{"id":268,"date":"2008-03-08T14:43:10","date_gmt":"2008-03-08T13:43:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/kozne-bolezni-in-podrobneje-maligni-melanom-kozni-rak\/"},"modified":"2010-06-16T07:10:00","modified_gmt":"2010-06-16T06:10:00","slug":"kozne-bolezni-in-podrobneje-maligni-melanom-kozni-rak","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/kozne-bolezni-in-podrobneje-maligni-melanom-kozni-rak\/","title":{"rendered":"Ko\u017ene bolezni in podrobneje maligni melanom ko\u017eni rak"},"content":{"rendered":"

\"koza.JPG\"Ko\u017ea<\/strong> je najve\u010dji organ oz. \u010dutilo \u010dlove\u0161kega telesa, ki varuje vse ostale organe v organizmu. Po povr\u0161ini je najve\u010dji organ.<\/p>\n

Pri odraslem \u010dloveku meri do 2 m\u00b2. Po te\u017ei je najte\u017eji organ (do 10 kg).<\/p>\n

Po funkciji je najbolj vsestranski organ.<\/strong> Slu\u017ei za razmejitev telesa od okolice, kot \u0161\u010dit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature,…<\/p>\n

Ponekod je debelej\u0161a, drugod pa zelo tanka. Barva ko\u017ee je odvisna od prekrvavitve, koli\u010dine pigmenta in debeline. V o\u017ejem pomenu lo\u010dimo vrhnjico (epidermis) in debelej\u0161o usnjico. Ko\u017ei pripada \u0161e podko\u017eje, ki ve\u017ee ko\u017eo na podlago.<\/p>\n

H ko\u017ei \u0161tejemo \u0161e lase in dlake, nohte ter \u017eleze lojnice in znojnice.<\/p>\n

<\/p>\n

ZGRADBA KO\u017dE:<\/strong><\/p>\n

\"zgradba-koze.jpg\"<\/p>\n

Vrhnjica je zunanja plast<\/strong> in je iz ve\u010dskladnega plo\u0161\u010datega epitelija. Je razli\u010dno debela; najdebelej\u0161a je na dlani in podplatu. Osnovno plast celic imenujemo zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki proti povr\u0161ni poro\u017eenevajo in se lu\u0161\u010dijo. Celice te plasti vsebujejo pigment melanin, ki globlje dele ko\u017ee \u0161\u010diti pred ultravijoli\u010dnimi \u017earki. Na povr\u0161ini je poro\u017eenela plast sestavljena iz celic, ki odmirajo; nimajo ve\u010d jedra, vsebujejo pa beljakovino keratin. Ta plast ne prepu\u0161\u010da vode, zato telo varuje pred izsu\u0161itvijo, zadr\u017euje telesno toploto in tudi prepre\u010duje vdor bakterij v notranjost telesa.<\/p>\n

Usnjica<\/strong> je najmo\u010dnej\u0161a plast ko\u017ee, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz \u010dvrstega in elasti\u010dnega veziva, zaradi katerega je ko\u017ea gat preplet krvnih \u017eil in mezgovnic. V prepletih je lahko shranjena ve\u010dja koli\u010dina krvi, zato je ko\u017ea pomembna za uravnavanje telesne temperature. V tej plasti so tudi \u0161tevilne \u017eleze znojnice in lojnice, lasje in dlake, \u017eivci in \u010dutilna telesca, ki posredujejo ob\u010dutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov.<\/p>\n

Lasje in dlake<\/strong> nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajo\u010do cevko, lasni me\u0161i\u010dek. Na njegovem dnu je odebeljena lasna \u010debulica, v katero se vgreza papila z \u017eilami in \u017eivci. Iz \u010debulice zraste lasni koren, ki proti povr\u0161ini ko\u017ee prehaja v lasno steblo. V lasni me\u0161i\u010dek vodi izvodilo \u017eleze lojnice, ki s svojim izlo\u010dkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob lasu oziroma dlaki je giadka mi\u0161ica, ki pri kr\u010denju je\u017ei lase oziroma dlake.<\/p>\n

V usnjici so tudi \u017eleze znojnice<\/strong>, ki na povr\u0161ino ko\u017ee izlo\u010dajo znoj. So povsod v ko\u017ei, vendar so naj\u0161tevilnej\u0161e na \u010delu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po kemi\u010dni sestavi podoben krvni plazmi. Poleg vode in soli vsebuje \u0161e se\u010dnino in se\u010dno kislino ter ma\u0161\u010dobne kisline, zaradi katerih je zna\u010dilnega vonja. Zato ko\u017eo pri\u0161tevamo med pomo\u017ena izlo\u010dala. Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.<\/p>\n

V usnjici so \u010dutilna telesca<\/strong>, iz katerih izhajajo senzibilna \u017eiv\u010dna vlakna, ki vzburjenja prevajajo v mo\u017egansko skorjo. Najpomembnej\u0161a telesca v ko\u017ei so: Paccinijeva telesca, ki so ovalne oblike in le\u017eijo globlje v usnjici. Ob\u010dutljiva so predvsem za pritisk. Meissnerjeva telesca so tudi ovalne oblike, toda manj\u0161a od prej\u0161njih. So tik pod povrhnjico in posredujejo ob\u010dutke mehanskega pritiska in dotika. Krausejeva telesca so podobna Paccinijevim in posredujejo ob\u010dutke mraza. Prosti \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di, ki segajo v bradavi\u010daste izrastke in vrhnjico, pa posredujejo ob\u010dutke bole\u010dine in temperature.<\/p>\n

Podko\u017eje je globoka plast pod usnjico.<\/strong> Sestavlja ga rahlo vezivo in ve\u010d ali manj ma\u0161\u010dobe, ki prepre\u010duje oddajanje toplote in tudi varuje globlje le\u017ee\u010de organe pred mehanskimi vplivi.<\/p>\n

NALOGE KO\u017dE: <\/strong><\/p>\n

Ko\u017ea, ki pokriva vse telo, opravlja mnogo pomembnih nalog:<\/strong><\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 Ko\u017ea varuje organizem, da se ne\u017enej\u0161i notranji organi ne po\u0161kodujejo. Prepre\u010duje, da bi vstopali v telo mikrobi, teko\u010dine in plini. Prepre\u010duje pa tudi, da ne izhlapevajo iz telesa teko\u010dine in da ne iz\u017eareva iz njega preve\u010d toplote.
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 Skozi ko\u017eo se izlo\u010dajo razne snovi, ki so v telesu odve\u010d ali pa celo \u0161kodljive.
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 Ko\u017ea sodeluje v veliki meri pri uravnavanju telesne temperature, ki je pri \u010dloveku stalna.
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 V ko\u017ei so va\u017ena \u010dutila, to je za tip, temperaturo in bole\u010dino. Ko\u017ea je tako zgrajena, da lahko opravlja vsa ta razli\u010dna opravila.<\/p>\n

NAJPOMEMBNEJ\u0160E KO\u017dNE BOLEZNI:<\/strong><\/p>\n

– po\u0161kodbe (kemi\u010dne, mehanske, toplotne)
\n– oku\u017ebe
\n– imunske bolezni
\n– metaboli\u010dne bolezni, prizadetost ko\u017ee v sklopu sistemskih bolezni
\n– tumorji
\n– akne
\n– atopi\u010dni dermatitis
\n– glivi\u010dne oku\u017ebe
\n– fotostaranje ko\u017ee
\n– herpes
\n– herpes zoster
\n– kurje oko
\n– prhljaj
\n– pruritus
\n– psoriaze<\/p>\n

KO\u017dNI TUMORJI:<\/strong><\/p>\n

vrsta tumorja\u00a0\u00a0\u00a0 benigni\u00a0\u00a0\u00a0 maligni\u00a0\u00a0\u00a0 celica origa<\/p>\n

epitelijski\u00a0\u00a0\u00a0 seboroi\u010dna keratoza, adenoma znojnic, adenoma lojnic\u00a0\u00a0\u00a0 bazalnoceli\u010dni ca, karcinom znojnic, karcinom lojnic\u00a0\u00a0\u00a0 keratinocit, znojnica, lojnica<\/p>\n

pigmentni\u00a0\u00a0\u00a0 nevus\u00a0\u00a0\u00a0 melanom\u00a0\u00a0\u00a0 melanocit<\/p>\n

vezivnotkivni\u00a0\u00a0\u00a0 dermatofibrom, hemangiom\u00a0\u00a0\u00a0 fibrosarkom, angiosarkom, Kaposi sarkom\u00a0\u00a0\u00a0 fibrocit, endotelna celica<\/p>\n

nestalne celice iz krvi\u00a0\u00a0\u00a0 psevdolimfom, pigmentna urtikarija limfom, mlg mastocitoza, zasevek karcinoma limfocit, mastocit, malignom notranjih organov<\/p>\n

Epitelijski tumorji- epidermisa<\/strong>
\n-seboroi\u010dna keratoza (senilne bradavice) \u2013najpogostej\u0161i bng tumor epidermisa
\n-rjavkasta, solitarna, bradavi\u010dasta, eksofiti\u010dna sprememba podobna murvi s toplim vrhom
\n– papilarna proliifetacija bazalnih cc
\n-lahko odstranjiva
\n-ni premaligna sprememba
\n-aktini\u010dna keratoza-preinvazivna spremenba na soncu izpostavljenih mestih
\n-atrofi\u010dna in keratofi\u010dna ko\u017ea<\/p>\n

Pigmentni tumorji:<\/strong>
\n-nevus- razvojna anomalija
\n-kopi\u010denje melanocitov v dermisu ali na dermoepidermalni meji, lahko globoko v dermisu (modri nevus)
\n– kongenitalni ali pridobljeni( med puberteto , kasneje involucija
\n– nizek maligni potencial, razen displasti\u010dnih ( 50 % mlg transformacija)
\n– melanom ( razlo\u017een na podrobno)<\/p>\n

Vezivnotkivni tumorji:<\/strong>
\n-angiosarkom-redek tumor starej\u0161ih
\n-dolgo podoben hematomu
\n-pozneje raste infiltrativno-gomoljasto in razpada
\n-Kaposi sarkom- pri mo\u0161kih je desetkrat pogostej\u0161i kot pri \u017eenskah
\n-najprej obstaja iz rasti slive velikih tumorjev ali pogosteje do dlani velikih rjavkastih infiltratov
\n– pozneje so te tvorbe modrikasto rde\u010de<\/p>\n

Nastale celice iz krvi:<\/strong>
\n-pigmentna urtikarija-navadno je benigna in spontano izgine
\n–\u00a0 na ko\u017ei je videti rjavkaste ali sivorjavkaste, od le\u010de do otro\u0161ke dlani velike makule
\n-zmerno srbi<\/p>\n


\nMALIGNI MELANOM<\/strong><\/p>\n

Maligni melanom ko\u017ee je vse do osemdesetih let veljal v svetu in Sloveniji za relativno redko bolezen (okoli 1% vseh rakavih bolezni). V zadnjih dvajsetih letih pa se stanje spreminja. Incidenca (zbolevanje) v svetu raste s podvojitvijo vsakih 6 do 10 let, vzporedno z njo pa \u017eal tudi umrljivost. V Sloveniji letna incidenca po spolu nara\u0161\u010da, pri \u017eenskah nekoliko bolj kot pri mo\u0161kih. V otro\u0161ki dobi in adolescenci je relativno redka bolezen. Leta 1988 je bilo \u0161tevilo novoodkritih melanomov pri mo\u0161kih 50 in pri \u017eenskah 47; v letu 1999 pa jih je bilo \u017ee 106 pri mo\u0161kih in 134 pri \u017eenskah.
\nNastanek malignega melanoma lahko pove\u017eemo s pretiranim son\u010denjem, zato je mo\u017eno preventivno ukrepanje. Potrebno je tudi skrbno opazovanje pigmentnih znamenj.
\nRazvoj melanoma je povezan z izpostavljenostjo son\u010dnim \u017earkom.
\n
\nKar dve tretjini melanomov lahko specifi\u010dno pove\u017eemo z vplivom ultravijoli\u010dnih \u017earkov iz son\u010dnega spektra.<\/p>\n

Pomemben je na\u010din izpostavljanja son\u010dnim \u017earkom.
\nMelanom je pogostej\u0161i pri t.i. brutalnem son\u010denju, ko gre za sicer kratkotrajnej\u0161o izpostavljenost brez za\u0161\u010dite s posledi\u010dnimi opeklinami.<\/p>\n

Kateri del ultravijoli\u010dnega spektra (UV-A in UV-B) je najnevarnej\u0161i, \u0161e ni znano. Nekatere raziskave pa ka\u017eejo na pomen UV-A \u017earkov, kar je pomembno zaradi uporabe solarijev.
\nNajpomembnej\u0161a je fizi\u010dna za\u0161\u010dita pred direktnim vplivom son\u010dnih \u017earkov, predvsem 2 uri pred in 2 uri po son\u010dnem poldnevu. Za\u0161\u010dito predstavljajo obla\u010dila, klobuki, sen\u010dila (son\u010dniki) ipd. Za\u0161\u010ditne kreme so samo dodatna za\u0161\u010dita in ne morejo nadomestiti fizi\u010dnega \u0161\u010ditenja pred soncem. Smiselna je uporaba mazil z za\u0161\u010ditnim faktorjem najmanj 15 v \u0161irokem delu son\u010dnega spektra.
\nPri kopanju je potrebno uporabljati vodoodporne kreme, za\u0161\u010ditne sloje pa je tudi potrebno obnavljati.<\/p>\n

Potrebno je tudi opozoriti na potencialno tveganje umetnega son\u010denja.
\nGlede na hitro nara\u0161\u010danje incidence malignega melanoma kot tudi zaradi dejstva, da je za ozdravitev potrebno ukrepanje v zgodnji fazi bolezni, postaja vse bolj pomembno samopregledovanje. V nekaterih razvitih dr\u017eavah si bolniki sami postavijo pravilno diagnozo v 60 \u2013 70 % primerov.<\/p>\n

Na zgodnjo detekcijo (odkrivanje) ko\u017enega malignega melanoma mo\u010dno vpliva stopnja osve\u0161\u010denosti in zaskrbljenosti posameznika oz. njegovo skrbno samoopazovanje.
\nLjudje s \u0161tevilnimi pigmentnimi znamenji (ve\u010d kot 50) bi se morali vsaj enkrat letno pregledati tudi pri strokovnjaku.<\/p>\n

Dejavniki tveganja za razvoj malignega melanoma so pigmentna znamenja, son\u010dni \u017earki in posebej ob\u010dutljiv tip ko\u017ee, starostne pigmentne spremembe in dedna obremenjenost.
\nVzroki za nastanek malignega melanoma (etiologija) so verjetno \u0161tevilni, tako kot to velja za ve\u010dino rakavih bolezni. Genetski in biolo\u0161ki defekti, ki so odgovorni za transformacijo melanocitov v melanomske celice, so \u0161e neznani. Nekaterim znanim dejavnikom tveganja pa moramo posve\u010dati vso pozornost, zato jih bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili.
\nDedna nagnjenost (genetska dispozicija – familiarni maligni melanom).<\/p>\n

\u010ceprav je etiologija \u0161e pomanjkljivo pojasnjena, lahko odkrijemo pri 5 – 8% bolnikov t.i. obliko malignega melanoma, za katero je zna\u010dilno:<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 da se bolezen pojavlja pri ve\u010d \u010dlanih dru\u017eine in v povpre\u010dju 10-20 let prej kot pri sporadi\u010dnih (posameznih) primerih in
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 da imajo posamezniki ve\u010dkrat sinhrono\/metahrono multiple (mnogotere) maligne melanome.<\/p>\n

Pri vseh bolnikih, pri katerih na osnovi dru\u017einske anamneze (melanom pri ve\u010d dru\u017einskih \u010dlanih, obi\u010dajno zelo zgodaj in multipli primarni melanomi) sumimo na familiarno obliko, je mo\u017eno onkolo\u0161ko genetsko svetovanje in genetsko testiranje.<\/p>\n

Pigmentna znamenja (nevusi) <\/strong>
\nVe\u010dina ko\u017enih melanomov nastane v zdravi ko\u017ei, vendar se pogosteje pojavljajo pri ljudeh z velikim \u0161tevilom pigmentnih znamenj. Tveganje za nastanek melanoma je ve\u010dje pri tistih, ki imajo v srednjih letih na ko\u017ei ve\u010d kot 50 pigmentnih znamenj, kot pri tistih, ki jih imajo manj kot 10.
\nPosebna vrsta melanocitnih pigmentnih znamenj so atipi\u010dni pigmentni nevusi (displasti\u010dni nevusi). Ti so ve\u010dji od 6 mm v premeru, nehomogeno pigmentirani, neostro ali policikli\u010dno omejeni, nesimetri\u010dni in nepravilne oblike.<\/p>\n

Mnogi menijo, da so pomemben dejavnik tveganja za razvoj ko\u017enega malignega melanoma.
\nKot dejavnik tveganja za razvoj malignega melanoma so pomembni \u0161e kongenitalni pigmentni nevusi, ki so opazni \u017ee ob rojstvu ali pa se pojavijo v prvih tednih \u017eivljenja.<\/p>\n

Rastejo skladno z rastjo organizma. Najdemo jih v ko\u017ei pri 1% – 2% novorojen\u010dkov.<\/p>\n

Po velikosti kongenitalne nevuse delimo v tri podskupine: <\/strong>
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 male kongenitalne nevuse (premer do 1.5 cm),
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 srednje kongenitalne nevuse (premer 1.5 – 20 cm),
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 velike kongenitalne nevuse (premer nad 20 cm ).<\/p>\n

Malih kongenitalnih nevusov klini\u010dno ni mogo\u010de lo\u010diti od drugih pigmentnih nevusov. Ve\u010dji pa so navadno verukoidne povr\u0161ine (podobne bradavici), nepravilno oblikovani in porasli z dlakami. Melanom nastane v srednje velikem kongenitalnem nevusu navadno po puberteti, v velikem kongenitalnem nevusu pa lahko \u017ee v zgodnjem otro\u0161tvu.
\nBolnike s srednjimi in velikimi kongenitalnimi nevusi je potrebno redno kontrolirati, v primeru sumljivih sprememb pa svetujemo odstranitev spremenjenega dela nevusa.<\/p>\n

Son\u010dni \u017earki <\/strong>
\nEpidemiolo\u0161ke raziskave ka\u017eejo, da sta incidenca in umrljivost za malignim melanomom ve\u010dji pri tistih belcih, ki imajo malo ko\u017enega pigmenta (ko\u017eni tip l in ll) in \u017eivijo v krajih z velikim \u0161tevilom son\u010dnih dni v letu in z mo\u010dno intenzivnostjo ultravijoli\u010dnih \u017earkov (UV). Razvoj malignega melanoma je verjetno povezan z ve\u010dkratnimi son\u010dnimi opeklinami v mladosti in ne toliko s kumulativno dozo ultravijoli\u010dnih \u017earkov.<\/p>\n

Ko\u017eni tip <\/strong>
\nGlede na sposobnost pigmentiranja lo\u010dimo pri belcih \u0161tiri klini\u010dne tipe ko\u017ee. Na podlagi ko\u017enega tipa (polti) je mogo\u010de oceniti tveganje za pojav primarnega ko\u017enega malignega melanoma. Svetla ko\u017ea, ki je na soncu hitro ope\u010dena in malo porjavi, predstavlja pomemben dejavnik tveganja.
\nTveganje za nastanek melanoma je pri pegastih rde\u010delascih najve\u010dje.<\/p>\n

OBLIKE RASTI MELANOMA:<\/strong><\/p>\n

Lentigo maligna<\/strong>
\nPlo\u0161\u010data makularna lezija, iz preeksistentne pege, starej\u0161i, dolgo ostane omejena (10-15 let), kasneje invativna rast, dobra prognoza, \u010de se kmalu odkrije in zdravi.<\/p>\n

Povrhnje rasto\u010d<\/strong>
\n70% vseh primerov, nepravilna pigmentna makula z nepravilnimi robovi, srbi, noge \u017eenske, hrbet mo\u0161ki, radialna rast v epidermsu, dolgo ni invazije v dermisu.<\/p>\n

Nodularni tip<\/strong>
\nhitro rasto\u010d, vertikalna infiltrativna rast v globino, prognosti\u010dno odlo\u010dilnega pomena je globina invazije v dermis.<\/p>\n

Akralni lentiginozni (dlani, podplati, pod nohti, pogostost pri \u010drncih in aziatih).<\/p>\n

Lentigo maligna <\/strong>
\nLentigo maligna (preblastomatosis melanotica, melanosis circumscripta praecancerosa Dubreuillh, Hutchinsonova pega) je pigmentna sprememba v nivoju ko\u017ee, ki nastane obi\u010dajno na soncu izpostavljenih delih ko\u017ee po 40. letu starosti,pogosto pri starej\u0161ih ljudeh.
\nNajve\u010dkrat se pojavi na obrazu. Je do otro\u0161ke dlani velika, nepravilno oblikovana, neenakomerno pigmentirana, ostro omejena lisa, ki se po\u010dasi ve\u010da.
\nProminenca (izboklina) v predelu te spremembe je znak razvoja malignega melanoma (lentigo maligna melanom), kar se z leti pogosto zgodi.<\/p>\n

Maligni melanom <\/strong>
\nPomemben dejavnik tveganja je tudi sam maligni melanom. To pomeni, da je pri bolnikih z malignim melanomom tveganje za nastanek novega primarnega melanoma mnogo ve\u010dje kot pri zdravih ljudeh. To tveganje je vi\u0161je v prvih dveh letih po odstranitvi malignega melanoma.
\nKlini\u010dna diagnoza malignega melanoma upo\u0161teva ABCDE sistem. Klini\u010dna delitev bolezni v posamezne stadije pa debelina in globina tumorja, ev. prizadetost bezgavk in prisotnost oddaljenih zasevkov.
\nV preteklosti je bilo ve\u010d sistemov klasifikacije v posamezne stadije, ki pa niso upo\u0161tevali globine invazije. Potem se je izkazalo, da je najpomembnej\u0161a globina invazije (po Clarku) in kasneje, da je \u0161e pomembnej\u0161a debelina tumorja (po Breslowu).<\/p>\n

Sistem klasifikacije sedaj upo\u0161teva kot najbolj pomemben prognosti\u010dni dejavnik debelino melanoma po Breslowu kot opredelitev T, sicer pa vklju\u010duje standardne elemente TNM klasifikacije. V novi reviziji sta upo\u0161tevani debelina tumorja in ulceracije za primarni tumor (T-kategorija). Pri N sta upo\u0161tevani \u0161tevilo pozitivnih bezgavk (in ne velikost) in razmejitev med mikro in makrozasevki. Za oddaljene zasevke (M) pa sta pomembni umestitev zasevkov in zvi\u0161ana serumska koncentracija laktatne dehidrogenaze (LDH).
\nPre\u017eivetje bolnikov v Avstraliji je visoko, relativno petletno pre\u017eivetje je 89%. Relativno petletno pre\u017eivetje v Sloveniji je za obdobje 1993-97 ni\u017eje (76%), pri \u017eenskah 79% in pri mo\u0161kih 73%. Visoko pre\u017eivetje v Avstraliji lahko pove\u017eemo z zgodnjim odkrivanjem. Podatki ka\u017eejo, da je mediana debelina tumorjev ob diagnozi v Avstraliji nizka ( 0.75 mm). V Sloveniji je debelina melanomov ob diagnozi praviloma vi\u0161ja.
\nOb postavljanju diagnoze malignega melanoma (posebno kadar gre za za\u010detne spremembe) upo\u0161tevamo poleg klini\u010dnega pregleda \u0161e anamnesti\u010dne podatke, ki naj zajemajo zgodovino pregledovane spremembe, morebitnih prej\u0161njih sprememb in dru\u017einsko anamnezo.
\nOsnovno vodilo pri klini\u010dni diagnozi za\u010detnega malignega melanoma so nepravilnosti pigmentne spremembe. Tako je maligni melanom nehomogeno pigmentiran, neostro ali policikli\u010dno omejen, nesimetri\u010den in nepravilne oblike. Premer ponavadi presega 5 mm.<\/p>\n

V klini\u010dni diagnostiki ko\u017enega malignega melanoma je splo\u0161no sprejet t.i. ABCDE sistem;<\/strong>
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 A \u2013 asimetrija (asymetry),
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 B \u2013 robovi (borders),
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 C \u2013 barva (colour),
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 D \u2013 premer (diameter),
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 E \u2013 dvignjenost (elevation) sistem.<\/p>\n

Zdravljenje primarnega melanoma je kirur\u0161ko, pri tem je ve\u010dkrat potrebna tudi radikalna odstranitev podro\u010dnih bezgavk
\nZdravljenje primarnega melanoma je kirur\u0161ko – ekscizija (izrez) celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline malignega melanoma.
\nMinimalni varnostni rob je pri vseh invazivnih melanomih 1 cm.<\/p>\n

Maksimalni varnostni rob ni dolo\u010den tako natan\u010dno, saj o tem nimamo zanesljivih podatkov randomiziranih \u0161tudij. Varnostni rob v globino mora biti enak minimalnemu varnostnemu robu, ekscizija pod globoko fascijo pa ni potrebna.
\nPri vseh melanomih, pri katerih ni dose\u017een vsaj minimalni priporo\u010den varnostni rob, je indicirana reekscizija (ponovna operacija). Primarno ekscizijo in eventuelno reekscizijo napravimo obi\u010dajno v lokalni infiltrativni anesteziji.
\nPri vseh bolnikih z invazivnim melanomom obstoja mo\u017enost zasevkov v podro\u010dnih bezgavkah.<\/p>\n

Debelej\u0161i ko je primarni melanom, ve\u010dja je verjetnost zasevkov v podro\u010dnih bezgavkah. Tako ima vsaj 25% bolnikov z melanomom debeline 1,5 – 4 mm mikrozasevke v podro\u010dnih bezgavkah \u017ee ob postavitvi primarne diagnoze.
\nTerapevtska disekcija bezgavk je radikalna odstranitev metastatskih bezgavk v posameznih podro\u010dnih bezgav\u010dnih lo\u017eah (vrat, pazduha, dimlje). Pri tem moramo upo\u0161tevati vsa na\u010dela onkolo\u0161ke kirurgije. Te vrste operacije naj izvaja le v to podro\u010dje usmerjen kirurg z ustreznimi izku\u0161njami.
\nVedno odstranimo celotno bezgav\u010dno lo\u017eo v bloku. Ekstirpacija posameznih pove\u010danih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko pribli\u017eno ocenimo iz \u0161tevila odstranjenih bezgavk.<\/p>\n

Biopsija varovalne bezgavke opredeli stanje v celotni bezgav\u010dni lo\u017ei \u2013 potrdi ali ovr\u017ee prisotnost zasevkov.<\/p>\n

To je poseg, pri katerem tesno sodelujejo kirurg, specialist nuklearne medicine in patolog, ki je posebej usmerjen v patologijo malignega melanoma. Najprej s pomo\u010djo limfoscintigrafije dolo\u010dimo, v katere bezgav\u010dne lo\u017ee drenira limfa iz podro\u010dja primarnega melanoma in koliko je v posameznih lo\u017eah drena\u017enih (varovalnih) bezgavk.
\nV ta namen uporabljamo s Tc99m markiran nanokoloid, ki ga injiciramo ob primarni melanom ali ob brazgotino po diagnosti\u010dni eksciziji.<\/p>\n

Mesta bezgavk na limfoscintigrafiji markiramo na ko\u017eo. Tik pred samo operacijo nato na ista mesta, kamor smo injicirali Tc99m nanokoloid, injiciramo \u0161e Patent Blue modrilo.
\nTo nam omogo\u010di, da so varovalne bezgavke tudi modro obarvane. Varovalno bezgavko lo\u010dimo od ostalih bezgavk in ma\u0161\u010devja s pomo\u010djo posebne sonde, ki zaznava radioaktivnost in s pomo\u010djo njene modre obarvanosti.<\/p>\n

Vsako varovalno bezgavko natan\u010dno prei\u0161\u010de patolog. Vedno se napravi serijsko rezanje bezgavke in v primeru negativnega izvida \u0161e imunohistokemija. Intraoperativna histolo\u0161ka preiskava po metodi zaledenelega reza je premalo zanesljiva in se je zato ne opravlja. Biopsija varovalne bezgavke je zanesljiva metoda, ki z ve\u010d kot 95% natan\u010dnostjo napove status celotne bezgav\u010dne lo\u017ee.
\nLa\u017eno negativnih rezultatov (negativna varovalna bezgavka in mikrozasevki v drugih bezgavkah iste lo\u017ee) je manj kot 5%. Napravimo jo pri vseh bolnikih z melanomom debelej\u0161im od 1 mm in klini\u010dno negativnimi bezgavkami.
\nPri tanj\u0161ih melanomih je verjetnost mikrozasevkov v podro\u010dnih bezgavkah manj\u0161a kot 2% in zato biopsija varovalne bezgavke ni indicirana. Pri vseh bolnikih s pozitivno varovalno bezgavko je indicirana disekcija celotne bezgav\u010dne lo\u017ee (kot pri terapevtski disekciji).
\nGlede na tehni\u010dno zahtevnost metode, ki zahteva natan\u010dno sodelovanje razli\u010dnih zgoraj na\u0161tetih strokovnjakov, se metoda izvaja samo na specializiranih institucijah.<\/p>\n

V\u010dasih so odkriti zasevki malignega melanoma v bezgavkah ne da bi bil znan primarni melanom
\nPri pribli\u017eno 4% -12% melanomov odkrijemo zasevke v bezgavkah (ali zelo redko sistemsko) brez prisotnosti so\u010dasnega primarnega melanoma, prav tako pa tudi ni anamnesti\u010dnih podatkov o predhodnem primarnem melanomu.
\nZdravljenje je enako kot v primeru podro\u010dnih zasevkov ob znanem primarnem melanomu – to je terapevtska disekcija celotne bezgav\u010dne lo\u017ee. Pre\u017eivetje teh bolnikov se ne razlikuje od pre\u017eivetja bolnikov z znanim primarnim melanomom (in enakim \u0161tevilom prizadetih bezgavk).<\/p>\n

Zdravljenje z obsevanjem (radioterapija) je lahko uspe\u0161no:<\/strong>
\nNekdaj uveljavljeno mnenje, da melanom spada med radiorezistentne bolezni, ki ne reagirajo na obsevanje, danes ne velja ve\u010d. Tako je radioterapija pomembna kot dopolnilno zdravljenje, kadar sumimo na mikroskopski ostanek pri odstranitvi tumorjev oziroma zasevkov v bezgavkah.
\nPrav tako pomembna je radioterapija v smislu paliacije (laj\u0161anje te\u017eav), saj je odgovor na obsevalno zdravljenje bolj\u0161i kot pa na kemoterapijo.<\/p>\n

Za adjuvantno ali dopolnilno zdravljenje se uporablja imunoterapija in\/ali kemoterapija. Tudi oddaljene zasevke je v\u010dasih mo\u017eno zdraviti kirur\u0161ko.
\nStandardnega adjuvantnega zdravljenja bolnikov z melanomom ni.<\/p>\n

Te bolnike zdravijo razli\u010dno, najve\u010d z imunoterapijo. Zdravljenje z visokimi dozami interferona podalj\u0161a pre\u017eivetje brez bolezni in celokupno pre\u017eivetje, a ima zelo veliko stranskih u\u010dinkov, zato se ne uporablja standardno.
\nOpravljene so bile tudi \u0161tevilne raziskave z interferonom v srednjih in nizkih dozah, ki so pokazale, da tovrstno zdravljenje podalj\u0161a pre\u017eivetje brez bolezni, ne pa celokupnega pre\u017eivetja.
\nGlede na neugodne prognosti\u010dne dejavnike bolnikom lahko ponudimo dodatno zdravljenje v okviru klini\u010dnih raziskav.<\/p>\n

Bolniki s sistemsko raz\u0161irjenim melanomom imajo slabo prognozo. Standardno zdravljenje s kemoterapijo privede do popolnega odgovora pri manj kot 5% bolnikov in delne odgovore pri 25% bolnikov. V monoterapiji se uporablja DTIC (dimetil-triazeno-imidazol-karboksamid). Z njim dose\u017eemo odgovore pri 20% bolnikov.
\nV zadnjem desetletju mnogo uporabljajo tudi kombinacije kemo- in imunoterapije. Glede na nizek odstotek odgovorov na kemoterapijo, bolnikom s solitarnimi zasevki predlagamo operativne posege, saj jim le-ti lahko zagotovijo dobro paliacijo, nekaterim pa tudi podalj\u0161ano pre\u017eivetje.
\nResekcije so smiselne pri bolnikih s solitarnimi zasevki npr. v mo\u017eganih, plju\u010dih, ali tankem \u010drevesu.<\/p>\n

Ko je specifi\u010dna terapija iz\u010drpana, potrebujejo bolniki z raz\u0161irjeno boleznijo dobro simptomatsko terapijo v okviru paliativne medicine.<\/p>\n

Nekatere redkej\u0161e oblike melanoma imajo svoje posebnosti:<\/strong><\/p>\n

Mukozni melanom <\/strong>
\nMukozni melanom je redek (manj kot 1%). Pojavlja se v ustih, nosu, po\u017eiralniku, \u017eol\u010dniku, se\u010dnici, zadnjiku, vulvi in no\u017enici; obi\u010dajno brez posebnih simptomov. Zato ga na splo\u0161no odkrijemo pozno in je prognoza slaba. Pigmentne lezije na sluznicah so redke, zato je vedno potrebno pomisliti na melanom pri odkritju le-teh, posebej v primeru (la\u017eje dostopnih) sprememb na ustni sluznici.<\/p>\n

Akralni lentiginozni melanom <\/strong>
\nAkralni lentiginozni melanom se pojavi na zadebeljeni ko\u017ei podplatov in dlani. Pri temnopoltih ljudeh je to predominantna (prevladujo\u010da) lokalizacija melanoma. Diagnostika in zdravljenje se ne razlikujeta od postopkov pri drugih tipih melanoma.<\/p>\n

Subungualni melanom <\/strong>
\nSubungualni melanom je \u010desto te\u017eko odkriti zgodaj, zato je potrebna pozornost pri katerikoli pigmentaciji v podro\u010dju nohtov. Prognoza je praviloma slab\u0161a, ker je invazija ob odkritju \u017ee globoka. Diferencialno diagnosti\u010dno prideta v po\u0161tev hematom in glivi\u010dna infekcija nohta.
\nPoseben problem so amelanoti\u010dne lezije, zato je potrebna pozornost pri vseh procesih na nohtih. Naj\u010de\u0161\u010de sta prizadeta palca rok in nog.<\/p>\n

Dezmoplasti\u010dni melanom<\/strong>
\nDezmoplasti\u010dni melanom je redka varianta melanoma, ki jo karakterizirajo vretenaste celice, skleroza dermisa (dezmoplazija) in nevrotropizem. Pri dezmoplasti\u010dni in nevrotropnih lezijah je velika nevarnost ponovitve, ker so slabo omejeni, infiltrirajo \u017eivce in so \u010desto amelanoti\u010dni.<\/p>\n

Multipli primarni melanom <\/strong>
\nMultipli primarni melanomi so relativno pogosti. So\u010dasni vznik 2 ali ve\u010d primarnih tumorjev je sicer bolj izjemen, metahrono pa vzniknejo novi primarni tumorji pri 5% bolnikov. Multipli (metahroni) melanomi so sicer pogostej\u0161i pri bolnikih s \u0161tevilnimi atipi\u010dnimi nevusi, vendar lahko nastanejo pri kateremkoli bolniku z melanomom. Zdravljenje je odvisno od debeline vsakega posami\u010dnega melanoma. Nobeno sistemsko zdravljenje do sedaj ni vplivalo na nastanek drugega (ali naslednjega) melanoma.<\/p>\n

Melanom v otro\u0161tvu: <\/strong>
\nMelanom je sicer redek pri otrocih mlaj\u0161ih od 12 let, vendar se klini\u010dne zna\u010dilnosti ujemajo s tistimi pri odraslih. Diferencialno diagnosti\u010dno pride v po\u0161tev pigmentirani Spitzev nevus. Klini\u010dno je obe entiteti te\u017eko lo\u010diti, zato je priporo\u010dljiva kirur\u0161ka odstranitev. V primeru diagnoze melanom je smiselno \u0161e dodatno mnenje ali revizija histologije. Ko je melanom tako potrjen, se zdravljenje praviloma ne razlikuje od zdravljenja odraslih.<\/p>\n

Melanom v nose\u010dnosti <\/strong>
\nRaziskave niso mogle potrditi vpliva nose\u010dnosti na prognozo. \u010ceprav so melanomi v nose\u010dnosti obi\u010dajno debelej\u0161i, nose\u010dnost ne poslab\u0161a prognoze, ki je bistveno odvisna od invazije primarnega tumorja. \u010ceprav nose\u010dnost ne vpliva na prognozo, pa obstaja soglasno mnenje, da \u017eenskam z debelej\u0161imi melanomi (ve\u010d kot 1.5 mm) odsvetujemo zanositev vsaj dve leti po odstranitvi primarnega tumorja.
\nPri bolnicah, pri katerih je pri\u0161lo do razsoja v podro\u010dne bezgavke, pa odsvetujemo zanositev vsaj 5 let po disekciji bezgavk, saj je nevarnost sistemskega razsoja \u0161e mnogo ve\u010dja (ve\u010d kot 50% ).<\/p>\n

Zdravljenje primarnega melanoma in bezgavk se pri nose\u010dnici ne razlikuje od sicer\u0161njega zdravljenja, le v visoki nose\u010dnosti je bolje po\u010dakati z disekcijo bezgavk oziroma inducirati zgodnej\u0161i porod zaradi predvidenega posega.<\/p>\n

V primeru diseminiranega melanoma je seveda potrebno upo\u0161tevati morebitni vpliv radioterapije in\/ali sistemskega zdravljenja na plod.
\nV literaturi ni podatkov, da bi nadomestno hormonsko zdravljenje ali uporaba hormonske kontracepcije vplivala na vznik ali potek malignega melanoma.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko\u017ea je najve\u010dji organ oz. \u010dutilo \u010dlove\u0161kega telesa, ki varuje vse ostale organe v organizmu. Po povr\u0161ini je najve\u010dji organ. Pri odraslem \u010dloveku meri do 2 m\u00b2. Po te\u017ei je najte\u017eji organ (do 10 kg). Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Slu\u017ei za razmejitev telesa od okolice, kot \u0161\u010dit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija … Preberi ve\u010d o Ko\u017ene bolezni in podrobneje maligni melanom ko\u017eni rak<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[324,331,330,332,326,328,323,325,3658,240,329,327,333],"class_list":["post-268","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-bolezni-koze","tag-herpes","tag-herpes-zoster","tag-koza","tag-kozne-bolezni","tag-kozni-rak","tag-maligni-melanom","tag-melanom","tag-1letnik-patologija","tag-patologija","tag-pretirano-soncenje","tag-soncenje","tag-zgradba-koze"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/268","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=268"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/268\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=268"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=268"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=268"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}