozoe.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966312\"><\/a>6.2.1.8.\u00a0\u00a0\u00a0 Interlevkini<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ka\u017eejo antivirusno in antitumorsko delovanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966313\"><\/a>6.2.1.9.\u00a0\u00a0\u00a0 Prehrana<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je eden najpomembnej\u0161ih dejavnikov naravne odpornosti. Pri stradanju se zmanj\u0161a celotno \u0161tevilo levkocitov in fagocitna aktivnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966314\"><\/a>6.2.1.10.Drugi dejavniki, ki vplivajo na splo\u0161no odpornost<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Hormonsko ravnovesje (diabetes, hormonsko neravnovesje v puberteti, nose\u010dnosti, kortizon in ACTH),<\/li>\n<li>starost,<\/li>\n<li>klima,<\/li>\n<li>higienske razmere.<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc148966315\"><\/a>6.2.2.\u00a0 Specifi\u010dna odpornost (pridobljena imunost)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Specifi\u010dno odpornost \u010dlovek (\u017eival) pridobi tekom naravne infekcije ali umetno z aktivno imunizacijo.<\/p>\n<p>Specifi\u010dna imunost nastane kot odziv na vdor dolo\u010denega <strong>antigena<\/strong> v telo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Specifi\u010dno jo imenujemo zato, ker je usmerjena samo proti tistemu povzro\u010ditelju, ki je vzpodbudil njen nastanek.<\/p>\n<p>Imunost je lahko ve\u010dletna, do\u017eivljenjska ali pa kratkotrajna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Imunost pogojujejo specifi\u010dna <strong>protitelesa<\/strong>, t.j. <strong>humoralna imunost<\/strong> (v telesnih teko\u010dinah raztopljena), in senzibilizirani <strong>limfociti T<\/strong>, t.j. <strong>celi\u010dna imunost<\/strong>.<\/p>\n<p>Pri humoralni imunosti nastajajo protitelesa, ki antigene (bakterije, viruse) uni\u010dijo \u2013 lizirajo, nevtralizirajo\u2026<\/p>\n<p>Pri celi\u010dni imunosti pa antigene kon\u010dno uni\u010dijo celice \u2013 jih fagocitirajo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966316\"><\/a>6.2.2.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Antigeni<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Antigen (Ag) ali imunogen je vsaka snov, ki v organizmu vzbudi <strong>imunski odziv<\/strong> \u2013 nastanek protiteles in celi\u010dno imunost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u0160tevilo snovi, ki delujejo kot Ag je enormno veliko. Sem \u0161tejejo npr. proteini iz mleka, \u010debelji strup, molekule hemoglobina, bakterijski toksini, sestavine bakterijskih bi\u010dkov, pilov, kapsul\u2026<\/p>\n<p>Najpogosteje so Ag proteini, polisaharidi, glikoproteini ter kompleksi med temi snovmi in lipidi oz. nukleinskimi kislinami.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Proteini so najmo\u010dnej\u0161i antigeni. Ker so sestavljeni iz razli\u010dnih aminokislin, je mo\u017enost razli\u010dnih kombinacij pri njih najve\u010dja. Molekule proteinov imajo razli\u010dno tridimenzionalno strukturo, kar tudi prispeva k imunogenosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Majhne molekule, kot so peptidi, nukleoidi, hormoni, Penicilin, barve, kozmeti\u010dni preparati\u2026,same po sebi niso imunogene. Take molekule se v telesu ve\u017eejo na lastne proteine telesa in tako delujejo kot tuje. Take male molekule, ki same niso sposobne spro\u017eiti imunskega odziva, imenujemo <strong>hapteni<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Da neka snov deluje kot Ag, jo moramo vnesti v organizem parenteralno (i.v., i.m., i.p.).<\/p>\n<p>Vsi vzroki, da neka snov deluje kot Ag, \u0161e niso poznani, osnovni pogoji pa so:<\/p>\n<ul>\n<li>telesu tuja snov (ugotavljanje filogenetske sorodnosti \u017eivalskih vrst; \u010de vbrizgamo serumske proteine \u010dloveka v budro, bodo v njej spro\u017eili obilnej\u0161o tvorbo protiteles kot v opici),<\/li>\n<li>velikost molekule \u2013 skoraj vsi Ag imajo veliko molekulsko maso (nad 10.000),<\/li>\n<li>trdnost molekule \u2013 trdnej\u0161a molekula, bolj\u0161i Ag,<\/li>\n<li>pestrost sestave \u2013 ve\u010d razli\u010dnih aminokislin, bolj\u0161i Ag,<\/li>\n<li>na\u010din vnosa \u2013 \u010de pride snov diektno v obtok, mo\u010dnej\u0161i u\u010dinek,<\/li>\n<li>doza \u2013 ve\u010dja kolicina, ve\u010dji ucinek.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Specifi\u010dnost antigena<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Molekula beljakovine je naklju\u010den klob\u010di\u010d polipeptidne verige. Na zunanji povr\u0161ini takega klob\u010di\u010da so posamezna mesta \u2013 <strong>antigenske derteminante ali epitopi<\/strong>. To so tista mesta, ki odlo\u010dajo o nastanku dolo\u010denih protiteles. S temi epitopi se Ag tudi ve\u017eejo s protitelesi (Ab).<\/p>\n<p>Navadno ima molekula ve\u010d antigenskih determinant, kar pomeni, da povzro\u010di v organizmu nastanek ve\u010dih vrst protiteles, proti vsaki determinanti druga\u010dna (\u010dlove\u0161ki serumski albumini imajo 6 razli\u010dnih antigenskih determinant).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Najpomembnej\u0161i antigeni<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Bakterijski antigeni<\/strong> so sestavine bakterijske celice in vsi izlo\u010dki bakterij. O-, H-, K-, Vi- pri salmonelah, M- pri stafilokokih. Mnogi so iz ve\u010dih frakcij; K- Ag E. coli, ima L-, B-, A- frakcijo.<\/p>\n<p>Vsaka frakcija stimulira nastanek svojih protiteles, ne glede na to ali je Ag pomemben za patogenost ali ne; vsa protitelesa, ki so v serumu, torej nimajo varstvene vloge.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Endotoksini<\/strong> gram<sup>\u2013<\/sup> bakterij so istovetni z O- Ag, so slabi Ag.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Eksotoksini<\/strong> in toksoidi so dobri Ag.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Antigeni gliv<\/strong> so slabi Ag. Redko spro\u017eijo tvorbo protiteles, zato so mikoze pogosto kroni\u010dne bolezni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Antigeni rikecij in virusov<\/strong> so dobri Ag. Imunost, ki nastane, je trdna in dolgotrajna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serumski albumini in globulini<\/strong> so dobri Ag, \u010de so iz seruma tujega organizma (filogenetsko oddaljenega), humani (\u03b3- globulini) so slabi imunogeni in ne delajo ve\u010djih te\u017eav pri dajanju le-teh v profilakti\u010dne namene.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Normalno je, da \u010dloveku lastne snovi ne vzpodbujajo imunskega sistema, ker so to lastne snovi.<\/p>\n<p>Imunologi razlagajo ta pojav tako, da \u017ee pred rojstvom telesne beljakovine in polisaharidi onesposobijo celice imunskega sistema, da bi kasneje reagirale na telesu lastne substance. V fetalni dobi celice, ki naj bi se kasneje odzivale, z lahkoto \u201cparaliziramo\u201d. Tako oseba proti lastnim substancam razvije toleranco in reagira samo na tuje snovi. To teorijo imenujemo specifi\u010dna imunska toleranca (utemeljila sta jo Frank MacFarlane Burnet in David Talmadge in za to delo leta 1960 prejela Nobelovo nagrado). Celice, ki naj bi reagirale na telesu lastne substance, se tudi kasneje v timusu uni\u010dijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Efektorske celice, ki odgovorijo na vstop antigena (so odgovorne za reakcije specifi\u010dne imunosti) nastajajo v limfati\u010dnih organih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966317\"><\/a>6.2.2.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Limfati\u010dni organi<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So <strong>primarni<\/strong> (centralni) in <strong>sekundarni<\/strong> (periferni).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Primarni limfati\u010dni organi so <strong>timus<\/strong> in <strong>Fabricijeva burza<\/strong> (pri pti\u010dih), oz. ekvivalentni organ pri sesalcih. Pri odraslih je to rde\u010di <strong>kostni mozeg<\/strong>, pri plodu so to jetra; mo\u017eno je tudi, da so Payerjevi poloji.<\/p>\n<p>V teh primarnih limfati\u010dnih organih nastajajo <strong>imunsko zmo\u017eni limfociti<\/strong> (imajo \u017ee receptorje na svojih membranah).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sekundarni limfati\u010dni organi so <strong>vranica<\/strong> in <strong>bezgavke<\/strong> (centri v dihalih, \u010drevesju).<\/p>\n<p>V sekundarnih limfati\u010dnih organih (kamor se preselijo imunsko zmo\u017eni limfociti), se limfociti sre\u010dajo z antigeni in za\u010dne se <strong>imunski odziv<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Imunski sistem<\/strong> vklju\u010duje primarne in sekundarne limfati\u010dne organe in limfocite.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966318\"><\/a>6.2.2.3.\u00a0\u00a0\u00a0 Izvor in vloga limfocitov T in B<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V \u010dasu embriogeneze se v <strong>jetrih<\/strong> in drugih organih razvijejo <strong>pracelice<\/strong>.<\/p>\n<p>Po rojstvu se te celice verjetno nahajajo v <strong>rde\u010dem kostnem mozgu<\/strong>.<\/p>\n<p>Ta osnovna totipotentna celica se pod vplivom razli\u010dnih faktorjev diferencira v ve\u010d smeri. Iz nje nastanejo eritrociti, megakariociti, granulociti, makrofagi in <strong>limfoidna celica<\/strong>.<\/p>\n<p>Iz limfoidne celice se v <strong>timusu<\/strong> razvijejo <strong>limfociti T<\/strong>, v <strong>Bursi fabricii<\/strong> (oz. jetrih ali rde\u010dem kostnem mozgu) pa od timusa neodvisni <strong>limfociti B<\/strong>.<\/p>\n<p>Kasneje se tako T kot B limfociti preselijo v <strong>sekundarne limfati\u010dne organe<\/strong>. Tu imamo vedno me\u0161ano sestavo limfocitov T in B ter pritrjenih in potujo\u010dih fagocitov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Limfociti B<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razvoj teh limfocitov se za\u010dne v primarnih limfati\u010dnih organih (Bursa fabricii oz. njen ekvivalentni organ); tam nastanejo imunsko zmo\u017eni mali limfociti, ki imajo na membrani razli\u010dne receptorje.<\/p>\n<p>Populacija teh limfocitov je zelo pestra, razlikujejo se po imunoglobulinskih receptorjih na membranah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Drugi stadij poteka v sekundarnih limfaticnih organih.<\/p>\n<p>Po <strong>stimulaciji<\/strong> z Ag, ki ga do limfocita B prinese fagocit, se limfocit za\u010dne \u017eivahno deliti. Nastajajo celi kloni enakih limfocitov B.<\/p>\n<p>Ena veja producira zrele <strong>plazma celice<\/strong> (plazmatke), druga veja pa t.i. <strong>spominske celice<\/strong> (z enakimi Ig receptorji na membranah).<\/p>\n<p>Tak razvoj, diferenciacijo limfocitov B, vzpodbudi Ag ob sodelovanju limfocitov T (<strong>celice pomagalke<\/strong>).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Limfocitov B je 20 % od vseh limfocitov v obtoku. V glavnem se zadr\u017eujejo v limfnem tkivu. Imajo kratko \u017eivljenjsko dobo, nekaj dni oziroma tednov.<\/p>\n<p>Edina poznana vloga limfocitov B oz. plazma celic je sinteza in spro\u0161\u010danje protiteles, so torej odgovorni za humoralno imunost.<\/p>\n<p>Spominske celice v obtoku so pomembne pri ponovnem vstopu istega Ag, saj poteka imunski odgovor sedaj od vsake spominske celice, zato je drugi odziv veliko burnej\u0161i.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Limfociti T<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Predstavljajo 65 do 80 % cirkulirajo\u010dih limfocitov. \u017divijo ve\u010d mesecev ali let.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Izvirajo iz rde\u010dega kostnega mozga, dozorevajo v timusu. Imajo razli\u010dne receptorje na svojih membranah.<\/p>\n<p>Selijo se v sekundarne limfati\u010dne organe, kjer se pod vplivom Ag diferencirajo v ve\u010d razli\u010dnih efektorskih celic.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Prav limfociti T so bistvene celice za delovanje imunskega sistema.<\/p>\n<p>Sodelujejo v razli\u010dnih pojavih, zato so dobili posebna imena.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celice T delujejo kot <strong>regulacijske celice<\/strong>, vplivajo na aktivnost limfocitov B in na druge celice T.<\/p>\n<p>Regulacija se ka\u017ee na dva na\u010dina \u2013 pospe\u0161ujejo in zavirajo imunske reakcije:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>celice T pomagalke<\/strong> (helper cells) so tiste, ki reagirajo z Ag in pomagajo drugim limfocitom, da lahko odgovorijo \u2013 pospe\u0161ujejo protitelesni in celi\u010dni imunski odziv;<\/li>\n<li><strong>celice T zaviralke<\/strong> (supressor cells) zavirajo odziv imunskega sistema \u2013 zaviralno delujejo na limfocite B in T.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celice T so udele\u017eene pri reakcijah <strong>celi\u010dne imunosti<\/strong>. Ta je pomembna pri infekcijah z znotrajceli\u010dnimi paraziti, kot so bacil tuberkuloze, listerije, virusne infekcije, glivi\u010dne infekcije, ko humoralni faktorji niso u\u010dinkoviti. To so <strong>senzibilizirani limfociti T<\/strong>.<\/p>\n<p>Reakcije celi\u010dne imunosti vklju\u010dujejo pozno preob\u010dutljivost (kontaktno preob\u010dutljivost) in odpornost pri intracelularnih parazitih.<\/p>\n<p>Celice T sodelujejo pri teh pojavih tako, da izlo\u010dajo \u0161tevilne snovi, ki aktivirajo druge celice, predvsem makrofage. Te snovi so <strong>mediatorji celi\u010dne imunosti<\/strong> \u2013 <strong>limfokini<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celice T, ki delujejo <strong>citotoksi\u010dno<\/strong>, so <strong>celice ubijalke<\/strong> (killer cells). Te so pomembne pri transplantacijski imunosti (zavra\u010danju presadka).<\/p>\n<p>Z direktnim kontaktom ubijejo druge celice, npr. celice inficirane z virusi ali tumorske celice. Napadajo celice \u201ctar\u010de\u201d. Pri tem izlo\u010dajo posebno snov (perforin), ki povzro\u010di perforacijo celi\u010dne membrane na celici tar\u010di in smrt celice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Poleg celic T so \u0161e druge celice, ki ubijajo celice tar\u010de:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>celice K<\/strong>: te ubijajo s protitelesi prekrite celice (ne vemo \u0161e zanesljivo, v katero skupino celic sodijo);<\/li>\n<li><strong>naravne celice ubijalke<\/strong> (celice NK): za te celice menijo, da so poglavitna obramba proti raku \u2013uni\u010dijo vse lastne spremenjene celice, ki bi utegnile postati rakave (tudi njihov izvor \u0161e ni pojasnjen).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>T spominske celice<\/strong> (memory cells).<\/p>\n<p>Vloga T in B spominskih celic je, da pri ponovnem vstopu istega antigena ta naleti na ve\u010dje \u0161tevilo imunsko sposobnih limfocitov. Odgovor je tokrat mo\u010dnej\u0161i in u\u010dinkovitej\u0161i; tak poja\u010dan imunski odgovor imenujemo \u201cbooster efect\u201d.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Dozorevanje tako T kot B limfocitov se ka\u017ee s pojavom specifi\u010dnih receptorjev na membrani limfocitov. Ti receptorji so specifi\u010dne beljakovine, ki omogo\u010dajo limfocitu, da prepozna in se ve\u017ee na dolo\u010den Ag. Tak limfocit je imunsko zmo\u017een, pripravljen za interakcijo z enim in edinim Ag.<\/p>\n<p>Prisotnost proteinskih receptorjev na membranah limfocitov je veli\u010dastno odkritje v imunologiji. Vsiljuje se teza, da je spoznavno mesto za antigen prisotno na limfocitu \u017ee pred vstopom Ag. \u0160e ve\u010d, receptorji so prisotni, tudi \u010de dolo\u010den Ag nikoli ne bo vstopil v telo.<\/p>\n<p>Mehanizem imunskega sistema deluje torej na to, da telo lo\u010di lastne substance od tujih, in na zmo\u017enost vezave limfocitov T in B s specifi\u010dnimi receptorji na Ag.<\/p>\n<p>Eden od vzrokov, da organizem lastne substance tolerira je, da so na membranah vseh celic prisotne posebne beljakovine, ki jih imenujemo <strong>poglavitni histokompatibilni kompleks<\/strong> (major histocompatibility complex molecules) ali MHC \u2013 t.i. MHC antigeni. Kemi\u010dno so to glikoproteini vezani na celi\u010do membrano.<\/p>\n<p>Najmanj 20 genov dolo\u010da MHC kompleks. Variacije MHC pri ljudeh so zelo \u0161tevilne. Mo\u017enost, da bi<\/p>\n<p>na\u0161li dva \u010dloveka z enakim MHC je neverjetno majhna, enak je le pri enojaj\u010dnih dvoj\u010dkih.<\/p>\n<p>Obstajata 2 razreda MHC:<\/p>\n<ul>\n<li>razred MHC je na membranah vseh telesnih celic;<\/li>\n<li>razred MHC je prisoten samo na membranah makrofagov in limfocitov B (II. razred MHC igra klju\u010dno vlogo pri imunskem odzivu).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Imunski odziv<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Imunski odziv se za\u010dne z vstopom Ag v limfni ali krvni obtok. Makrofag, monocit ali polimorfonuklearni levkocit (mikrofag) fagocitira Ag. Glavnina Ag se v fagocitu razgradi (propade), ohranijo pa se antigenske determinante (epitopi), na povr\u0161ini fagocita. Tako fagocit prenese Ag- determinanto v sekundarne limfati\u010dne organe (bezgavke, vranica). Fagocitoza je zelo pomembna; Ag, ki ni fagocitiran, je zelo slabo imunogen.<\/p>\n<p>V sekundarnih limfati\u010dnih organih so tako T kot B imunsko zmo\u017eni limfociti in tu nastaja ve\u010d vrst limfocitov T (celi\u010dna imunost) in protitelesa (humoralna imunost).<\/p>\n<p>Vezava Ag na ustrezen limfocit je zelo zapleten postopek; gre za <strong>dvojno prepoznavanje<\/strong>: prepoznavo Ag- determinante kot tuje snovi in prepoznavo II. razreda MHC na povr\u0161ini fagocita kot lastne snovi. \u0160ele ob tej dvojni vezavi se za\u010dne burno razmno\u017eevanje limfocitov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966319\"><\/a>6.2.2.4.\u00a0\u00a0\u00a0 Razredi in zgradba imunoglobulinov<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Imunoglobulini se razlikujejo od ostalih serumskih proteinov po tem, da nastajajo v limforetikularnem tkivu (plazma celice), da u\u010dinkujejo kot protitelesa in da so zgrajeni iz \u0161tirih polipeptidnih verig.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Humane imunoglobuline razdelimo v 5 razredov:<\/p>\n<ul>\n<li>IgG (\u03b3G),<\/li>\n<li>IgA (\u03b3A),<\/li>\n<li>IgM (\u03b3M),<\/li>\n<li>IgD (\u03b3D),<\/li>\n<li>IgE (\u03b3E).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zgradba imunoglobulina<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Porter s sodelavci je ugotovil, da so imunoglobulini sestavljeni iz 4 polipeptidnih verig. Iz dveh t.i. te\u017ekih (heavy) in dveh t.i. lahkih (light) verig. Te\u017eke verige imajo molekulsko maso pribl. 50.000, lahke pa pribl. 20.000. Te\u017eke verige so iz pribl. 400 aminokislin, lahke pa iz pribl. 200 aminokislin.<\/p>\n<p>\u0160tiri polipeptidne verige se med seboj povezujejo z disulfidnimi vezmi, S\u2014S vezi (to so ostanki aminokisline cisteina).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Te\u017eke in lahke verige sestojijo iz stalnega ali <strong>konstantnega dela<\/strong> (tu je redosled aminokislin stalen) in spreminjajo\u010dega se ali <strong>variabilnega dela<\/strong> (v tem delu se menja vrstni red aminokislin). Ta variabilni del pogojuje raznolikost in specifi\u010dnost imunoglobulinske molekule.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celotna molekula Ig se deli na 2 dela:<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Fragment AB<\/strong> ali <strong>Fab<\/strong>, ki deluje kot protitelo in se ve\u017ee z Ag. Vsaka molekula Ig ima 2 mesti vezave z Ag; to je na variabilnem delu, ki ga imenujemo <strong>idiotip<\/strong>. To mesto se kemi\u010dno, elektri\u010dno in oblikovno prilega antigenskim determinantam na molekuli Ag (je komplementarno mesto antigenski determinanti).<\/li>\n<li><strong>Fragment C<\/strong> ali <strong>Fc<\/strong>, ki je odgovoren za razli\u010dne biolo\u0161ke reakcije, kot so vezanje komplementa, prehodnost skozi placento, vezava na fagocite, degranulacija mastocitov, vezava na ko\u017eo.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razen v plazmi, kjer je imunoglobulinov najve\u010d, so ti prisotni tudi v ekstravaskularnem prostoru, v izlo\u010dkih eksokrinih \u017elez in nekaterih limfocitih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Lastnosti posameznih razredov Ig<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IgG<\/strong><\/p>\n<p>V krvnem serumu jih je od vseh imunoglobulinov najve\u010d (preko 80 %).<\/p>\n<p>So monomeri. Vsaka molekula ima 2 vezi\u0161\u010di za Ag (2 Fab), ki sta gibljivo pritrjeni na Fc. Molekula lahko zavzame obliko \u010drke T ali Y.<\/p>\n<p>Ta protitelesa nastajajo pri naravni infekciji ali imunizaciji z virusi, bakterijami in njihovimi produkti (antitoksi\u010dna).<\/p>\n<p>So enakomerno porazdeljena v krvi in tkivnih teko\u010dinah. Njihova \u017eivljenska doba je najdalj\u0161a, v krvi ostanejo do 40 dni.<\/p>\n<p>Prehajajo skozi placento v plod, za\u0161\u010ditijo otroka pred infekcijo v prvih tednih \u017eivljenja. Vse druge materine beljakovine so izklju\u010dene iz plodovega obtoka.<\/p>\n<p>Najdemo jih, \u010deprav manj, v slini, mleku, nosnih in bronhialnih izlo\u010dkih.<\/p>\n<p>To so imunoglobulini, ki se ve\u017eejo na komplement s Fc fragmentom (reakcija lize). Na ta na\u010din se usmrtijo \u0161tevilni patogeni mikrobi, predvsem Gram<sup>\u2013<\/sup> bakterije.<\/p>\n<p>IgG pospe\u0161ujejo tudi fagocitozo. Delujejo kot opsonini. Ko se ve\u017eejo na mikrobe je fagocitoza \u017eivahnej\u0161a. S Fc se pritrdijo na fagocite, s Fab pa na mikrob.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IgA<\/strong><\/p>\n<p>V serumu jih je pribl. 15 %. Prete\u017eno jih najdemo v izlo\u010dkih.<\/p>\n<p>So dimeri. Imunoglobulinski molekuli sta povezani z dvema dodatnima verigama. Veriga J (join) in polipeptidna sekrecijska veriga (SV). Ta SV veriga zavaruje IgA pred delovanjem proteoliti\u010dnih encimov v izlo\u010dkih.<\/p>\n<p>V zunanjih izlo\u010dkih kot so slina, \u017eelod\u010dni sok, solze, kolostrum, mleko\u2026 prevladujejo dimerni IgA. Izdelujejo jih predvsem plazmatke v submukozi. Ve\u010dina IgA nastajajo lokalno, zlasti veliko v \u010drevesju.<\/p>\n<p><strong>Biolo\u0161ke lastnosti<\/strong>: ve\u010dina \u010drevesnih patogenih bakterij in virusov se mora tesno prilepiti na epitelijske celice, da lahko povzro\u010di \u0161kodo; za\u0161\u010ditne lastnosti specifi\u010dnih protiteles IgA se izra\u017eajo prav v oviranju tega tesnega stika.<\/p>\n<p>IgA v mleku prenesejo pasivno imunost na potomce (pri \u010dloveku ni mo\u017eno ugotoviti absorbcije IgA iz materinega mleka, ta je mo\u017ena le 36 ur po rojstvu, pri pre\u017evekovalcih pa je \u010drevesna sluznica prehodna za IgA kar nekaj mesecev). Vendar IgA iz mleka zavaruje sluznico prebavil. Obramba je usmerjena proti bakterijam in virusom, ki so navzo\u010di predvsem v \u010drevesju. Statistike neizpodbitno dokazujejo veliko ve\u010djo obolevnost in umrljivost zaradi infekcij med otroki, ki so bili hranjeni z umetno hrano kot med dojenimi.<\/p>\n<p>Pri \u010dloveku sestavlja IgA 97 % beljakovin kolostruma in 10 \u2013 25 % beljakovin mleka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IgM<\/strong><\/p>\n<p>V serumu jih je pribl. 7 %.\u017e<\/p>\n<p>M pomeni makroglobulin. To so Ig z veliko molekulsko maso 9.000.000; sestavljeni so iz 5 Ig enot. Med seboj se povezujejo s cisteinskimi radikali. Ena molekula IgM ima 10 vezi\u0161\u010d za Ag.<\/p>\n<p><strong>Biolo\u0161ke lastnosti<\/strong>: IgM nastajajo redno pri vseh imunskih odzivih; pri primarnem imunskem odzivu jih odkrijemo prej kot IgG in jih je v za\u010detku tudi ve\u010d, torej velika koli\u010dina IgM ka\u017ee na sve\u017eo infekcijo.<\/p>\n<p>So tudi v mleku in kolostrumu.<\/p>\n<p>Sinteza IgM se lahko za\u010dne \u017ee v plodu, zato so to dejstvo poskusili izkoristiti za odkrivanje intrauterinih infekcij. Otrok s kongenitalno rubelo ima pove\u010dano koli\u010dino IgM. Normalno ima novorojen\u010dek zelo malo ali ni\u010d IgM. Pri kongenitalni rubeli, toksoplazmozi, infekciji s Treponema pallidum\u2026 so v krvi novorojen\u010dka prisotna IgM protitelesa.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IgD<\/strong><\/p>\n<p>So monomeri. V primerjavi z drugimi imunoglobulini jih je v serumu malo. Imajo kratko razpolovno dobo (2,8 dni).<\/p>\n<p>\u010ceprav so podobni drugim Ig, za njih prakti\u010dno ni ugotovljena protitelesna aktivnost. Njihovega biolo\u0161kega pomena ne poznamo, verjetno pa je, da imajo IgD posebno funkcijo kot membranski receptor za Ag na limfocitih B.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IgE<\/strong><\/p>\n<p>So monomeri. Sodelujejo pri alergi\u010dnih reakcijah zgodnjega tipa, zato jim pravimo <strong>alergi\u010dni reagini<\/strong>.<\/p>\n<p>Njihova pomembna lastnost je vezava s Fc na tkivne in krvne bazofilce. \u010ce se na tako vezane IgE ve\u017ee specifi\u010den Ag oz. alergen, se celice degranulirajo in sprostijo mediatorje (predvsem histamin), ki povzro\u010dijo lokalne ali sistemske alergi\u010dne reakcije.<\/p>\n<p>V krvi jih je izredno malo. Limfociti, ki izdelujejo IgE, so ve\u010dinoma v plju\u010dnem tkivu in sluznici prebavil, zato so ti IgE, ki nastajajo lokalno, najpomembnej\u0161i pri nastanku alergi\u010dnih reakcij.<\/p>\n<p>IgE so izredno ob\u010dutljivi za segrevanje (temperatura 56 \u00b0C jih uni\u010di v 30 minutah).<\/p>\n<p>Njihovo najpomembnej\u0161e delovanje za organizem je \u0161kodljivo, ena od koristnih vlog pa bi lahko bila za\u0161\u010dita proti parazitom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966320\"><\/a>6.2.2.5.\u00a0\u00a0\u00a0 Humoralna imunost (primarni in sekundarni imunski odziv)<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vdoru antigena sledi najprej latentna faza, med katero ni mo\u010d dokazati protiteles. Latentna faza traja 2 do 4 dni, odvisno od vrste in koli\u010dine antigena.<\/p>\n<p>Nato se pojavijo protitelesa. To pojavljanje imenujemo <strong>primarni imunski odziv<\/strong>, ki je sorazmerno \u0161ibak. Ag sre\u010da in aktivira malo celic, ki so zanj specifi\u010dne (izbere take, ki imajo ustrezne receptorje na membrani \u2013 klonska selekcija). Antigenenske determinante, ki jih nosijo fagociti, se ve\u017eejo na ustrezen mali limfocit B v sekundarnem limfati\u010dnem organu. Ta celica se za\u010dne razmno\u017eevati in del teh celic se preobrazi v plazmatke, ki izdelujejo protitelesa, druge celice pa so \u201cmirujo\u010de\u201d (spominske celice specifi\u010dne za isti antigen).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Plazmatke poginejo v 2 do 3 dneh in nastajanje protiteles preneha, mirujo\u010de spominske celice (memory cells) pa \u017eivijo zelo dolgo; te \u010dakajo na naslednji stik z antigenom. Ta pojav imenujemo <strong>imunski spomin<\/strong>.<\/p>\n<p>Ko antigen drugi\u010d vdre v telo, se sre\u010da z mnogimi spominskimi celicami in jih aktivira. <strong>Sekundarni imunski odziv<\/strong> je zato veliko mo\u010dnej\u0161i in latentna doba je kraj\u0161a.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V primarnem odzivu nastajajo prete\u017eno protitelesa IgM razreda. Izdelovanje teh protiteles traja najve\u010d 10 do 12 dni. Nato se pojavijo IgG, ki pa jih je pri primarnem odzivu veliko manj od IgM.<\/p>\n<p>V sekundarnem odzivu nastajajo prete\u017eno IgG in to v velikih koli\u010dinah, IgM je zelo malo. Pojavljanje IgG traja ve\u010d mesecev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za nastanek protiteles je razen limfocitov B nujno sodelovanje fagocitov in limfocitov T. \u0160ele pri interakciji med vsemi tremi celicami se limfociti B aktivirajo in pride do nastanka protiteles.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc148966321\"><\/a>6.2.2.6.\u00a0\u00a0\u00a0 Celi\u010dni imunski odziv<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celi\u010dna imunost je pomembna v obrambi pri infekcijah s fakultativnimi znotrajceli\u010dnimi paraziti: bacili tuberkuloze, listerije, virusne infekcije, glivi\u010dne infekcije. V teh primerih so mikroorganizmi skriti v celicah in zato nedostopni protitelesom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Celi\u010dna imunost je tudi mehanizem alergi\u010dne reakcije pozne preob\u010dutljivosti, reakcije zavra\u010danja presadka in verjetno je celi\u010dna imunost tudi poglavitna obramba proti raku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vse te pojave posredujejo limfociti T. Celi\u010dni imunski odziv se za\u010dne z vezavo Ag na receptor ustreznega limfocita T, tudi tokrat Ag posreduje makrofag. To se odvija v sekundarnem limfati\u010dnem organu. Ob vezavi Ag na limfocit T, se za\u010dne ta razmno\u017eevati in diferencirati v razli\u010dne efektorske celice T.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Limfociti T izlo\u010dajo po stiku z antigenom \u0161tevilne biolo\u0161ko aktivne snovi \u2013 <strong>limfokine<\/strong> (t.j. skupina razli\u010dnih beljakovin). Kemi\u010dno jih \u0161e niso vse karakterizirali, zato jih opredelimo po njihovih biolo\u0161kih u\u010dinkih.<\/p>\n<p>Limfokini delujejo na razli\u010dne celice, njihove poglavitne celice tar\u010de pa so <strong>makrofagi<\/strong> in <strong>limfociti<\/strong>.<\/p>\n<p>Nekateri limfokini ustavijo naklju\u010dno kro\u017eenje makrofagov in jih zadr\u017eijo na mestu infekcije, drugi makrofage aktivirajo v \u201cjezne makrofage\u201d, da u\u010dinkovito uni\u010dijo fagocitirane parazite in druge antigene.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc148966322\"><\/a>6.3.\u00a0\u00a0 Preob\u010dutljivostne reakcije<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Biolo\u0161ki izraz imunost je lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>pove\u010dana odpornost zaradi delovanja razli\u010dnih antigenov \u2013 <strong>profilaksa<\/strong>;<\/li>\n<li>pove\u010dana reaktivnost ali preob\u010dutljivost pri ponovnem kontaktu z istim antigenom \u2013 <strong>anafilaksa<\/strong>;<\/li>\n<li>v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah se posamezniki ne odzivajo na vdiranje antigena \u2013 <strong>imunska neodzivnost<\/strong> (imunska toleranca, imunska paraliza, anergija, imunosupresija).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Alergija<\/strong> ali preob\u010dutljivost je termin, ki ozna\u010duje okvare, ki so nastale zaradi imunskih reakcij. Alergi\u010dna reakcija je vsaka reakcija, pri kateri lahko:<\/p>\n<ul>\n<li>identificiramo antigen,<\/li>\n<li>ugotovimo vzro\u010dno povezavo med antigenom in okvaro tkiva,<\/li>\n<li>ugotovimo imunolo\u0161ki mehanizem, ki je povzro\u010dil po\u0161kodbo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u010ce tem trem zahtevam ne zadostimo, po\u0161kodbe oz. bolezni ne moremo \u0161teti za alergijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri alergi\u010dnih reakcijah so udele\u017eeni razli\u010dni imunski sistemi: IgE, IgM, IgG in celice T.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Do alergi\u010dnih reakcij pride vedno <strong>po ponovnem vstopu<\/strong> istega antigena v telo; ve\u010dkrat ko smo v kontaktu z isto snovjo, ve\u010dja je mo\u017enost alergije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Gell in Coomb<\/strong> (leta 1963) sta alergi\u010dne reakcije razdelila v 4 razli\u010dne tipe.<\/p>\n<p>Posamezni tipi reakcij se v \u010disti obliki pojavljajo le eksperimentalno, v klini\u010dni obliki se ve\u010d alergi\u010dnih reakcij pojavi naenkrat ali si sledijo zaporedoma.<\/p>\n<p>Alergi\u010dne reakcije so lahko:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>humoralne reakcije<\/strong>: odvisne od protiteles (povzro\u010dajo jih bodisi cirkulirajo\u010da protitelesa bodisi protitelesa, ki so vezana na membrane celic);<\/li>\n<li><strong>celi\u010dne reakcije<\/strong>: povzro\u010dajo jih senzibilizirani limfociti T.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Alergije I., II. in III. tipa povzro\u010dajo Ig, IV. tip pa limfociti T:<\/p>\n<ul>\n<li>tip I: <strong>anafilakti\u010dne<\/strong> reakcije \u2013 povzro\u010dajo jih alergi\u010dni reagini (igE);<\/li>\n<li>tip II: <strong>citotoksi\u010dne<\/strong> (ali stimulacijske) reakcije \u2013 odvisne od protiteles;<\/li>\n<li>tip III: <strong>preob\u010dutljivostne<\/strong> reakcije \u2013 nastale zaradi imunskih kompleksov.<\/li>\n<li>tip IV: <strong>pozna ali celi\u010dna preob\u010dutljivost<\/strong> \u2013 odvisna od lilmfocitov T.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966323\"><\/a>6.3.1.\u00a0 Tip I \u2013 anafilaksija (atopi\u010dna alergija)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je najobi\u010dajnej\u0161a in klini\u010dno najpomembnej\u0161a oblika alergije, katere vzrok so protitelesa, ki jim pravimo <strong>reagini<\/strong>. Prete\u017eno pripadajo IgE razredu, \u010deprav domnevajo, da tudi Ig drugih razredov lahko povzro\u010dajo te reakcije.<\/p>\n<p>Reagini imajo to lastnost, da se ve\u017eejo na membrane posameznih celic. Zlasti mo\u010dno se ve\u017eejo na mastocite (tkivne bazofilce), bazofilne granulocite (krvni bazofilci), pa tudi na trombocite. Ta lastnost jih lo\u010di od drugih razredov Ig. Na celice se ve\u017eejo s Fc (te\u017eke verige Ig).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri ljudeh najdemo mastocite predvsem v plju\u010dih, sluznici zgornjih dihal, v ko\u017ei in v prebavnem traktu. Mastociti so polni zrnc, organelov, ki vsebujejo histamin in podobne biolo\u0161ko aktivne snovi \u2013 mediatorje anafilakti\u010dne reakcije.<\/p>\n<p>Reagine (IgE) najdemo proste v obtoku, v serumu in v sekretih, vendar so pri alergi\u010dnih reakcijah pomembni tisti, ki so vezani na membrane celic (na enem mestu je navadno 5.300 do 27.000 IgE, pri alergikih pa 15.000 do 40.000).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Alergi\u010dni simptomi izbruhnejo, ko se na reagine, vezane na mastocite oz. bazofilce, ve\u017ee <strong>alergen<\/strong>. Pomembno je, da se alergen ve\u017ee na 2 Ig molekuli (gostota IgE na membrani). Reakcija med IgE in alergenom je imunolo\u0161ko specifi\u010dna.<\/p>\n<p>Ta vezava alergena povzro\u010di degranulacijo celic, spro\u0161\u010dajo se razli\u010dne biolo\u0161ko aktivne snovi, ki povzro\u010dijo anafilaksijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161a substanca, ki se spro\u0161\u010da pri tej reakciji je <strong>histamin<\/strong>. Ta povzro\u010di vazodilatacijo krvnih \u017eil, pove\u010da se prepustnost kapilar, kar vodi v edem. Povzro\u010di tudi kontrakcijo gladkih mi\u0161ic in stimulira izlo\u010danje eksokrinih \u017elez.<\/p>\n<p>V <strong>bronhijih<\/strong> gladke mi\u0161ice kontrahirajo, sluznice ote\u010dejo, izlo\u010da se sluz. Vse to povzro\u010di ote\u017eeno dihanje (predvsem izdih).<\/p>\n<p>Na <strong>ko\u017ei<\/strong> histamin povzro\u010di oteklino in rde\u010dino, pojavi se urtikarija.<\/p>\n<p>Prav tako reagirajo sluznice <strong>nosu<\/strong> in <strong>o\u010di<\/strong>, pove\u010da se sekrecija in pojavi se solzenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ceprav je histamin najbolj poznan mediator, imajo tudi druge substance pomembno vlogo pri anafilaksiji:<\/p>\n<ul>\n<li>SRS-A (slow reacting substance of anaphylaxis): povzro\u010di kontrakcijo gladkih mi\u0161ic in bronhiolov; ta kontrakcija ostaja znatno dalj \u010dasa kot tista, ki jo povzro\u010di histamin (na delovanje SRS-A ne moremo vplivati z antihistaminiki);<\/li>\n<li>bradikinin: povzro\u010da vazodilatacijo in kontrakcijo gladkih mi\u0161ic;<\/li>\n<li>prostaglandin\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na mestu anafilakti\u010dne reakcije se spro\u0161\u010dajo tudi sepcifi\u010dne kemotakti\u010dne substance, ki privla\u010dijo eozinofilce. Vloga teh \u0161e ni povsem razjasnjena, verjetno pa je, da vsebujejo antihistaminike in da nevtralizirajo u\u010dinke tudi drugih mediatorjev anafilakti\u010dne reakcije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Simptomi pri anafilaksiji se poka\u017eejo zelo hitro po ekspoziciji alergenu; praviloma v 20 do 20 minutah, v\u010dasih pa \u0161e hitreje (v nekaj minutah). Zato se ta tip reakcije imenuje tudi <strong>reakcija takoj\u0161njega<\/strong> ali <strong>zgodnjega tipa<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Reakcije so lahko lokalne, kadar alergen vstopa skozi ko\u017eo oz. sluznico (dihala in prebavila) ali pa sistemske, ko pride alergen direktno v obtok.<\/p>\n<p>Glavni povzro\u010ditelji <strong>generalizirane anafilaksije<\/strong> so: Penicilin, biolo\u0161ki preparati (npr. \u017eivalski serumi), piki \u017eu\u017eelk (\u010debele, ose, sr\u0161eni), hrana (\u0161koljke, pol\u017ei, raki).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Navadno so ljudje, ki imajo ta tip alergije (na dolo\u010den antigen), na splo\u0161no bolj ob\u010dutljivi (hipersenzitivni). To je nespecifi\u010dna hipersenzitivnost na toba\u010dni dim, parfum, lak za lase\u2026<\/p>\n<p>Domnevajo, da je pri takih ljudeh poru\u0161eno razmerje med celicami T zaviralkami in pomagalkami in imajo ve\u010d celic pomagalk, kar vodi v nastajanje velikih koli\u010din IgE (isto\u010dasno naj bi nastajalo manj IgA).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Raziskave ka\u017eejo, da ima ta tip alergije preko 15 % ljudi. Iz leta v leto se \u0161tevilo hitro pove\u010duje.<\/p>\n<p>Otrok, katerega eden od star\u0161ev ima ta tip alergije, ima 6 x ve\u010djo mo\u017enost, da bo alergik, kot otrok nealergi\u010dnih star\u0161ev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Serum alrgi\u010dnega \u010dloveka lahko senzibilizira nealergika. To doka\u017eemo s t.i. <strong>pozitivnim ko\u017enim testom<\/strong> (Prausnitz-K\u00fcstner). \u010ce serum alergika injiciramo v ko\u017eo, se reagini iz seruma ve\u017eejo na mastocite v ko\u017ei sprejemnika. Ko intradermalno vnesemo alergen, nastane edem in eritem, ki ostane 3 do 5 tednov.<\/p>\n<p>Transfuzija krvi ali seruma alergi\u010dne osebe nealergiku povzro\u010di preob\u010dutljivost v sprejemniku; ta alergija je torej prenosna.<\/p>\n<p>Ugotovljeno pa je, da reagini ne prehajajo skozi placento, kar pomeni, da plod ne more biti senzibiliziran za materinimi reagini.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966324\"><\/a>6.3.2.\u00a0 Tip II \u2013 citotoksi\u010dne reakcije<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri teh reakcijah sodelujejo protitelesa, ki so prosto v serumu (igG in IgM). Antigen je vezan na povr\u0161ino dolo\u010denih celic, je del celi\u010dne membrane.<\/p>\n<p>Te reakcije pogosto povzro\u010dijo zdravila (njihovi metaboliti) in bakterijski polisaharidi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Alergen je navadno drobna molekula, ki je name\u0161\u010dena na povr\u0161ini celice in \u0161ele kot vezana molekula deluje kot antigen (<strong>hapten<\/strong>). Ko protitelesa dose\u017eejo tak antigen, se aktivira komplement, kar povzro\u010di zbiranje granulocitov. Iz granulocitov se za\u010dnejo spro\u0161\u010dati anafilaksini (histamin) in lizocimi. Delovanje teh izlo\u010dkov privede do po\u0161kodbe tkiva; celica, na kateri je antigen, navadno lizira.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966325\"><\/a>6.3.3.\u00a0 Tip III \u2013 reakcije zaradi imunskih kompleksov<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Reakcija se pojavi v 1 do 2 urah, izgine pa v 10 do 12 urah.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Reakcijo povzro\u010dijo cirkulirajo\u010da protitelesa, precipitini iz razreda IgG. Nstali kompleksi Ag\u2014Ab pritegnejo komplement. Nastali skupki Ag\u2014Ab\u2014komplement aktivirajo granulocite, iz teh pa se spro\u0161\u010dajo histamini, lizocimi in druge snovi, ki okvarijo tkivo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najve\u010dkrat se to dogaja v lumnu malih krvnih \u017eil, kar vodi v vnetje malih krvnih \u017eil; pojav imenujemo <strong>alergi\u010dni alveolitis<\/strong>. Do take rekacije lahko pride ob vdihavanju alergena, kar se poka\u017ee s ka\u0161ljem, dispnejo in cianozo. Kadar alergi\u010dna reakcija traja dalj \u010dasa, lahko nastanejo nepopravljive po\u0161kodbe.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Serumska bolezen<\/strong> je drugi primer take alergi\u010dne reakcije. Vnos Ag (najpogosteje tuji proteini) povzro\u010di nastanek protiteles. Formirajo se kompleski Ag\u2014Ab, ki se odlagajo v razli\u010dnih tkivih. Ti kompleksi (precipitati) povzro\u010dijo okvaro tkiva.<\/p>\n<p>Znaki serumske bolezni so mrzlica, bole\u010dine v sklepih, nabrekle bezgavke; spremembe se lahko lokalizirajo tudi v srcu ali ledvicah.<\/p>\n<p>Prvi\u010d so serumske bolezni opisali leta 1905, ko so za zdravljenje davice za\u010deli uporabljati konjski davi\u010dni antitoksi\u010dni serum. Ugotovili so, da da je pri dolo\u010denem \u0161tevilu ljudi po 7 do 14 dneh pri\u0161lo do tipi\u010dnih bolezenskih znakov (oteklina regionalnih bezgavk, povi\u0161ana telesna temperatura, srbe\u010dica, rde\u010dica, oteklina na mestu injiciranja, urtikarija); zna\u010dilen je tudi edem obraza (ustnice, o\u010desne veke), oteklina sklepov, prebavne motnje, in nevrolo\u0161ke komplikacije.<\/p>\n<p>Serumska bolezen traja 2 do 3 dni. Pogostej\u0161a je pri reinjekcijah kot pri prvem vnosu seruma.<\/p>\n<p>Povzro\u010dijo jo lahko tudi humani serumi (hiperimuni \u03b3\u03b3), vakcine, Penicilin\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc148966326\"><\/a>6.3.4.\u00a0 Tip IV \u2013 pozna preob\u010dutljivost (celi\u010dna imunost)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Reakcija po klasi\u010dni reakciji, s katero ugotavljamo imunost pri tuberkulozi (tuberkulinski test), imenujemo <strong>tuberkulinski tip<\/strong>. Isto\u010dasno je reakcija <strong>pozne preob\u010dutljivosti<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za to reakcijo so odgovorni senzibilizirani limfociti T. Razvije se po\u010dasi; u\u010dinki vstopa alergena se pojavijo na vstopnem mestu v 12 do 24 urah (pri lepri v 8 dneh), maskimum dose\u017ee v 48 do 72 urah.<\/p>\n<p>Reakcija se ka\u017ee kot eritem in induracija. Rekacije ne moremo pasivno prenesti s serumom. \u010ce histolo\u0161ko pregledamo zatrdlino, najdemo predvsem mononuklearne levkocite, limfocite in makrofage.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kot alergi\u010dno reakcijo jo doumemo, kadar nastane kot odgovor na zdravila, enostavne kemikalije (Ni, Cr\u2026), ob kontaktu s krznom, pri pikih \u017eu\u017eelk (komarji, bolhe\u2026). Reakcijo imenujemo <strong>kontaktni dermatitis<\/strong>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Sicer pa je to za\u0161\u010ditna reakcija <strong>celi\u010dne imunosti<\/strong>, kadar jo povzro\u010dijo:<\/p>\n<ul>\n<li>bakterije: M. Tuberculosis, Salmonella typhi, Brucella abortus, Streptococcus viridans, pnevmokoki, toksini bacila davice\u2026;<\/li>\n<li>virusi: v. O\u0161pic, v. Mumpsa, V. Herpes simplex\u2026;<\/li>\n<li>glive: Blastomyces dermatides, Coccidiomyces imutis, Hystoplasma capsulatum, Trichophyton sp., Candida albicans\u2026;<\/li>\n<li>paraziti: hidatidna cista ehinokoka, Leishmania tropica\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Alergije pri ljudeh so vse pogostej\u0161e. Do alergi\u010dnih reakcij lahko pride zaradi absorpcije alergenov skozi dihala (inhalacija peloda, prahu\u2026), lahko aleregen vstopa skozi sluznico prebavil (alergeni v hrani \u2013 mleko, ribe, jajca, jagode, raki\u2026) ali skozi ko\u017eo (J, soli Ni, Cr, krzno\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najpogostej\u0161e oblike alergij so: seneni nahod, bronhialna astma, urtikarija, kontaktni dermatitis, ekcem, migrena, gastrointestinalne alergije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Uvrstitev mikroorganizmov v svet \u017eivih organizmov Prve, najenostavnej\u0161e oblike \u017eivljenja so se pojavile na Zemlji pred ve\u010d kot tremi milijardami let. Tekom evolucije so se te enostavne oblike spreminjale in izpopolnjevale, tako da danes na na\u0161em planetu \u017eivi nekaj milijonov razli\u010dnih vrst \u017eivali, rastlin in mikroorganizmov. Na tiso\u010de jih bodo \u0161e odkrili in znanstveno opisali. &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-s-parazitologijo-splosni-del-gradivo\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Mikrobiologija s parazitologijo \u2013 splo\u0161ni del gradivo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[2079,2080,557,2078,1781,2081],"class_list":["post-2659","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-gradivo-za-mikrobiologijo","tag-mikra","tag-mikrobiologija","tag-mikrobiologija-s-parazitologijo-splosni-del-gradivo","tag-zapiski-mikrobiologija","tag-zapiski-za-mikrobiologijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2659","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2659"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2659\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2659"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2659"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2659"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}