{"id":2681,"date":"2015-01-30T19:35:53","date_gmt":"2015-01-30T18:35:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2681"},"modified":"2015-01-30T20:28:57","modified_gmt":"2015-01-30T19:28:57","slug":"racunalnistvo-in-informatika-v-zdravstvu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/racunalnistvo-in-informatika-v-zdravstvu\/","title":{"rendered":"Ra\u010dunalni\u0161tvo in informatika v zdravstvu"},"content":{"rendered":"<ul>\n<li><strong>Ra\u010dunalni\u0161tvo in informatika<\/strong><\/li>\n<li>Ra\u010dunalni\u0161tvo (angl. computing, computer science) je podro\u010dje znanosti in tehnologije, ki\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prou\u010duje ra\u010dunalnike, njihovo zgradbo<\/li>\n<li>Informatika (angl. Informatics) je veda o obdelovanju informacij na temelju TEORIJE<\/li>\n<\/ul>\n<p>INFORMACIJ.<\/p>\n<ul>\n<li>Prou\u010duje vse v povezavi z ter uporabo. Usmerjeno je k re\u0161evanju prakti\u010dnih problemov, zato uporablja in\u017eenirske pristope in re\u0161itve. Informacijami \u2013 z zbiranjem, oblikovanjem, urejanjem, upravljanjem, prena\u0161anjem, kodiranjem oz. pretvarjanjem in koli\u010dinskimi zakonitostmi povezanimi s temi dejavnostmi.<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Zdravstvena in medicinska informatika<\/strong><\/li>\n<li>Zdravstvena informatika (angl. health informatics, healthcare informatics) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s pridobivanjem, organizacijo, analizo, vrednotenjem,<\/li>\n<\/ul>\n<p>sintezo, upravljanjem in komuniciranjem zdravstvenih informacij.<\/p>\n<ul>\n<li>Gre torej za uporabo informacijske tehnologije za upravljanje zdravstvenih informacij.<\/li>\n<li>Medicinska informatika (angl. medical informatics) je pravzaprav drugo poimenovanje za zdravstveno informatiko, \u010deprav se nekateri avtorji s tem ne strinjajo in smatrajo medicinsko informatiko za podpodro\u010dje zdravstvene informatike.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Biomedicinska informatika<\/strong><\/li>\n<li>Namesto izraza medicinska informatika pa se zadnjem \u010dasu uveljavlja izraz biomedicinska<\/li>\n<\/ul>\n<p>informatika kot znanstveno podro\u010dje, ki se ukvarja s shranjevanjem, priklicem, s prenosom in optimalno uporabo biomedicinskih podatkov, informacij in znanja z namenom re\u0161evanja problemov in sprejemanja odlo\u010ditev.<\/p>\n<ul>\n<li>Gre za izrazito interdisciplinarno podro\u010dje, ki vklju\u010duje znanja iz ra\u010dunalni\u0161tva, informatike,<\/li>\n<\/ul>\n<p>matematike, statistike, biologije, kemije, organizacije in upravljanja. \u00a0 \u00a0 <strong>1.2. Informatika v zdravstveni negi<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Informatika v zdravstveni negi je tisto podro\u010dje zdravstvene informatike, ki je medicinskim<\/li>\n<\/ul>\n<p>sestram v pomo\u010d pri njihovem delu: \u2013 zdravstveni negi, \u2013 upravljanju in odlo\u010danju, \u2013 lastnem izobra\u017eevanju, \u2013 informiranju varovancev in bolnikov, \u2013 raziskovalnem delu.<\/p>\n<ul>\n<li>Informatika v ZN je torej izrazito interdisciplinarno podro\u010dje, ki vklju\u010duje zdravstveno nego, informatiko in ra\u010dunalni\u0161tvo z namenom upravljanja in posredovanja podatkov, informacij in znanja v praksi ZN, v administraciji, v izobra\u017eevanju, v raziskavah in \u0161irjenju znanja medicinskih sester.<\/li>\n<li>Informatika v ZN podpira integracijo podatkov, informacij in znanja, ki omogo\u010dajo izvajanje odlo\u010ditev pri vseh vlogah in okoljih, ki jih imajo medicinske sestre. Za podporo omenjenega se uporabljajo informacijske strukture, informacijski procesi in informacijska<\/li>\n<\/ul>\n<p>tehnologija.<\/p>\n<ul>\n<li>Po modelu J. Turley, informatika v ZN vklju\u010duje \u0161e eno disciplino \u2013 kognitivno znanost, ki je pomembna pri izobra\u017eevanju.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Podatek in informacija:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Podatek je simboli\u010den zapis nekega dejstva, ki mora biti izveden na formaliziran na\u010din.<\/li>\n<li>S podatki opisujemo stvari, dogodke, aktivnosti.<\/li>\n<li>Podatki niso organizirani in kot taki nimajo specifi\u010dnega pomena.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Informacija so na ustrezen na\u010din urejeni in obdelani podatki oz. pomen, ki ga pripi\u0161emo<\/li>\n<\/ul>\n<p>podatkom. Podatki so torej neke vrste &#8220;surovina&#8221; za informacijo.<\/p>\n<ul>\n<li>V vsakdanjem jeziku besedo podatek uporabljamo kot sinonim za informacijo!<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Lastnosti informacij:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Informacija je lahko samo toliko dobra oz. kvalitetna, kolikor so kvalitetni podatki na osnovi<\/li>\n<\/ul>\n<p>katerih je informacija nastala (GIGO).<\/p>\n<ul>\n<li>Lastnosti informacij:<\/li>\n<li>Natan\u010dnost in preverljivost,<\/li>\n<li>Popolnost,<\/li>\n<li>Pravo\u010dasnost<\/li>\n<li>Pomembnost<\/li>\n<li>Dostopnost.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Znanje in modrost:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Znanje je pridobljeno iz obdelanih in organiziranih informacij tako, da izra\u017ea poznavanje, izku\u0161nje, ekspertizo za dolo\u010den problem ali proces.<\/li>\n<li>Modrost oz. inteligenca je sposobnost, da iz obstoje\u010dih pravil in analize u\u010dinkovitosti teh<\/li>\n<\/ul>\n<p>pravil, pravila spreminjamo, dopolnjujemo in dodajamo nova<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Informacijski sistem<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Sistem je skupek med seboj z dolo\u010denim namenom in po dolo\u010denih na\u010delih, lastnostih \u00a0povezanih, soodvisnih enot (ljudje, funkcije, aktivnosti, dogodki, itd.), ki sestavljajo zaklju\u010deno celoto (SSKJ).<\/li>\n<li>Informacijski sistem je sistem, ki je namenjen u\u010dinkovitemu zbiranju, obdelavi, hranjenju in posredovanju podatkov uporabniku.<\/li>\n<li>Informacijski sistem ni nujno ra\u010dunalni\u0161ko podprt oz. v elektronski obliki. Prav tako ni vsaka ra\u010dunalni\u0161ka aplikacija informacijski sistem.<\/li>\n<li>Informacijske sisteme sre\u010dujemo v dr\u017eavni upravi, bankah, zavarovalnicah, bolni\u0161nicah, univerzah, itd.<\/li>\n<li>Elektronski (ra\u010dunalni\u0161ko podprt) informacijski sistem sestavljajo naslednje osnovne komponente:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Strojna oprema: ra\u010dunalniki in druge naprave, ki omogo\u010dajo zajem, obdelavo in hranjenje podatkov ter prikaz rezultatov obdelav.<\/li>\n<li>Programska oprema: sklop ra\u010dunalni\u0161kih programov, ki strojni opremi dajejo navodilo za obdelavo podatkov.<\/li>\n<li>Podatkovna baza: organizirana zbirka medsebojno odvisnih datotek, zapisov, v kateri so shranjeni podatki in povezave med njimi.<\/li>\n<li>Omre\u017eje: sistem, ki omogo\u010da povezovanje in delitev sredstev med razli\u010dnimi komponentami sistema.<\/li>\n<li>Postopki: strategije, metode in pravila, ki omogo\u010dajo uporabo informacijskega sistema.<\/li>\n<li>Uporabniki: ljudje, ki delajo z IS ali uporabljajo njegove izhode<\/li>\n<li>Informacijskih sistemov je ve\u010d vrst. Med osnovne spadata:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Izvajalni informacijski sistem, \u2013 Informacijski sistem za podporo odlo\u010danju.<\/p>\n<ul>\n<li>Izvajalni informacijski sistem zbira in hrani podatke o poslovnih dogodkih, lahko pa tudi nadzoruje odlo\u010danje, ki je del poslovnih dogodkov. Pri tem nas zanimajo poslovni<\/li>\n<\/ul>\n<p>dogodki, ki ustvarjajo ali spreminjajo podatke, shranjene v informacijskem sistemu (npr. sprejem bolnika, odprtje bolni\u0161kega lista, izdaja recepta).<\/p>\n<ul>\n<li>Sistem za podporo odlo\u010danju podpira proces odlo\u010danja v zdru\u017ebi. Uporabniku omogo\u010dajo zbiranje podatkov, ki so potrebni za pridobivanje informacij za sprejemanje odlo\u010ditev in analizo pridobljenih informacij.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Glede na na\u010din predstavitve podatkov tudi ra\u010dunalnike delimo na:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 analogne, \u2013 digitalne, \u2013 hibridne.<\/p>\n<ul>\n<li>Digitalni ra\u010dunalnik \u201crazume\u201c samo dvoji\u0161ko (binarno) abecedo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kodiranje in digitalizacija<\/strong><\/li>\n<li>Kodiranje je princip, ki omogo\u010da, da v digitalnem ra\u010dunalniku predstavimo najrazli\u010dnej\u0161e vrste podatkov.<\/li>\n<li>Kodiranje je nujno, saj digitalni ra\u010dunalnik \u201crazume\u201d samo dvoji\u0161ko abecedo, \u010dlovek &#8211; uporabnik ra\u010dunalnika, pa operira z besedili, slikami, zvokom, itd.<\/li>\n<li>\u010crke, \u0161tevilke, zvok, slike, itd., ki jih uporabnik vna\u0161a v ra\u010dunalnik, ko ureja besedila, obdeluje slike ali po\u010dne kaj drugega, se morajo pretvoriti v dolge nize 0 in 1, da<\/li>\n<\/ul>\n<p>ra\u010dunalnik lahko tak\u0161ne podatke obdela in shrani. <strong>Kodi<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Za kodiranje podatkov (\u010drk, \u0161tevilk in drugih znakov) obstaja ve\u010d standardnih kodov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Danes najbolj uporabljen na osebnih ra\u010dunalnikih je Unicode. \u00a0 <strong>\u0160tevilski sistemi<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Dvoji\u0161ki (binarni) \u0161tevilski sistem je osnova v digitalnem ra\u010dunalni\u0161tvu.<\/li>\n<li>V ra\u010dunalni\u0161tvu se uporabljata tudi osmi\u0161ki in \u0161estnajsti\u0161ki sistem.<\/li>\n<li>Pretvorbe celih \u0161tevil med \u0161tevilskima sistemoma z osnovo 2 in 10.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u010cetrta generacija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Obdobje \u010detrte generacija traja od leta 1974:<\/li>\n<li>Tehnologija te generacije so integrirana polprevodni\u0161ka vezja visoke integracije.<\/li>\n<li>Leta 1971 je Intel razvil prvi mikroprocesor, ki je bil na tr\u017ei\u0161\u010du dostopen leta 1974.<\/li>\n<li>Leta 1977 je na tr\u017ei\u0161\u010de pri\u0161el prvi osebni ra\u010dunalnik (Apple II), 1981 pa je na tr\u017ei\u0161\u010du dostopen prvi osebni ra\u010dunalnik IBM (IBM PC).<\/li>\n<li>Moorov zakon: vsakih 18 mesecev se zmogljivost mikroprocesorjev podvoji.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Moorov zakon<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>In 1965 Gordon Moore predicted that the number of transistors per integrated circuit would double every 18 months. He forecast that this trend would continue through 1975. Through Intel&#8217;s technology, Moore&#8217;s Law has been maintained for far longer, and still holds true as we enter the new century. The mission of Intel&#8217;s technology development team is to continue to break down barriers to Moore&#8217;s Law.<\/li>\n<li>Moorov zakon pomeni ve\u010djo zmogljivost za ni\u017ejo ceno.<\/li>\n<li>Procesna mo\u010d, ki se med drugim izra\u017ea v enoti MIPS (millions of instructions per second), se je pove\u010dala zaradi ve\u010djega \u0161tevila tranzistorjev v vezjih.<\/li>\n<li>\u0160tevilo tranzistorjev, integriranih v procesorje in druge komponente sistemov, se eksponentno pove\u010duje, kar je razvidno iz grafikona. Posledi\u010dno se pove\u010duje procesna zmogljivost sistemov.<\/li>\n<li>Moorov zakon pa pomeni tudi ni\u017ejo ceno. Proizvodnja elektronskih komponent postaja eksponentno cenej\u0161a, zaradi cene pa so le-te \u010dedalje bolj prisotne v vsakdanjem \u017eivljenju. Danes mikroprocesorji upravljajo vse &#8211; od igra\u010d,gospodinjskih aparatov,avtomobilov, medicinskih naprav, letal, itd.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Peta in \u0161esta generacija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u0160e vedno smo tehnolo\u0161ko v obdobju \u010detrte generacije, vendar se pojavljajo elementi pete in \u0161este generacije.<\/li>\n<li>Tehnologija pete je ista kot v \u010detrti generaciji, vendar zasledimo dolo\u010deno vzporednost v arhitekturi ra\u010d. sistemov, umetno inteligenco.<\/li>\n<li>Tehnologija ra\u010dunalnikov \u0161este generacije naj bi bila opti\u010dna in nanotehnologija.<\/li>\n<li>Ra\u010dunalniki \u0161este generacije naj bi uspe\u0161no in hitro re\u0161evali problemi razpoznavanja vzorcev &#8211; pisave, govora, slik, ipd.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Pomembnej\u0161i mejniki v zadnjih 20. letih<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>1984 Apple vpelje grafi\u010dni uporabni\u0161ki vmesnik, leto za njim pa isto stori Microsoft s svojim grafi\u010dnim uporabni\u0161kim vmesnikom, ki ga poimenuje Windows.<\/li>\n<li>1989 \u0161vicarsi fizik zasnuje svetovni splet (World Wide Web) kot internetno storitev, ki omogo\u010da ogledovanje multimedijskih spletnih strani. Nekaj let kasneje (1993) sledi razvoj spletnih brskalnikov, ki omogo\u010dajo enostavno navigiranje po spletu, s \u010dimer mo\u010dno naraste<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u0161tevilo uporabnikov spleta in vsebin, ki so na voljo na spletu.<\/p>\n<ul>\n<li>1996 podjetje Palm Computing tr\u017ei\u0161\u010du ponudi prvi ro\u010dni ra\u010dunalnik, ki uporabniku ponuja razmeroma dobro zmogljivost pri majhni fizi\u010dni velikosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Uporaba ra\u010dunalnikov v zdravstvu <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010ceprav so se v svetu, predvsem v ZDA ra\u010dunalniki v zdravstvu za\u010deli pojavljati takrat kot v drugih panogah (nekje od leta 1960 dalje), je njihova uporaba mo\u010dno porasla z razvojem osebnih ra\u010dunalnikov (v 80. in za\u010detku 90. let).<\/li>\n<li>Ra\u010dunalniki so se sprva v zdravstvu uporabljali v administraciji, nato pa se je njihova uporaba raz\u0161irila tudi na klini\u010dno prakso.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>2.2. Kategorije ra\u010dunalnikov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ne glede na to, kako tehni\u010dno zapletene naprave so ra\u010dunalniki ter kako \u201cveliki\u201d so in za kak\u0161na opravila se uporabljajo, je njihova osnovna oz. konceptualna zgradba enaka in precej preprosta.<\/li>\n<li>Ra\u010dunalniki imajo 4 osnovne komponente: vhodno, izhodno, obdelovalno (procesno) ter<\/li>\n<\/ul>\n<p>pomnilno, ki med seboj usklajeno delujejo. \u00a0 <strong>Kategorije ra\u010dunalnikov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ra\u010dunalnike razvr\u0161\u010damo glede na ra\u010dunsko zmogljivost, kapaciteto pomnilnika, velikost, ceno, itd., v naslednje kategorije:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 superra\u010dunalnike (angl. supercomputer), \u2013 velike oz. osrednje ra\u010dunalnike (angl. mainframe), \u2013 delovne postaje (angl. workstation), \u2013 osebne ra\u010dunalnike (angl. personal computer, PC) \u2013 omre\u017ene ra\u010dunalnike oz. lahke odjemalce (ang. Network computer, thin client).<\/p>\n<ul>\n<li>Hiter razvoj tehnologije bri\u0161e meje med posameznimi kategorijami.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Superra\u010dunalniki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Superra\u010dunalniki imajo od vseh kategorij najve\u010djo procesorsko mo\u010d.<\/li>\n<li>Uporabljajo se predvsem na razli\u010dnih podro\u010djih znanosti, v in\u017eenirstvu, v voja\u0161ke namene, za aplikacije, ki zahtevajo veliko procesorsko mo\u010d. Primer tak\u0161nih aplikacij so razli\u010dne simulacije in modeliranje pojavov iz realnega sveta (napovedovanje vremena, nedestruktivno<\/li>\n<\/ul>\n<p>preizku\u0161anje oro\u017eja, obdelava in analiza podatkov v seizmologiji, simulacije avtomobilskih trkov, itd.)<\/p>\n<ul>\n<li>K tak\u0161nim aplikacijam spada tudi ustvarjanje in obdelava slik za posebne efekte v filmih, videospotih, itd.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Veliki ra\u010dunalniki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Veliki ra\u010dunalniki oz. osrednji ra\u010dunalniki se uporabljajo v velikih podjetjih in ustanovah za<\/li>\n<\/ul>\n<p>centralizirano obdelavo podatkov in vzdr\u017eevanje velikih podatkovnih baz, skratka obdelavi velikih koli\u010din podatkov.<\/p>\n<ul>\n<li>Omogo\u010dajo hkratno delo nekaj sto do nekaj deset tiso\u010d uporabnikom.<\/li>\n<li>Ti sistemi so prevladovali v preteklosti, kasneje so jih izpodrinile druge kategorije, kar pa ne pomeni, da niso ve\u010d v uporabi.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Delovne postaje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Delovne postaje so bile prvotno namenjene in\u017eenirjem, ki so delali v razvoju in so potrebovali razmeroma zmogljive in hitre ra\u010dunalnike kakor tudi dobro podporo grafiki.<\/li>\n<li>Danes delovne postaje uporabljajo tako in\u017eenirji, znanstveniki kot tudi drugi uporabniki, ki potrebujejo veliko procesorsko mo\u010d.<\/li>\n<li>Delovne postaje so praviloma enouporabni\u0161ke.<\/li>\n<li>Meja med delovnimi postajami in osebnimi ra\u010dunalniki pa je danes zelo zabrisana, saj lahko imajo sodobni osebni ra\u010dunalniki ve\u010djo procesorsko mo\u010d kot nekaj let stara delovna postaja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Osebni ra\u010dunalniki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Osebni ra\u010dunalniki ali mikrora\u010dunalniki (PC = Personal Computer) so najcenej\u0161a in najmanj\u0161a od kategorij splo\u0161no namenskih ra\u010dunalni\u0161kih sistemov, ki delujejo kot samostojni in neodvisni sistemi.<\/li>\n<li>So enouporabni\u0161ki sistemi.<\/li>\n<li>Glede na njihovo fizi\u010dno velikost lo\u010dimo med razli\u010dnimi izvedenkami teh sistemov:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 namizni (imamo jih doma in po slu\u017ebah na stalnem mestu), \u2013 prenosni \u2013 laptop, notesniki (so na\u010drtovani tako, da jih lahko prena\u0161amo), \u2013 ro\u010dni (zelo majhni; obi\u010dajno se uporabljajo za specifi\u010dne aplikacije, vendar se njihova funkcionalnost lahko pribli\u017ea namiznim) \u2013 PDA (Personal Digital Assistant) je ro\u010dni ra\u010dunalnik velikosti dlani, ki namesto tipkovnice kot vhodno napravo uporablja elektronsko pero in uporabniku slu\u017ei kot bele\u017enica, koledar ter kot brez\u017ei\u010dna komunikacijska naprava. \u2013 Razvoj gre v smeri zlivanja funkcij sodobnih mobilnih telefonov s funkcijami dlan\u010dnikov oz. PDA. <strong>Omre\u017eni ra\u010dunalniki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Omre\u017eni ra\u010dunalniki oz. lahki odjemalci uporabniku ne nudijo polne funkcionalnosti tipi\u010dnega namiznega ra\u010dunalni\u0161kega sistema, ampak le dostop do omre\u017eja.<\/li>\n<li>Na njem lahko hranimo zelo malo podatkov (nimajo diskov ali pa minimalno), operacijski sistem se nalo\u017ei po omre\u017eju, manj zahtevne aplikacije pa lahko poganjamo tudi lokalno.<\/li>\n<li>Ve\u010dji del podatkov je shranjenih na stre\u017enikih v omre\u017eju. Zahtevnej\u0161e aplikacije se prav tako izvajajo na stre\u017enikih v omre\u017eju.<\/li>\n<li>Omre\u017eni ra\u010dunalniki delujejo v nekem smislu kot terminali, kar ima svoje prednosti in slabosti.<\/li>\n<li>Ideja omre\u017enih ra\u010dunalnikov, ki bi povsem nadomestili osebne ra\u010dunalnike je bila pred desetletjem precej \u017eiva, vendar do sedaj do tega ni pri\u0161lo. Razlog za to je bilo stanje komunikacijske tehnologije. Z vpeljavo brez\u017ei\u010dnih komunikacij pa udejanjanje te ideje danes predstavlja uporaba lahkih prenosnikov.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>STRE\u017dNIK<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Stre\u017enik je lahko ra\u010dunalnik iz katerekoli od prej omenjenih kategorij, z izjemo omre\u017enih<\/li>\n<\/ul>\n<p>ra\u010dunalnikov.<\/p>\n<ul>\n<li>Stre\u017enik je ra\u010dunalnik, ki je povezan v omre\u017eje in daje na voljo svoje storitve ostalim ra\u010dunalnikom v omre\u017eju, t.i. odjemalcem. To velja tako za strojno kot programsko opremo (datote\u010dni stre\u017enik, tiskalni\u0161ki stre\u017enik, po\u0161tni stre\u017enik, spletni stre\u017enik, itd.)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>2.3. Von Neumannov model ra\u010dunalnik <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zgradba ve\u010dine dana\u0161njih ra\u010dunalnikov, z nekaj izjemami, temelji na tem modelu.<\/li>\n<li>Model sestavljajo 3 komponente:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 CPE (centralna procesna enota, procesor), \u2013 notranji (glavni, primarni, sistemski) pomnilnik, \u2013 vhodno-izhodni sistem na katerega so priklju\u010dene naprave.<\/p>\n<ul>\n<li>Komponente so med seboj povezane z vodili.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>CPE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>CPE izvaja operacije, kakor dolo\u010da program (zaporedje ukazov).<\/li>\n<li>Ukaze in podatke dobiva CPE iz notranjega pomnilnika, kamor shrani tudi rezultate obdelav.<\/li>\n<li>CPE sestavljajo naslednji deli:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 ALE (Aritmeti\u010dno-logi\u010dna enota), ki izvaja aritmeti\u010dne in logi\u010dne operacije, \u2013 kontrolna enota, ki nadzoruje in usklajuje delo CPE, \u2013 registri so namenjeni za\u010dasnemu shranjevanju ukazov in podatkov.<\/p>\n<ul>\n<li>Delovanje CPE je strogo zaporedno in poteka v 2 fazah:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 prevzemna faza (prevzem ukaza), \u2013 izvr\u0161itvena faza (izvr\u0161evanje ukaza).<\/p>\n<ul>\n<li>Pomembna lastnost CPE je hitrost, ki pove, koliko osnovnih ciklov (operacij) je sposoben procesor izvesti v eni sekundi.<\/li>\n<li>Hitrost se izra\u017ea v Hertzih (Hz) oz. v ve\u010djih enotah MHz ali GHz.<\/li>\n<li>je namenjen shranjevanju podatkov in ukazov, ki jih pri svojem delovanju trenutno potrebuje CPE.<\/li>\n<li>Sestavljajo ga pomnilni\u0161ke lokacije oz. besede, vsaka s svojim nespremenljivim naslovom.<\/li>\n<li>Vsebina pomnilni\u0161ke besede pa se seveda spreminja.<\/li>\n<li>Dol\u017eina pomnilni\u0161ke besede je \u0161tevilo bitov (pomnilni\u0161kih celic), ki sestavljajo besedo.<\/li>\n<li>Ra\u010dunalni\u0161ki sistemi imajo 2 vrsti notranjega pomnilnika:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Pomnilnik RAM (Random Access Memory) oz. Delovni pomnilnik; \u2013 Pomnilnik ROM (Read Only Memory) oz. Bralni pomnilnik.<\/p>\n<ul>\n<li>Pomembna je velikost pomnilnika RAM, saj ta prav tako vpliva na zmogljivost ra\u010dunalnika.<\/li>\n<li>Velikost pomnilnika se izra\u017ea v Bytih oz. v MB ali GB.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vhodno-izhodni sistem<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Omogo\u010da izmenjavo informacij med zunanjim svetom na eni strani ter CPE in pomnilnikom na drugi strani.<\/li>\n<li>Naprave oz. enote, ki so priklju\u010dene na ta sistem, delimo v 3 skupine:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 vhodne naprave omogo\u010dajo vnos podatkov v ra\u010dunalnik (tipkovnica, mi\u0161ka, opti\u010dni \u010ditalec, analogno\/digitalni pretvornik, itd.) \u2013 izhodne naprave omogo\u010dajo prikazovanje rezultatov obdelav (monitor, tiskalnik, risalnik, digitalno\/analogni pretvornik, itd.) \u2013 vhodno-izhodne naprave, ki delujejo kot vhodne in kot izhodne naprave (modem, dotikalni zaslon; naprave, ki omogo\u010dajo shranjevanje podatkov, itd.) <strong>Naprave za hranjenje podatkov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Naprave za hranjenje podatkov imenujemo z drugim izrazom tudi zunanji pomnilnik.<\/li>\n<li>Po svoji funkciji predstavljajo te naprave na\u010din za trajno shranjevanje podatkov in pa tudi raz\u0161iritev notranjega pomnilnika (virtualni pomnilnik).<\/li>\n<li>V primerjavi z notranjim pomnilnikom ima zunanji pomnilnik:<\/li>\n<li>ve\u010djo kapaciteto,<\/li>\n<li>zapis na zunanji pomnilnik je trajen,<\/li>\n<li>pisanje na in branje z zunanjega pomnilnika je mnogo po\u010dasnej\u0161e kot pri notranjem.<\/li>\n<li>Zunanji pomnilnik obi\u010dajno v osebnem ra\u010dunalniku nastopa v nekaj oblikah.<\/li>\n<li>Pri nekaterih napravah razlikujemo pomnilne medije oz. nosilce, ki nosijo podatke ter pogone &#8211; fizi\u010dne enote, kamor te nosilce vstavljamo (diskete, CD, DVD). Pri drugih<\/li>\n<\/ul>\n<p>napravah pa te razlike ni in je oboje zdru\u017eeno (disk, USB klju\u010di, pomnilni\u0161ke kartice).<\/p>\n<ul>\n<li>Danes na trgu \u0161e vedno prevladuje tehnologija zunanjih pomnilnikov na principu magnetnega zapisa, a jo naglo dohajata tehnologija na osnovi opti\u010dnega zapisa in<\/li>\n<\/ul>\n<p>polprevodni\u0161ka tehnologija.<\/p>\n<ul>\n<li>Podatki se na magnetne nosilce, ki so prevle\u010deni s tanko feromagnetno plastjo zapi\u0161ejo tako, da se majhni delci povr\u0161ine namagnetijo v eno od 2 mo\u017enih smeri \u2013 ena predstavlja vrednost 0, druga pa vrednost 1.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>DVD nosilci<\/strong> lahko hranijo od 4.7 GB (SS SL) \/ 9.4 GB (DS SL) do 17 GB (DS DL) podatkov.<\/li>\n<li>Razlikujemo ve\u010d vrst DVD nosilcev:<\/li>\n<li>DVD-ROM &#8211; lahko samo beremo,<\/li>\n<li>DVD-R in DVD+R &#8211; omogo\u010deno je enkratno zapisovanje podatkov na nosilec,<\/li>\n<li>DVD-RW in DVD+RW &#8211; omogo\u010deno je zapisovanja in tudi brisanje oz. prepisovanje podatkov<\/li>\n<li>DVD-RAM &#8211; omogo\u010deno je zapisovanja in tudi brisanje oz. Prepisovanje podatkov.<\/li>\n<li>Tudi DVD pogonov je ve\u010d vrst in pozorni moramo biti na to, da dolo\u010denih vrst nosilcev ni mogo\u010de uporabljati z dolo\u010deno vrsto pogona, kar velja zlasti za starej\u0161e DVD pogone. Ve\u010dina sodobnih DVD pogonov pa s tem nima ve\u010d te\u017eav. Mo\u017eno je branje katerekoli vrste DVD nosilca, poleg tega pa tudi branje starej\u0161ih CD nosilcev.<\/li>\n<li>Za zapisovanje na DVD (in CD) nosilce potrebujemo DVD R\/RW pogon oz. DVD<\/li>\n<\/ul>\n<p>zapisovalnik.<\/p>\n<ul>\n<li>Osnovna hitrost zapisovanja na DVD je 1,32 MB\/s, ki pa je lahko 2x, 4x, 8x , \u2026, 24x vi\u0161ja.<\/li>\n<li>Kot je videti pa bo v prihodnosti te vrste nosilce nadomestil zmogljivej\u0161i opti\u010dni nosilec Blu-ray, na katerega je mogo\u010de zapisati 25 GB oz. 50 GB podatkov.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong> <strong>Robotizirane knji\u017enice nosilcev podatkov<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Avtomatski izmenjevalec nosilcev (ang. jukebox) oz. robotizirana knji\u017enica nosilcev podatkov je naprava, ki s pomo\u010djo posebnega mehanizma izmenjuje nosilce (CD, DVD, itd.) v napravi in tako na zahtevo uporabnika omogo\u010da predvajanje enega iz mno\u017eice.<\/li>\n<li>V napravo lahko vstavimo od 100 do nekaj 1000 nosilcev. Ob zahtevi uporabnika se iz te skupine izbere eden, ki se potem predvaja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Druge zunanje naprave<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Do sedaj smo spoznali zunanje naprave, ki omogo\u010dajo hranjenje podatkov.<\/li>\n<li>V nadaljevanju sledi predstavitev naprav, ki omogo\u010dajo vnos podatkov in prikazovanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>rezultatov obdelav.<\/p>\n<ul>\n<li>Predstavili bomo le najpogosteje uporabljene naprave.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Tiskalniki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Tiskalnik je izhodna naprava, ki podatke, shranjene v elektronski obliki natisne na papir ali<\/li>\n<\/ul>\n<p>kak\u0161en drug medij.<\/p>\n<ul>\n<li>Poznamo razli\u010dne tehnologije tiskanja, ki imajo za posledico razli\u010dno kakovost izpisa, hitrost tiskanja in seveda tudi ceno.<\/li>\n<li>Najpogosteje uporabljeni vrsti tiskalnika danes sta brizgalni in laserski, \u010deprav se uporabljajo tudi tiskalniki, ki so izvedeni na osnovi drugih tehnologij.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Monitorji<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Monitor ali prikazovalnik je ra\u010dunalni\u0161ka izhodna naprava, ki lahko s podporo grafi\u010dne kartice prikazuje slike ali video, ki jih ustvarja ra\u010dunalnik.<\/li>\n<li>Grafi\u010dna kartica upravlja sliko na zaslonu monitorja, kar pomeni, da upravlja z osnovnimi<\/li>\n<\/ul>\n<p>elementi slike \u2013 piksli.<\/p>\n<ul>\n<li>Grafi\u010dna kartica ima svoj lasten RAM pomnilnik, ki ga imenujemo video RAM oz. VRAM.<\/li>\n<li>Pomembno je tudi \u0161tevilo barv (barvna paleta), ki jih monitor lahko prika\u017ee.<\/li>\n<li>n-bitna barvna paleta pomeni, da monitor lahko prika\u017ee 2n razli\u010dnih barv, kjer je n = 4, 8, 15, 16, 24, 32.<\/li>\n<li>Na podro\u010dju grafi\u010dnih kartic obstajajo standardi \u2013 VGA, SVGA, XVGA, ki dolo\u010dajo lo\u010dljivost in \u0161tevilo barv.<\/li>\n<li>Sodobne grafi\u010dne kartice omogo\u010dajo izbiro dela v razli\u010dnih grafi\u010dnih na\u010dinih (lo\u010dljivost, \u0161tevilo barv), ki jih mora podpirati tudi monitor.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Mi\u0161ke<\/strong> <strong>Tipkovnice<\/strong><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>Programska oprema ra\u010dunalnika<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Programska oprema vodi in nadzoruje delovanja strojne opreme, poleg tega pa<\/li>\n<\/ul>\n<p>omogo\u010da uporabnikom, da uporabijo ra\u010dunalnik za svoje specifi\u010dne potrebe.<\/p>\n<ul>\n<li>Znesek za razvoj ali nakup programske opreme v podjetjih in ustanovah obi\u010dajno<\/li>\n<\/ul>\n<p>znatno presega znesek za nakup strojne opreme.<\/p>\n<ul>\n<li>Razlogi za visoko ceno programske opreme:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Na\u010drtovanje in izdelava PO je umsko delo, ki se le redko da avtomatizirati; \u2013 PO zahteva vzdr\u017eevanje; \u2013 PO je danes zelo kompleksna in njen razvoj zahteva sodelovanje mno\u017eice programerjev v obdobju nekaj let. Mo\u017enosti za napake v PO so velike, zato so potrebna obse\u017ena testiranja in iskanja napak.<\/p>\n<ul>\n<li>Izraz programska oprema (tudi programje, softver) ozna\u010duje vse programe, ki se izvajajo na<\/li>\n<\/ul>\n<p>ra\u010dunalniku, ne glede na njihovo funkcijo.<\/p>\n<ul>\n<li>Program je zaporedje ukazov, ki dolo\u010dajo, kako naj se obdelajo podatki.<\/li>\n<li>Procesu pisanja oz. izdelave programov pravimo programiranje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vrste programske opreme:<\/span> <strong>a)sistemska programska oprema:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>operacijske sisteme,<\/li>\n<li>gonilnike naprav,<\/li>\n<li>priro\u010dne programe.<\/li>\n<li>Gonilniki (ang. driver) so programi, ki vodijo in nadzorujejo delovanje delov ra\u010dunalni\u0161ke strojne opreme. Operacijskemu sistemu omogo\u010dajo \u201csporazumevanje\u201d z napravam kot so tiskalnik, grafi\u010dna kartica, omre\u017ena kartica, zvo\u010dna kartica, itd. Vsak model tiskalnika,<\/li>\n<\/ul>\n<p>grafi\u010dne kartice, itd. potrebuje gonilnik, napisan oz. prilagojen tisti napravi.<\/p>\n<ul>\n<li>Priro\u010dni programi (ang. utility program) so namenjeni opravljanju neke naloge, povezane z upravljanjem ra\u010dunalni\u0161kega sistema. V to skupino spadajo programi za upravljanje sistema (nudijo informacije o name\u0161\u010deni programski opremi in priklju\u010deni strojni opremi), programi za defragmentacijo diska, pregledovanje diska, za izdelavo varnostnih kopij datotek, stiskanje in raztezanje datotek.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>3.2. Operacijski sistem<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>je skupina programov, ki upravlja ra\u010dunalnikova sredstva, kar pomeni da nadzoruje strojno opremo, upravlja osnovne vhodne in izhodne operacije, skrbi za komunikacijo med CPE in drugimi deli strojne opreme, itd.<\/li>\n<li>Koordinira tudi interakcijo med programi ter med programi in strojno opremo.<\/li>\n<li>Naloga OS je omogo\u010diti uporabniku enostavno uporabo strojne opreme in \u010dimbolj racionalno izkoristiti vsa ra\u010dunalni\u0161ka sredstva. Poleg dostopa do strojne opreme omogo\u010da uporabniku dostop do namenskih programov in do podatkov.<\/li>\n<li>Glede na na\u010din komuniciranja uporabnika z OS (uporabni\u0161ki vmesnik), delimo operacijske<\/li>\n<\/ul>\n<p>sisteme na: ukazne in grafi\u010dne.<\/p>\n<ul>\n<li>Ukazni OS zahtevajo od uporabnika tipkanje ukazov v natan\u010dno dolo\u010deni obliki.<\/li>\n<li>Grafi\u010dni OS omogo\u010dajo, da uporabnik z OS komunicira z uporabo mi\u0161ke in grafi\u010dnih simbolov<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 ikon, ki nadome\u0161\u010dajo ukaze. Osnovne funkcije operacijskega sistema delimo na: <strong>Upravljanje s procesorjem<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri tej funkciji gre za ustrezno dodeljevanje procesorskega \u010dasa posameznim programom.<\/li>\n<li>Najenostavnej\u0161e je upravljanje s procesorjem pri enouporabni\u0161kih enoopravilnih sistemih, kjer se program, ki ga uporabnik za\u017eene, izvede od za\u010detka do konca.<\/li>\n<li>Pri ve\u010dopravilnih operacijskih sistemih, si opravila, ki \u201cte\u010dejo hkrati\u201d, procesor na primeren na\u010din delijo.<\/li>\n<li>Najbolj zapletena je ta funkcija pri ve\u010duporabni\u0161kih operacijskih sistemih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Upravljanje s pomnilnikom<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ta funkcija zagotavlja ustrezno dodeljevanje pomnilni\u0161kega prostora programom oz.<\/li>\n<\/ul>\n<p>opravilom, ki se izvajajo.<\/p>\n<ul>\n<li>Programi oz. del programa, ki se izvaja, se mora nahajati v notranjem pomnilniku.<\/li>\n<li>Princip navideznega pomnilnika omogo\u010da, da se lahko izvajajo tudi programi, ki se zaradi<\/li>\n<\/ul>\n<p>obse\u017enosti ne morejo v celoti nalo\u017eiti v notranji pomnilnik. V tem primeru se program nahaja na zunanjem pomnilniku (disku), v notranji pomnilnik pa se prena\u0161ajo samo tisti deli programa, ki se trenutno izvajajo. <strong>Upravljanje z zunanjimi enotami<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ta funkcija zagotavlja upravljanje z zunanjimi napravami.<\/li>\n<li>Pri enouporabni\u0161kih sistemih je ta funkcija razmeroma preprosta, pri ve\u010duporabni\u0161kih<\/li>\n<\/ul>\n<p>sistemih pa mora OS poskrbeti, da si uporabniki zunanje naprave delijo, tako da je dostop do njih \u010dim hitrej\u0161i in \u010dimbolj racionalen. \u00a0 <strong>Upravljanje z datotekami<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Datoteka je osnovna organizacijska enota elektronskih podatkov.<\/li>\n<li>Vsi programi in podatki, ne glede na vrsto, so na nosilcih podatkov shranjeni v datotekah.<\/li>\n<li>Da se lahko nanje sklicujemo, so datoteke poimenovane. Datoteki dodeli ime uporabnik, ko jo ustvari in shrani na nosilec podatkov.<\/li>\n<li>OS v funkciji upravljanja z datotekami zagotavlja naslednje:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 da se datoteke zapisujejo na prosta mesta na nosilcu, tako da je prostor \u010dimbolj ekonomi\u010dno izkori\u0161\u010den; \u2013 da je dostop do datotek za uporabnika preprost, pregleden in hiter.<\/p>\n<ul>\n<li>Datotek je ve\u010d vrst, pri \u010demer je vrsta odvisna od programa, s katerim smo datoteko ustvarili:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 ASCII datoteka, Podatkovna datoteka, Datoteka z dokumentom, Datoteka s preglednico, Datoteka s spletno vsebino, Programska datoteka v izvorni kodi, Programska datoteka v izvr\u0161ni kodi oz. izvr\u0161ljiva datoteka), Slikovna datoteka, Zvo\u010dna datoteka, Video datoteka.<\/p>\n<ul>\n<li>Vrsto datoteke zaznamo iz pripone, ki je v dolo\u010denih primerih opcijska in jo obi\u010dajno sestavljajo 3 znaki.<\/li>\n<li>Sodobni OS omogo\u010dajo, da zaradi preglednosti uporabnik organizira datoteke v mape<\/li>\n<\/ul>\n<p>(direktorije, imenike).<\/p>\n<ul>\n<li>V mapo navadno organiziramo skupino datotek, ki se nana\u0161ajo na dolo\u010deno tematiko.<\/li>\n<li>Mape imajo lahko podrejene mape (podmape, poddrirektorije).<\/li>\n<li>Tak\u0161no organizacijo imenujemo drevesna oz. hierarhi\u010dna urejenost map.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kateri operacijski sistem uporabljam?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Odgovor na to vpra\u0161anje je pomemben iz naslednjih razlogov:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Nekateri operacijski sistemi so vezani na vrsto procesorja, drugi pa delujejo na ve\u010d procesorjih. \u2013 Namenski programi so razviti za dolo\u010den operacijski sistem in se ne morejo uporabljati na drugem operacijskem sistemu, lahko pa je isti namenski program razvit za ve\u010d operacijskih sistemov. \u2013 Izbor operacijskega sistema je odvisen od tega, kak\u0161ne namenske programe \u017eelimo uporabljati in kak\u0161ne podatke obdelovati. \u00a0 <strong>Najbolj raz\u0161irjeni OS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>MS-DOS (v preteklosti!),<\/li>\n<li>Windows 95, Windows 98, Windows NT, Windows 2000, Windows CE, Windows XP, Windows Vista, Windows 7<\/li>\n<li>IBM OS\/2,<\/li>\n<li>Macintosh OS,<\/li>\n<li>UNIX,<\/li>\n<li>LINUX,<\/li>\n<li>Java OS.<\/li>\n<li>Na podro\u010dju osebnega ra\u010dunalni\u0161tva se najve\u010d uporabljata operacijska sistema Microsoft<\/li>\n<\/ul>\n<p>Windows in Apple Mac OS (v Sloveniji redkeje).<\/p>\n<ul>\n<li>Na osebnih ra\u010dunalnikih vse pogosteje sre\u010damo tudi operacijski sistem LINUX.<\/li>\n<li>Na stre\u017eni\u0161kih in drugih ve\u010djih sistemih se v velikem dele\u017eu uporablja UNIX oz. njegova<\/li>\n<\/ul>\n<p>odprtokodna razli\u010dica LINUX. <strong>Operacijski sistem Windows<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>OS Windows je slikovni operacijski sistem, ki ga je razvil Microsoft in je danes prevladujo\u010di OS osebnih ra\u010dunalnikov.<\/li>\n<li>Prvo razli\u010dico, ki \u0161e ni bila pravi OS, temve\u010d le grafi\u010dni vmesnik, so razvili 1985.<\/li>\n<li>Od leta 1985 so vsakih nekaj let prihajale na tr\u017ei\u0161\u010de nove razli\u010dice, zadnja z imenom Windows 7. Razli\u010dice, \u010deprav posodobljene, z novimi funkcijami, imajo dolo\u010dene skupne lastnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>OS Windows podpira ve\u010dopravilnost, uporabo navideznega pomnilnika, delo v omre\u017ejih,<\/li>\n<\/ul>\n<p>priklju\u010ditev v internet, omogo\u010da avtomatsko namestitev nove strojne opreme (t.i. plug-andplay), itd.<\/p>\n<ul>\n<li>OS je na voljo v jezikovno lokalnih razli\u010dicah.<\/li>\n<li>Okna, v katerih te\u010dejo programi pod OS Windows, imajo podobne lastnosti in elemente.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Organizacija datotek v OS Windows<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Datoteka je osnovna organizacijska enota elektronskih podatkov, zapisanih na nosilcih podatkov. V datotekah so shranjeni tako podatki kot programi.<\/li>\n<li>Datoteke imajo imena naslednje oblike: <strong>ime.pripona<\/strong><\/li>\n<li>Celotno ime (vklju\u010dno s potjo) lahko sestavlja do 260 znakov, od tega<\/li>\n<\/ul>\n<p>pripono, ki vedno ni obvezna, obi\u010dajno 3 znaki.<\/p>\n<ul>\n<li>V imenu in priponi so prepovedani naslednji znaki:<\/li>\n<\/ul>\n<p>: \/ \\ * | &lt; &gt; ? \u201c<\/p>\n<ul>\n<li>Imena datotek naj bodo, glede na vsebino datoteke, smiselno izbrana.<\/li>\n<li>Smisel organizacije datotek po mapah je v ve\u010dji urejenosti in preglednosti podatkov.<\/li>\n<li>Za poimenovanje map (direktorijev) veljajo enaka pravila kot za poimenovanje datotek, le da k imenom map obi\u010dajno ne dajemo pripon.<\/li>\n<li>Najvi\u0161je v hierarhiji je glavna (korenska, root) mapa, katere oznaka je <strong>\\ , <\/strong>nato pa ji sledijo podrejene mape. Tak\u0161ni organizaciji map pravimo hierarhi\u010dna oz. drevesna.<\/li>\n<li>Mapa je natan\u010dno dolo\u010dena \u0161ele, ko navedemo celotno pot, ki nas od glavne mape privede do te mape, npr.: C:\\Moji dokumenti\\ZN1<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kaj vse lahko po\u010dnemo z datotekami?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Datoteke lahko:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Ustvarjamo, poimenujemo, shranjujemo; Kopiramo, prestavljamo, bri\u0161emo; Prikli\u010demo in spreminjamo; Prika\u017eemo, tiskamo, predvajamo (zvo\u010dne in video) Izvajamo (programske); Nalagamo na svoj ali oddaljen ra\u010dunalnik po omre\u017ejih; Uva\u017eamo; Za\u0161\u010ditimo z gesli, da omejimo dostop do vsebine datoteke; Stiskamo (angl. compress). \u00a0 <strong>Lastni\u0161tvo in razli\u010dice programske opreme<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Proizvajalci so za identifikacijo razli\u010dic programske opreme vpeljali oznake:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 dve \u0161tevili, lo\u010deni s piko (npr. DOS 6.0, DOS 6.2) \u2013 letnica uveljavitve na tr\u017ei\u0161\u010du (npr. Windows 98, Windows 2000) \u2013 \u010drkovna ali besedna oznaka (npr. Windows XP, Windows Vista)<\/p>\n<ul>\n<li>Programska oprema je avtorsko delo, zato je kot taka za\u0161\u010ditena proti nedovoljenemu razmno\u017eevanju.<\/li>\n<li>Z nakupom programske opreme ne postanemo njen lastnik, temve\u010d samo lastnik licence in nas ve\u017ee licen\u010dna pogodba.<\/li>\n<li>Poleg lastni\u0161ke programske opreme pa obstaja tudi programska oprema v javni lasti (public domain software). Dolo\u010dena programska oprema je na voljo tudi zastonj \u2013 t.i. brezpla\u010dni programi (freeware) in ali pa zastonj za dolo\u010deno \u010dasovno obdobje \u2013 t.i. preskusni programi.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>3.3. Izdelovanje PROGRAMSKE OPREME<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Programski jeziki so osnovno orodje za izdelavo vse sistemske in aplikacijske programske opreme.<\/li>\n<li>Programski jezik predstavlja nabor ukazov in pravil, ki omogo\u010dajo pisanje programov &#8211;<\/li>\n<\/ul>\n<p>programiranje.<\/p>\n<ul>\n<li>Program je zaporedje ukazov v dolo\u010denem programskem jeziku, ki povedo, kako naj se<\/li>\n<\/ul>\n<p>obdelajo podatki. <strong>Faze razvoje PROGRAMSKE OPREME<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pisanje programa je v bistvu projekt, ki obsega naslednje faze:<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li>opis problema;<\/li>\n<li>analiza problema;<\/li>\n<li>groba zasnova programa (dolo\u010ditev algoritma);<\/li>\n<li>podrobna zasnova programa;<\/li>\n<li>pisanje programske kode;<\/li>\n<li>presku\u0161anje in popravljanje napak v programu;<\/li>\n<li>dokumentiranje programa.<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Prevajalniki, zbirniki, povezovalniki<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Programe, ki jih programerji napi\u0161ejo v vi\u0161jih programskih jezikih (izvorna koda) je potrebno za izvajanje na dolo\u010denem sistemu prevesti v strojni jezik (strojna koda).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prevajanje opravljajo prevajalniki.<\/p>\n<ul>\n<li>Tudi program napisan v zbirnem jeziku je potrebno pretvoriti v strojno kodo. To nalogo opravljajo zbirniki.<\/li>\n<li>Povezovalnik je program, ki lo\u010dene prevedene dele programa medsebojno pove\u017ee in naredi datoteko, primerno za izvajanje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Programiranje in programski jeziki (nad.)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Poznamo 5 generacij oz. Nivojev programskih jezikov:<\/li>\n<li>strojni jezik (1. generacija),<\/li>\n<li>zbirni jezik (2. generacija),<\/li>\n<li>postopkovni jeziki (3.generacija),<\/li>\n<li>nepostopkovni jeziki (4. generacija),<\/li>\n<li>naravni programski jeziki (5. generacija).<\/li>\n<li>V zadnjih letih pa so se pojavili tudi specializirani jeziki, kamor \u0161tejemo:<\/li>\n<li>vizualne programske jezike,<\/li>\n<li>jezik za pisanje hiperbesedila (HTML),<\/li>\n<li>jezik za pisanje aplikacij navidezne resni\u010dnosti (VRML),<\/li>\n<li>objektno-orientirane programske jezike.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Kadar pi\u0161emo program v enem izmed postopkovnih programskih jezikov, obi\u010dajno program zasnujemo na nekem algoritmu.<\/li>\n<li>Algoritem je postopek oz. navodilo za re\u0161evanje nekega problema. Biti mora nedvoumen in ustavljiv. Najpogosteje algoritem podajamo besedno ali pa z diagramom poteka.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>3.4. Aplikacijska programska oprema<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Uporabnik lahko za re\u0161evanje svojih problemov uporabi standardno aplikacijsko oz. namensko programsko opremo, ki je, bodisi pla\u010dljiva ali brezpla\u010dna.<\/li>\n<li>Uporabnik lahko uporabi tudi integrirane pakete, ki zdru\u017eujejo programe iz ve\u010d prej na\u0161tetih skupin (npr. pisarni\u0161ki paketi Microsoft Office, Microsoft Works, OpenOffice).<\/li>\n<li>\u010ce uporabnik s standardno aplikacijsko programsko opremo svojih problemov ne more re\u0161iti ali ne more re\u0161iti zadovoljivo, lahko s pomo\u010djo programskih orodij razvije lastne programe ali pa njihovo izdelavo naro\u010di pri specializiranih podjetjih za razvoj programske opreme.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>3.4.1. Urejevalniki besedil<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Urejevalniki besedil (UB) so najbolj raz\u0161irjena zvrst uporabni\u0161ke programske<\/li>\n<\/ul>\n<p>opreme.<\/p>\n<ul>\n<li>Omogo\u010dajo pisanje (vnos), urejanje, oblikovanje in tiskanje besedila ter shranjevanje v elektronski obliki.<\/li>\n<li>Najpomembnej\u0161e funkcije, ki jih nudi vsak sodoben UB so:<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Funkcije urejevalnikov besedil<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong> Pisanje (vnos) besedila<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 Besedilo pi\u0161emo z uporabo tipk z znakovno-\u0161tevilskega dela tipkovnice. \u2013 Pri pisanju kazalec besedila ob napolnitvi trenutne vrstice, samodejno presko\u010di v naslednjo.<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong> Oblikovanje besedila<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 Oblika besedila je dolo\u010dena z ve\u010d parametri, najbolj opazna sta velikost (npr. A4) in lega strani (pokon\u010dno, le\u017ee\u010de), sledijo odmiki besedila od robov strani (levi, desni, gornji in spodnji rob). \u2013 Oblika je odvisna tudi od pisave (nabor znakov) in velikosti pisave, ki je lahko tudi krepka, po\u0161evna ali pod\u010drtana. \u2013 Obliko dolo\u010da tudi na\u010din poravnave odstavkov, razmak med vrsticami, itd.<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong> Operacije nad delom dokumenta<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 V to skupino \u0161tejemo operacije, ki omogo\u010dajo prestavljanje, kopiranje in brisanje dolo\u010denega dela dokumenta. \u2013 Nad delom dokumenta pa lahko naredimo \u0161e kaj drugega, npr. spreminjamo oblikovne parametre, itd.<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong> Iskanje in zamenjave<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 Ta funkcija omogo\u010da, da po besedilu i\u0161\u010demo in tudi samodejno zamenjujemo besede ali fraze.<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong> Tiskanje dokumenta<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 omogo\u010da, da dokument natisnemo na papir, folije ali kak\u0161en drug medij.<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li><strong> Shranjevanje dokumenta<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 Ta funkcija omogo\u010da, da napisan, urejen in oblikovan dokument shranimo v datoteko na enega od nosilcev podatkovza kasnej\u0161o uporabo.<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li><strong> Priklic dokumenta<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 Dokument, shranjen v datoteki na nosilcih podatkov, prikli\u010demo, \u010de ga \u017eelimo pogledati ali spreminjati.<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li><strong> Preverjanje \u010drkovanja in slovnice<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u2013 Za samodejno odkrivanje tipkarskih napak in napa\u010dnih stav\u010dnih konstruktov, urejevalnik ponuja mo\u017enost preverjanja \u010drkovanja in slovnice v enem ali ve\u010d jezikih. <strong>Bolj poznani urejevalniki besedil<\/strong> \u2013 Microsoft Word, \u2013 OpenOffice Writer, \u2013 Corel WordPerfect, \u2013 Google Docs. <strong>Pomembnej\u0161a opravila za osnovno delo v UB<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Odpiranje in shranjevanje dokumentov;<\/li>\n<li>Tiskanje dokumentov;<\/li>\n<li>Izbira pisave, velikosti pisave in poravnave odstavkov;<\/li>\n<li>Kopiranje, prena\u0161anje in brisanje delov dokumenta;<\/li>\n<li>Iskanje in zamenjava besed v dokumentu;<\/li>\n<li>Ozna\u010devanje, o\u0161tevil\u010devanje ter zamik dela dokumenta;<\/li>\n<li>Vstavljanje in oblikovanje tabel;<\/li>\n<li>Vstavljanje slik v dokument;<\/li>\n<li>Vstavljanje prelomov strani in prelomov odsekov;<\/li>\n<li>\u0160tevil\u010denje strani;<\/li>\n<li>Oblikovanje glave in noge dokumenta;<\/li>\n<li>\u0160tevil\u010denje naslovov;<\/li>\n<li>Izdelava kazal;<\/li>\n<li>Glede na vsebino dokumenta, ki ga pripravljamo, pa je koristno poznati tudi:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 orodja za risanje; \u2013 orodja za izdelavo in oblikovanje preprostih grafikonov; \u2013 orodja za izdelava serijskih dokumentov oz. spajanje dokumentov. \u00a0 <strong>Prikaz oblikovnih oznak<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Urejevalniki so \u017ee pred desetletji nadomestili pisalne stroje, toda nekaterih jih \u0161e vedno<\/li>\n<\/ul>\n<p>uporabljajo na enak na\u010din kot pisalne stroje (nov odstavek, nova stran, ipd.)<\/p>\n<ul>\n<li>Oblikovni parametri, ki jih pri urejanju uporabljamo, postanejo vidni z vklopom gumba<\/li>\n<\/ul>\n<p>(Poka\u017ei \/ skrij) <strong>3.4.2. Programi za delo s preglednicami<\/strong> Programi za delo s preglednicami so namenjeni obdelavi in grafi\u010dni predstavitvi \u0161tevilskih podatkov. Pomembnej\u0161i koncepti, na katere naletimo pri delu s preglednicami, so:<\/p>\n<ul>\n<li>Preglednica,<\/li>\n<li>Obseg celic,<\/li>\n<li>Formule,<\/li>\n<li>Funkcije.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>EXCEL<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u0160tevila lahko vsebujejo samo naslednje znake:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u0161tevke od 0 do 9 . , : + &#8211; % \/ E e<\/p>\n<ul>\n<li>\u0160tevila se v celicah samodejno poravnajo na desno.<\/li>\n<li>V formulah lahko nastopajo konstantne vrednosti, ra\u010dunski operatorji (+, -, *, \/, ^), naslovi oz. Sklici na celice in funkcije.<\/li>\n<li>Formula se vedno pri\u010dne z znakom =, lahko pa namesto tega uporabimo tudi + ali -.<\/li>\n<li>Funkcije, ki jih lahko uporabimo pri izra\u010dunih, so razdeljene na zvrsti in sicer: matemati\u010dne in trigonometrijske, statisti\u010dne, logi\u010dne, znakovne, specialne, finan\u010dne, datumske in \u010dasovne,<\/li>\n<\/ul>\n<p>sistemske, funkcije za delo s podatkovnimi bazami.<\/p>\n<ul>\n<li>Funkcije lahko v celice vtipkamo neposredno ali pa uporabimo gumb \u201c<em>Vstavi funkcijo\u201d<\/em>, ki nam pomaga pri izbiri funkcije in dolo\u010danju njenih argumentov.<\/li>\n<li>Besedilo, predstavlja niz znakov in \u0161tevilk, ki ga Excel ne more razvrstiti niti v kategorijo \u0161tevil niti formul in funkcij.<\/li>\n<li>Besedilo se v celico izpi\u0161e, \u010de ne dolo\u010dimo druga\u010de, levo poravnano.<\/li>\n<li>Kot argumenti formul in funkcij nastopajo sklici na celice ali obsege celic.<\/li>\n<li>Na celice ali obsege se lahko sklicujemo na tri na\u010dne. Pravimo, da poznamo tri na\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>naslavljanja oz. sklicevanja: absolutno, relativno, me\u0161ano.<\/p>\n<ul>\n<li>Od na\u010dina naslavljanja je odvisno, kako se bo ob kopiranju spremenila vsebina celice, ki vsebuje formulo ali funckijo.<\/li>\n<li>Splo\u0161na oblika zapisa funkcij, pri \u010demer je \u0161tevilo in vrsta argumentov odvisna od funkcije, je:<\/li>\n<\/ul>\n<p>=ime_funkcije (argument1 ; argument2 ; &#8230; ; argumentn)<\/p>\n<ul>\n<li>Funkcije je mogo\u010de tudi sestavljati (vgnezdena funkcija), kar pomeni, da uporabimo funkcijo znotraj funkcije, npr.:<\/li>\n<\/ul>\n<p>=SUM(A1; PRODUCT(A2; A3))<\/p>\n<ul>\n<li>Nekaj najpogosteje uporabljenih funkcij:<\/li>\n<\/ul>\n<p>=AVERAGE() =MIN() =VAR(), =VARP() =MAX() =STDEV(), =STDEVP() =SUM()<\/p>\n<ul>\n<li>Logi\u010dne funkcije uporabljamo, kadar \u017eelimo preverjati, ali so dolo\u010deni pogoji izpolnjeni ali ne.<\/li>\n<li>K logi\u010dnim funkcijam pri\u0161tevamo:<\/li>\n<\/ul>\n<p>=AND() =FALSE() =OR() =TRUE() =NOT() =IF()<\/p>\n<ul>\n<li>Argumenti funkcij so pogoji, ki jih \u017eelimo ovrednotiti.<\/li>\n<li>Vse funkcije, razen IF, vrnejo eno od dveh logi\u010dnih vrednosti, TRUE \u2013 <em>resni\u010dno <\/em>ali FALSE \u2013 <em>neresni\u010dno<\/em>.<\/li>\n<\/ul>\n<p><code>[wp_ad_camp_1]<\/code><\/p>\n<ul>\n<li>Funkcija AND, ki ima poljubno \u0161tevilo argumentov, vrne vrednost TRUE, \u010de so izpolnjeni vsi argumenti.<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>=AND(arg1; arg2;&#8230;; argn)<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Funkcija OR, ki ima poljubno \u0161tevilo argumentov, vrne vrednost TRUE, \u010de je izpolnjen vsaj en argument.<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>=OR(arg1; arg2;&#8230;; argn)<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Funkcija NOT negira argument, kar pomeni, da vrne vrednost TRUE, \u010de argument ni izpolnjen in vrednost<\/li>\n<\/ul>\n<p>FALSE, \u010de je argument izpolnjen. <em>=NOT(arg)<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Funkcija TRUE, ki nima argumentov, vedno vrne vrednost<\/li>\n<\/ul>\n<p>TRUE. <em>=TRUE()<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Funkcija FALSE, ki nima argumentov, vedno vrne vrednost<\/li>\n<\/ul>\n<p>FALSE. <em>=FALSE()<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Funkcija IF, ki ima 3 argumente, vrne eno vrednost, \u010de je<\/li>\n<\/ul>\n<p>pogoj izpolnjen in drugo vrednost, \u010de ni izpolnjen <em>=IF(pogoj; vrednost, \u010de je pogoj izpolnjen; vrednost, \u010de pogoj ni izpolnjen)<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Podatke iz preglednice lahko grafi\u010dno ponazorimo z grafikoni.<\/li>\n<li>Grafikon najla\u017eje naredimo in oblikujemo s pomo\u010djo <em>\u010carovnika za grafikone.<\/em><\/li>\n<li>Glede na to, kak\u0161ni so podatki in kaj \u017eelimo z njimi pokazati, lahko izbiramo med razli\u010dnimi vrstami grafikonov:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 stolp\u010dnimi, \u2013 pali\u010dni, \u2013 \u010drtnimi, \u2013 tortnimi, \u2013 kolobarnimi, \u2013 plo\u0161\u010dinskimi, itd. Poleg izbire ustrezne vrste in podvrste grafikona, moramo pri delu z grafikoni dolo\u010diti \u0161e naslednje parametre:<\/p>\n<ul>\n<li>obseg podatkov (navedemo, kje v preglednici se nahajajo podatki, ki naj se prika\u017eejo v grafikonu; navedemo, kateri podatki naj se jemljejo kot neodvisni in kateri kot odvisni);<\/li>\n<li>naslov grafikona, oznake osi, legenda, mre\u017ea, itd;<\/li>\n<li>mesto, kamor naj se vstavi grafikon \u2013 na poseben list ali na list, kjer so podatki.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Podatkovne baze<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Bit <\/strong>(0 ali 1) je osnovna enota primarnih in sekundarnih pomnilnikov.<\/li>\n<li><strong>Znak <\/strong>je zaporedje bitov, ki so sestavljeni v skladu z enim od kodnih sistemov (ASCII, EBCDIC, itd.).<\/li>\n<li><strong>Polje <\/strong>predstavlja najni\u017ejo logi\u010dno enoto v podatkovni hierarhiji; polje ima dolo\u010deno dol\u017eino in tip.<\/li>\n<li>Med seboj logi\u010dno povezana polja, ki obi\u010dajno opisujejo nek dogodek ali pa postavko oz. osebo ali predmet, predstavljajo <strong>zapis<\/strong>.<\/li>\n<li><strong>Datoteka <\/strong>je zbirka zapisov iste vrste.<\/li>\n<li><strong>Podatkovna baza <\/strong>oz. zbirka podatkov (angl. database) je zbirka datotek z medsebojno logi\u010dno povezavo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong> Prednosti baz podatkov:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Podatki so integrirani, tako da je redundanca \u010dim manj\u0161a. \u2013 Iskanje informacij je zelo hitro. \u2013 Podatki v elektronski obliki zavzamejo fizi\u010dno manj prostora. \u2013 Poleg besedne, \u0161tevilske ter slikovne informacije lahko shranjujemo tudi zvo\u010dne in video zapise. \u2013 Podatkovno bazo lahko hkrati uporablja ve\u010d ljudi. \u2013 Podatkovne baze podpirajo dostop in delo z njimi na daljavo. \u00a0 <strong>DBMS &#8211; Database Management System<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Programska oprema za delo s podatkovnimi bazami oz. sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami (DBMS &#8211; Database Management System) mora omogo\u010dati<\/li>\n<\/ul>\n<p>uporabniku ustvarjanje in vzdr\u017eevanje podatkovne baze ter pridobivanje informacij iz nje.<\/p>\n<ul>\n<li>Osnovne funkcije, ki jih mora omogo\u010dati ta programska oprema:<\/li>\n<li>ustvarjanje in vzdr\u017eevanje podatkovne baze (dodajanje, brisanje in popravljanje zapisov),<\/li>\n<li>pridobivanje vseh zapisov iz baze ter pridobivanje samo tistih zapisov, ki ustrezajo dolo\u010denim pogojem,<\/li>\n<li>razvr\u0161\u010danje (sortiranje) zapisov po dolo\u010denih poljih,<\/li>\n<li>izdelovanje poro\u010dil,<\/li>\n<li>grafi\u010dno predstavitev.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vrste DBMS<\/strong> Najpogosteje se danes sre\u010dujemo z naslednjimi vrstami sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami: \u2013 Mre\u017eni (angl. network) DBMS, \u2013 Relacijski (angl. relational) DBMS, \u2013 Objektno usmerjeni (angl. object \u2013 oriented) \u00a0 <strong>Objektno usmerjeni DBMS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V mre\u017enem in relacijskem sistemu za upravljanje s podatkovnimi bazami so podatki obi\u010dajno \u0161tevila, besedilo, datumi in denarne vrednosti. To danes v spletnih aplikacijah, ko je pogosta tudi uporaba slik, videa, zvo\u010dnih zapisov in pa povezave med njimi, ne zado\u0161\u010da ve\u010d.<\/li>\n<li>Iz teh potreb so se razvile objektno usmerjeni sistemi.<\/li>\n<li>Objekt je katerikoli gradnik, ki predstavlja neko celoto in ga lahko obdelujemo. To je lahko besedilo, so lahko \u0161tevila, del ali pa celotna slika, zvo\u010dni ali video izrezek, animacija ali pa procedura za obdelavo podatkov. Objektno orientirani DBMS je sposoben upravljanja s<\/li>\n<\/ul>\n<p>kompleksnimi podatkovnimi strukturami v ve\u010dpredstavnostnem okolju.<\/p>\n<ul>\n<li>Obstajajo tudi objektno \u2013 relacijske DBMS, ki zdru\u017eujejo oba pristopa, vendar je prihodnost, kot ka\u017ee, na strani objektno usmerjenih DBMS.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Glede na to, kje fizi\u010dno se nahajajo datoteke, ki sestavljajo podatkovno bazo,<\/li>\n<\/ul>\n<p>lo\u010dimo med: \u2013 centraliziranimi podatkovnimi bazami in \u2013 porazdeljenimi oz. Distribuiranimi podatkovnimi bazami. \u00a0 <strong>Centralizirane podatkovne baze (nad.)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri centraliziranih podatkovnih bazah se vsi podatki oz. Vse datoteke, ki sestavljajo podatkovno bazo, nahajajo fizi\u010dno na eni sami lokaciji \u2013 zmogljivem ra\u010dunalniku.<\/li>\n<li>Prednosti te vrste baz so la\u017eje upravljanje baz in la\u017eja za\u0161\u010dita podatkov.<\/li>\n<li>Slabosti so ve\u010dja ranljivost, saj so vsi podatki na enem samem ra\u010dunalniku in v primeru nedelovanja tega ra\u010dunalnika, baze ne more uporabljati nih\u010de. Lahko pride tudi do preobremenjenosti ra\u010dunalnika in preobremenjenosti omre\u017enih povezav (velik promet po<\/li>\n<\/ul>\n<p>omre\u017eju). <strong>Porazdeljene podatkovne baze (nad.)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri porazdeljenih podatkovnih bazah je celotna kopija podatkovne baze ali pa le kopija njenih delov shranjena na razli\u010dnih fizi\u010dnih lokacijah, torej na ve\u010d ra\u010dunalnikih. Smisel tega je v tem, da so podatki fizi\u010dno blizu uporabnikom.<\/li>\n<li>\u010ce se podatkovna baza podvaja, torej so isti podatki shranjeni na ve\u010d lokacijah, imenujemo tak\u0161no podatkovno bazo replicirana. \u010ce pa je na vsaki lokaciji shranjen le del podatkovne baze, gre za particionirano podatkovno bazo.<\/li>\n<li>Prednosti podatkovnih baz te vrste so v ve\u010dji zanesljivosti, manj\u0161em omre\u017enem prometu, saj so podatki blizu uporabnikom in tako tudi hitreje dostopni. Ob izpadu enega dela, lahko ostali deli \u0161e vedno avtonomno delujejo.<\/li>\n<li>Slabosti podatkovnih baz te vrste so manj\u0161a varnost ter zahtevnej\u0161e na\u010drtovanje in upravljanje baz.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>4.1. Osnovni pojmi v ra\u010dunalni\u0161kih komunikacijah in omre\u017ejih<\/strong> <strong>Komunikacijski model<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Komunikacijski model je leta 1948 predstavil Shannon.<\/li>\n<li>Razvil ga je za potrebe telefonije, vendar ga lahko prenesemo na razne vrste komuniciranja.<\/li>\n<li>Komuniciranje so razli\u010dna obna\u0161anja, procesi in tehnologija, s katerimi se prena\u0161ajo sporo\u010dila.<\/li>\n<li>Komunikacijski model vklju\u010duje: oddajnik, sistem za kodiranje, sporo\u010dilo, komunikacijski kanal, sistem za dekodiranje, sprejemnik.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Ra\u010dunalni\u0161ko omre\u017eje (nad.)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ra\u010dunalni\u0161ko omre\u017eje predstavljata 2 ali ve\u010d ra\u010dunalnikov z ustrezno strojno in programsko<\/li>\n<\/ul>\n<p>opremo za podporo komunikaciji, ki sta\/so povezani s komunikacijskim medijem.<\/p>\n<ul>\n<li>Razlogi za povezovanje ra\u010dunalnikov v omre\u017eja:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 skupna raba sistemskih sredstev, \u2013 skupna raba programske opreme, \u2013 skupna raba podatkov. <strong>Komunikacijski mediji v ra\u010dunalni\u0161kih omre\u017ejih<\/strong> <em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u2013 \u017ei\u010dne povezave:<\/span><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>zvita parica,<\/li>\n<li>koaksialni kabel,<\/li>\n<li>opti\u010dno vlakno,<\/li>\n<\/ul>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u2013 brez\u017ei\u010dne povezave:<\/span><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>mikrovalovni komunikacijski kanali:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 mikrovalovne usmerjene povezave, \u2013 mikrovalovne satelitske povezave,<\/p>\n<ul>\n<li>radijski komunikacijski kanali:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 radijske povezave ve\u010djega dosega, \u2013 radijske povezave kratkega dosega: \u00bb Wi-Fi, \u00bb Bluetooth,<\/p>\n<ul>\n<li>infrarde\u010di komunikacijski kanali.<\/li>\n<li>Pomembna lastnost medija je njegova frekven\u010dna karakteristika, saj pogojuje hitrost prenosa. Hitrost prenosa podatkov se izra\u017ea s \u0161tevilom bitov, ki se prenesejo v \u010dasu 1 sekunde (b\/s, bit\/s, ang. bps).<\/li>\n<li>Druga pomembna lastnost je ob\u010dutljivost na zunanje motnje in tehni\u010dna zahtevnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>prislu\u0161kovanja.<\/p>\n<ul>\n<li>Pri \u017ei\u010dnih povezavah je opti\u010dni kabel glede na\u0161tetih lastnosti najbolj\u0161i, a zato najdra\u017eji.<\/li>\n<li>Dostop do komunikacijskih medijev v omre\u017ejih, ki povezujejo ra\u010dunalnike na ve\u010dje razdalje, v ve\u010dini dr\u017eav zagotavljajo telekomunikacijske dru\u017ebe.<\/li>\n<li>Za povezavo ra\u010dunalnikov v omre\u017eje z ustreznim komunikacijskim medijem znotraj podjetja ali ustanove, pa mora poskrbeti ustanova sama.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vrste omre\u017eij glede na krajevni obseg<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Glede na krajevni obseg omre\u017eij razlikujemo med:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 osebnimi omre\u017eji (Personal Area Network) \u2013 lokalnimi oz. krajevnimi omre\u017eji (Local Area Network), ki povezujejo ra\u010dunalnike na razdalji nekaj km \u2013 mestnimi omre\u017eji (Metropolitan Area Network), ki povezuje ra\u010dunalniki na razdalji nekaj 10 km. \u2013 prostranimi omre\u017eji (Wide Area Network), ki povezujejo ra\u010dunalnike na ve\u010djih razdaljah. \u00a0 <strong>Vrste omre\u017eij glede na pravico uporabe<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Glede na pravico uporabe omre\u017eij razlikujemo med:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 javnimi omre\u017eji, katerih storitve lahko uporabljajo vsi in \u2013 privatnimi omre\u017eji, ki jih lahko uporabljajo zaposleni in njihove stranke (v podjetjih, bankah in ustanovah). \u00a0 <strong>4.2. Svetovno omre\u017eje internet<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Internet je omre\u017eje omre\u017eij na katerega je danes priklju\u010denih na milijone ra\u010dunalnikov.<\/li>\n<li>Za\u010detki interneta leta 1969, ko so ga za\u010deli razvijati najprej v voja\u0161ke namene.<\/li>\n<\/ul>\n<p>V razvoju interneta je zaznati 4 obdobja: \u2022 zgodnje obdobje,<\/p>\n<ul>\n<li>obdobje, ki ga zaznamuje uporaba storitve prenosa datotek in e-sporo\u010dil,<\/li>\n<li>obdobje, ki ga zaznamuje uporaba storitve svetovnega spleta v nekomercialne namene,<\/li>\n<li>obdobje, ki ga zaznamuje uporaba svetovnega spleta v komercialne namene.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Na\u010dini dostopa do interneta<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Uporabnik lahko s svojim osebnim ra\u010dunalnikom v internet dostopa:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 po krajevnem omre\u017eju in posebni komunikacijski napravi, usmerjevalniku, po najeti liniji; \u2013 po klicni liniji; \u2013 po kabelski povezavi; \u2013 po xDSL povezavi; \u2013 po brez\u017ei\u010dni povezavi. <strong>Komunikacijski protokol TCP\/IP<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Omre\u017eja v internetu oz. ra\u010dunalniki med seboj komunicirajo s pomo\u010djo standardnega protokola imenovanega TCP\/IP (Transmission Control Protocol \/ Internet Protocol).<\/li>\n<li>Vsako sporo\u010dilo, ki naj bi se prena\u0161alo po internetu se najprej razbije na manj\u0161e enote, t.i. pakete.<\/li>\n<li>Vsak paket se opremi z naslovom ra\u010dunalnika, ki oddaja sporo\u010dilo in ra\u010dunalnika, ki ga sprejema.<\/li>\n<li>Paketi istega sporo\u010dila tako potujejo po omre\u017eju neodvisno drug od drugega, lahko celo po razli\u010dnih poteh.<\/li>\n<li>Na sprejemni strani se vsi paketi sestavijo v prvotno sporo\u010dilo.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Naslavljanje v internetu<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vsak ra\u010dunalnik v internetu ima svojo identifikacijsko \u0161tevilko, t.i. IP \u0161tevilko, sestavljeno<\/li>\n<\/ul>\n<p>iz 4 \u0161tevil, lo\u010denih s piko kot npr.: <strong>193.2.110.67<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Na ra\u010dunalnike pa se lahko sklicujemo tudi z njihovim domenskim imenom (Domain Name<\/li>\n<\/ul>\n<p>System &#8211; DNS), ki je sestavljeno iz ve\u010d besed, lo\u010denih s piko kot npr.: <strong>manus.vsz.uni-lj.si<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Najvi\u0161ja domena je skrajno desno, levo sledijo ena drugi podrejene domene.<\/li>\n<li>Najvi\u0161ja domena je bodisi oznaka dr\u017eave ali pa oznaka vrste organizacije, ki ji domensko ime pripada (generi\u010dno ime).<\/li>\n<li>Nekaj najpogostej\u0161ih najvi\u0161jih domen, iz seznama mogo\u010dih, ki je precej obse\u017een:<\/li>\n<\/ul>\n<p>com podjetje, edu izobra\u017eevalna institucija, mil voja\u0161ka institucija, gov vladna institucija net ponudniki omre\u017enih storitev, int mednarodna organizacija \u00a0 <strong>4.3. Informacijske storitve interneta<\/strong> \u00a0 TELNET<\/p>\n<ul>\n<li>Gre za storitev interneta, ki omogo\u010da oddaljeni dostop, kar pomeni, da se priklju\u010dimo kot<\/li>\n<\/ul>\n<p>terminal na oddaljeni ra\u010dunalnik in na njem delamo, seveda \u010de imamo dovoljenje za to.<\/p>\n<ul>\n<li>Primer ukaza, ki omogo\u010da dostop do ra\u010dunalnika v NUKu: <strong><em>TELNET nuk.uni-lj.si<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>FTP (File Transfer Protocol)<\/p>\n<ul>\n<li>je storitev interneta, ki omogo\u010da prenos datotek med dvema ra\u010dunalnikoma, seveda \u010de imamo na oddaljenem ra\u010dunalniku dovoljenje za to.<\/li>\n<li>Primer ukaza, ki omogo\u010da povezavo na ra\u010dunalnik t.i. FTP stre\u017enik z namenom prenosa datotek: <strong>FTP <\/strong><strong>ftp.arnes.si<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Elektronska po\u0161ta Svetovni splet \u00a0 \u00a0 \u00a0 <strong>4.4. Omre\u017ena varnost<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Omre\u017eno varnost, to je varnost podatkov, ki se prena\u0161ajo po omre\u017ejih, zagotavljamo v okviru splo\u0161ne informacijske varnosti.<\/li>\n<li>Informacijska varnost (angl. information security) je veda o metodah za varovanje informacij in informacijskih sistemov pred neavtoriziranim dostopom, uporabo, razkrivanjem,<\/li>\n<\/ul>\n<p>spreminjanjem in uni\u010denjem.<\/p>\n<ul>\n<li>Poleg izraza informacijska varnost se uporabljajo tudi pojmi kot podatkovna varnost, ra\u010dunalni\u0161ka varnost, ki jih lahko imamo za sinonime.<\/li>\n<li>Informacijska varnost mora med drugim zagotavljati celovitost informacije.<\/li>\n<li>Celovitost informacije (angl. Information integrity) je lastnost informacije, ki zagotavlja, da je informacija resni\u010dna, pravo\u010dasna, nespremenjena in ima tudi vse lastnosti pri hranjenju in prena\u0161anju, ki ji ohranjajo informacijsko vrednost.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vrste zlorab<\/strong> Zlorabe, ki ogro\u017eajo varnost informacij, delimo v naslednje kategorije:<\/p>\n<ul>\n<li>kraja sredstev;<\/li>\n<li>prekinjanje storitev;<\/li>\n<li>nepoobla\u0161\u010deno razkrivanje informacij;<\/li>\n<li>nepoobla\u0161\u010deno spreminjanje informacij.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Tehnike zlorab<\/strong> pa se delijo na:<\/p>\n<ul>\n<li>\u010dlove\u0161ke napake;<\/li>\n<li>zlorabo pooblastil;<\/li>\n<li>preiskovanje podatkov z dovoljenimi sredstvi, ki pa niso predvidena za tak\u0161no uporabo;<\/li>\n<li>preiskovanje podatkov z zlonamernimi programi;<\/li>\n<li>neposredno prediranje, ki izkori\u0161\u010da varnostne slabosti sistemov;<\/li>\n<li>ru\u0161enje varnostnih mehanizmov.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kako zagotoviti varnost informacij?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Sistema, ki bi zagotavljal popolno varnost podatkov ni.<\/strong><\/li>\n<li>Z uporabo dolo\u010denih tehnik, nadzorom dostopa in pretoka informacij, varnostnimi kopijami<\/li>\n<\/ul>\n<p>podatkov, itd., dose\u017eemo dolo\u010deno stopnjo varnosti podatkov.<\/p>\n<ul>\n<li>Podatki v zdravstvu so zaupne narave, zato je zagotavljanje njihove varnosti \u0161e toliko bolj<\/li>\n<\/ul>\n<p>pomembno.<\/p>\n<ul>\n<li>Varnost informacij lahko izbolj\u0161amo z naslednjimi ukrepi:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 omejevanjem fizi\u010dnega dostopa do ra\u010dunalni\u0161kih sredstev; \u2013 preverjanjem istovetnosti (uporaba gesel); \u2013 uporabo protivirusnih programov in njihovim rednim posodabljanjem; \u2013 posodabljanjem operacijskih sistemov; \u2013 uporabo legalne programske opreme; \u2013 redno izdelavo varnostnih kopij podatkov.<\/p>\n<ul>\n<li>Omre\u017eno varnost pa pove\u010damo z naslednjimi ukrepi:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 uporabo po\u017earnih zidov za varovanje zasebnih omre\u017eij; \u2013 uporabo kriptografije pri prenosu podatkov po omre\u017ejih; \u2013 uporabo digitalnih potrdil in elektronskih podpisov. \u00a0 <strong>Kriptografija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri prena\u0161anju podatkov po omre\u017ejih je z dolo\u010deno opremo mogo\u010de te podatke prestrezati in jih zlorabiti.<\/li>\n<li>S pomo\u010djo kriptografije oz. \u0161ifriranja pa te podatke naredimo \u201cneberljive\u201d, saj je potrebno za razumevanje vsebine podatkov poznati postopek za de\u0161ifriranje.<\/li>\n<li>Poenostavljeno povedano je postopek \u0161ifriranja in de\u0161ifriranja tak\u0161en:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Na oddajni strani se s klju\u010dem oz. posebnim algoritmom \u0161ifriranja, pretvori podatke. Tako dobimo \u0161ifrirane podatke oz. kriptogram. \u2013 Kriptogram potuje po omre\u017eju. \u2013 Na sprejemni strani, ki pozna de\u0161ifrirni klju\u010d, se kriptogram pretvori v prvotne podatke. <strong>Digitalna potrdila in elektronski podpisi<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Elektronski podpis se uporablja za identifikacijo uporabnikov in verodostojnosti sporo\u010dil.<\/li>\n<li>Digitalno potrdilo oz. elektronski certifikat pridobi uporabnik tako, da deponira svoj elektronski podpis in trajanje veljavnosti podpisa pri overiteljih digitalnih potrdil, nekak\u0161nih \u201celektronskih notarji\u201d. V Sloveniji jih je kar nekaj: SIGEN-CA, NLB, Po\u0161ta Slovenije, itd.<\/li>\n<li>Ko nekdo sprejme sporo\u010dilo od uporabnika, ki ima svoj elektronski podpis, pri notarju zahteva veljaven klju\u010d za \u010das, ko je bilo sporo\u010dilo prejeto.<\/li>\n<li>Za ugotavljanje verodostojnosti sporo\u010dila se na oddajni strani po posebnem postopku izra\u010duna \u0161tevilo, ki je del sporo\u010dila. To vrednost se podpi\u0161e z elektronskim podpisom. Prejemnik ve, da sporo\u010dilo ni bilo spremenjeno, \u010de je na sprejemni strani ponovno izra\u010dunano<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u0161tevilo in \u0161tevilo, ki je bilo podpisano, enako. <strong>Informacijski sistemi v zdravstvu<\/strong> <strong>\u00a0<\/strong> <strong>Bolni\u0161ni\u010dni informacijski sistemi<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Bolni\u0161ni\u010dni informacijski sistem predstavlja mno\u017eica vseh informacijskih sistemov, ki se<\/li>\n<\/ul>\n<p>uporabljajo v neki bolni\u0161nici in katerih funkcija je podpora dela z bolniki\/varovanci. HIS sestavljajo: \u2013 klini\u010dni informacijski sistemi (nudijo podporo pri na\u010drtovanju, izvajanju in vrednotenju obravnave bolnikov\/varovancev); \u2013 administrativni informacijski sistemi (podpirajo kadrovsko ter finan\u010dno poslovanje in omogo\u010dajo spremljanje kakovosti). \u00a0 <strong>Radiolo\u0161ki informacijski sistemi<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Radiolo\u0161ki informacijski sistemi omogo\u010dajo podporo delovnemu procesu na radiolo\u0161kih<\/li>\n<\/ul>\n<p>oddelkih. Med drugim: \u2013 naro\u010danje in razporejanje bolnikov na preiskave; \u2013 izdajanje navodil bolnikom glede priprav na preiskave; \u2013 zapis rezultatov preiskav; \u2013 evidenca in upravljanje z rentgenogrami, itd. <strong>Sistemi za arhiviranje in posredovanje slik (PACS)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Radiolo\u0161ki oddelki prehajajo vedno bolj iz klasi\u010dne v digitalno radiologijo. To pomeni, da ni ve\u010d slikanja na film, temve\u010d se slika zajame in shrani v digitalni obliki, prikazuje pa se na monitorjih ali natisne.<\/li>\n<li>Sistemi PACS omogo\u010dajo hranjenje oz. Arhiviranje ter po\u0161iljanje digitalnih slik po ra\u010dunalni\u0161kih omre\u017ejih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Informacijski sistemi zdravstvene nege<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Informacijski sistemi zdravstvene nege omogo\u010dajo dokumentiranje procesa zdravstvene nege in predstavljajo orodje za upravljanje izvajanja zdravstvene nege.<\/li>\n<li>Informacijski sistem zdravstvene nege ima dva cilja:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Prvi cilj je podpora delovnemu procesu medicinske sestre, t.j. zbiranje potrebnih podatkov, pregledovanje, dokumentiranje bolnikovega\/varovan\u010devega stanja, dokumentiranje izvr\u0161enih postopkov zdravstvene nege. \u2013 Drugi cilj je omogo\u010diti medicinskim sestram dostop do informacij in orodij, kot npr. bibliografskih zbirk podatkov, informacij o zdravilih, navodilih o postopkih, ki jih zahteva posamezna bolni\u0161nica, itd. <strong>Uporaba informacijske tehnologije v zdravstveni negi<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Predstavljena informacijska tehnologija podpira delo medicinskih sester na vseh<\/li>\n<\/ul>\n<p>podro\u010djih njihovega delovanja: delu z bolniki in varovanci, administraciji in upravljanju, lastnem izobra\u017eevanju in izobra\u017eevanju bolnikov in varovancev ter njihovem raziskovalnem delu. <strong>Delo z bolniki in varovanci<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Bele\u017eenje in na\u010drtovanje negovalnih postopkov in posegov;<\/li>\n<li>Elektronski zapis podatkov o bolnikih in varovancih;<\/li>\n<li>Prenos podatkov iz naprav za nadzor bolnikovih vitalnih funkcij in drugih merilnih instrumentov neposredno v elektronski zapis podatkov o bolnikih;<\/li>\n<li>Elektronski negovalni na\u010drt;<\/li>\n<li>Avtomatsko obra\u010dunavanje porabljenega materiala in stro\u0161kov, ki so nastali pri dolo\u010denem posegu oz. storitvi.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Administracija in upravljanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Avtomatsko razporejanje zaposlenih po oddelkih, izmenah, itd.<\/li>\n<li>Uporaba elektronske po\u0161te za la\u017ejo komunikacijo<\/li>\n<li>Analiza stro\u0161kov in na\u010drtovanje prora\u010duna<\/li>\n<li>Zagotavljanje kakovosti in analiza rezultatov dela<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Izobra\u017eevanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>U\u010denje oz. izobra\u017eevanje na daljavo s pomo\u010djo telekonferenc<\/li>\n<li>Uporaba virov na svetovnem spletu<\/li>\n<li>Priprava predstavitev<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Raziskovalno delo<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Iskanje literature po elektronskih bibliografskih bazah podatkov<\/li>\n<li>Razvijanje strokovnega terminolo\u0161kega slovarja in klasifikacije zdravstvene nega, ki bi ju za dokumentiranje zdravstvene nege in elektronske zapise uporabljali na vseh podro\u010djih dela medicinskih sester.<\/li>\n<li>Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege \u2013 <em>ICNP<\/em> (International Classification for Nursing Practice): doc. dr. Olga \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d v sodelovanju s FOV<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>CINAHL (<strong>C<\/strong>umulative <strong>I<\/strong>ndex of <strong>N<\/strong>ursing and <strong>A<\/strong>llied <strong>H<\/strong>ealth <strong>L<\/strong>iterature) je najpomembnej\u0161a<\/li>\n<\/ul>\n<p>bibliografska podatkovna baza s podro\u010dja zdravstvene nege in zdravstva.<\/p>\n<ul>\n<li>Vsebuje zapise iz ve\u010d kot 2000 revij in drugih publikacij. V njej je ve\u010d kot milijon zapisov od leta 1982 dalje.<\/li>\n<li>Poleg tega podatkovna baza ponuja tudi dostop do nekaterih doktorskih disertacij, konferen\u010dnih zbornikov, programske opreme za izobra\u017eevanje, poglavij iz knjig, itd.<\/li>\n<li>Podatkovna baza CINAHL je dostopna preko projekta EIFLDirect, ki je nastal kot skupni projekt ustanov Zavoda za Odprto dru\u017ebo (del omre\u017eja Soro\u0161evih skladov) in EBSCO Publishing, ki je eden najve\u010djih dobaviteljev elektronskih in tiskanih strokovnih in znanstvenih revij na svetu.<\/li>\n<\/ul>\n<p>http:\/\/home.izum.si\/izum\/ft_baze\/eifl_direct.asp Do baze CINAHL lahko dostopate tudi z doma\u010de strani fakultete, tako, da sledite naslednjim povezavam: Knji\u017enica \uf05fDigitalna knji\u017enica \uf05f\u010clanki, revije, knjige \uf05fCINAHL with Full Text<\/p>\n<ul>\n<li>MEDLINE (Medical Literature Analysis and Retrieval System Online) je bibliografska podatkovne baza, ki omogo\u010da iskanje strokovne in znanstvene literature s podro\u010dij biomedicine, stomatologije, zdravstvene nege, veterine in zdravstvenega varstva.<\/li>\n<li>Vsebuje bibliografske podatke s povzetki \u010dlankov in tudi povezavami na dolo\u010dene \u010dlanke iz pribli\u017eno 5000 revij od leta 1966.<\/li>\n<li>Do baze se dostopa na enak na\u010din kot do baze CINAHL.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zdravstveni informacijski sistemi v Sloveniji<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zdravstveni podatki v Sloveniji se izmenjujejo med naslednjim institucijami:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Ministrstvom za zdravje, \u2013 In\u0161titutom za varovanje zdravja (IVZ) in Zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV), \u2013 Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in drugimi zdravstvenimi zavarovalnicami, \u2013 Izvajalci zdravstvenih storitev, \u2013 Raziskovalnimi institucijami s podro\u010dja zdravstva.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Ministrstvo za zdravje <\/strong>je najvi\u0161ja institucija v Sloveniji, ki izvaja naloge s podro\u010dja<\/li>\n<\/ul>\n<p>javnega zdravja, zdravstvenega varstva in zdravstvene ekonomike.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>In\u0161titut za varovanje zdravja RS <\/strong>skupaj z devetimi obmo\u010dnimi Zavodi za zdravstveno varstvo predstavlja osnovo preventivnega zdravstvenega varstva. Med podro\u010dja, s katerimi se ukvarja IVZ, spada: socialna medicina,higiena,zdravstvena ekologija,epidemiologija nalezljivih bolezni,javnozdravstveni laboratoriji,zdravstvena informatika,mentalna higienapromocija zdravja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Devet obmo\u010dnih <strong>Zavodov za zdravstveno varstvo <\/strong>(<strong>ZZV<\/strong>) (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ravne na Koro\u0161kem) z izvajanjem nacionalnega programa uresni\u010dujejo strate\u0161ke usmeritve Slovenije na podro\u010dju preventivne medicine oz. javnega zdravja. Delovna podro\u010dja zavodov so predvsem: higiena, zdravstvena ekologija, epidemiologija nalezljivih bolezni, socialna medicina, promocija zdravja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>ZZZS <\/strong>je zavod, ki je v za\u010detku 90. let vzpostavil lokalna in nacionalno omre\u017eje za izmenjavo zdravstvenih podatkov, poskrbel za nabavo osebnih ra\u010dunalnikov in usposabljanje zdravstvenih delavcev za delo z ra\u010dunalniki.<\/li>\n<li>ZZZS trenutno uvaja novo KZZ in vpeljuje sistem \u201cOn-line\u201d zdravstvenega zavarovanja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Izvajalci zdravstvenih storitev <\/strong>so bolni\u0161nice, zdravstveni domovi, lekarne, laboratoriji, zdravili\u0161\u010da, zavodi in in\u0161tituti, itd., ki opravljajo vsaj eno od zdravstvenih dejavnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>BIRPIS21 <\/strong>= informacijski sistem, ki omogo\u010da spremljanje vseh dogodkov v zvezi s pacientom v razli\u010dnih enotah bolni\u0161nice oziroma dejavnostih, ki jih dolo\u010dena bolni\u0161nica opravlja. Vsebuje vse module, ki so potrebni za u\u010dinkovito delovanje katerekoli bolni\u0161nice, vklju\u010dno z administrativnimi funkcijami na eni strani in visoko tehnolo\u0161ko zahtevnimi strokovnimi medicinskimi funkcijami na drugi. Pacient je v sistemu vseskozi obravnavan kot centralna entiteta.<\/p>\n<ul>\n<li><strong> Med vidnej\u0161e funkcionalnosti sistema spadajo:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Sprejem pacienta, \u2013 Arhiv pacienta, \u2013 Kreiranje obravnave, \u2013 Name\u0161\u010danje pacienta v sobo in posteljo, \u2013 Enostavno mese\u010dno fakturiranje.<\/p>\n<ul>\n<li><strong> Omogo\u010da pa tudi vklju\u010ditev naslednje funkcionalnosti oz. modulov, ki so odvisni od na\u010dina dela in same organizacije ustanove:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Povezava z laboratorijem, \u2013 Povezava z radiolo\u0161kim IS, \u2013 Skupine primerljivih primerov, \u2013 Prehrana, \u2013 Kategorija zdravstvene nege, \u2013 \u010cakalna knjiga, \u2013 \u010cakalna vrsta, \u2013 Patolo\u0161ki laboratorij, \u2013 Citolo\u0161ki laboratorij. <strong>ISOZ21<\/strong> = informacijski sistem, ki omogo\u010da elektronski zapis podatkov o pacientih in vodenje evidence opravljenega dela. Namenjen je podpori strokovnega dela v ambulantah.<\/p>\n<ul>\n<li><strong> Vklju\u010duje naslednje module:<\/strong><\/li>\n<li>Splo\u0161ni moduli vklju\u010dujejo:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Problemsko listo, \u2013 \u010cakalno knjigo, \u2013 Predpisovanje zdravil, \u2013 Povezavo z laboratorijem, \u2013 Kategorijo zdravstvene nege, \u2013 Vpogled v izvide mikrobiolo\u0161kega laboratorija po spletu.<\/p>\n<ul>\n<li>Strokovnimi moduli so pripravljeni po specifi\u010dnih potrebah posameznih dejavnosti in vklju\u010dujejo:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Dejavnike tveganja za ogro\u017eenost za sr\u010dno \u017eilne bolezni (S\u017dO), \u2013 Preventivno delo v ginekolo\u0161kih ambulantah, \u2013 Otro\u0161ko in \u0161olsko sistematiko, \u2013 Medicino dela, Zdravstveno vzgojo, Re\u0161evalne prevoze. <strong>eZdravje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Projekt eZdravje je projekt informatizacije zdravstvenega sistema v Sloveniji in trenutno predstavlja enega ve\u010djih projektov informatizacije javnih storitev.<\/li>\n<li>Projekt zdru\u017euje aktivnosti vpeljave rabe komunikacijskih in informacijskih sredstev na podro\u010dju zdravstva, s katerimi bo mo\u010d zagotoviti u\u010dinkovitej\u0161e javnozdravstvene<\/li>\n<\/ul>\n<p>storitve.<\/p>\n<ul>\n<li>Rezultati projekta eZdravje bodo omogo\u010dili, da se lahko zdravstvena obravnava bolje prilagodi posameznikom, olaj\u0161a mobilnost in varnost pacientov, zmanj\u0161uje stro\u0161ke zdravstvenih storitev ter podpre interoperabilnost v dr\u017eavi in prek meja.<\/li>\n<li>Projekt naj bi potekal vse do leta 2015, nekatere aktivnosti pa \u0161e do leta 2023.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Cilji projekta<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pove\u010danje u\u010dinkovitosti zdravstvenega sistema<\/li>\n<li>Dvig kakovosti zdravstvenih procesov z izobra\u017eevanjem in usposabljanjem razli\u010dnih ciljnih skupin na podro\u010dju estoritev v zdravstvu<\/li>\n<li>Zagotavljanje celovite kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong> <strong>\u00a0<\/strong> <strong>Pove\u010danje u\u010dinkovitosti zdravstvenega sistema \u2013 KAKO?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>S prenovo in optimizacijo obstoje\u010dih zdravstvenih in sorodnih procesov;<\/li>\n<li>S prenovo in nadgradnjo informacijsko komunikacijske infrastrukture;<\/li>\n<li>Z vzpostavitvijo in vpeljavo nacionalnih zdravstveno informacijskih standardov;<\/li>\n<li>Z vzpostavitvijo nacionalnega zdravstvenega informacijskega sistema (eZIS) z<\/li>\n<\/ul>\n<p>njegovimi komponentami: \u2013 Zdravstvenim omre\u017ejem zNET \u2013 Zdravstvenim portalom zVEM (zdravstvo &#8211; Vse na Enem Mestu) \u2013 Elektronskim zdravstvenim zapisom (EZZ);<\/p>\n<ul>\n<li>Z vzpostavitvijo in delovanje Centra za informatiko v zdravstvu (CIZ), ki bo deloval pod okriljem Ministrstva za zdravje RS in strate\u0161kim vodstvom Sveta za informatiko v zdravstvu (SIZ) in smernicami Odbora za zdravstveno informacijske standarde (OZIS) ter prevzel centralno vlogo obvladovanja in upravljanja eZIS ter vzdr\u017eevanja in nadaljnjega razvoja projekta eZdravje po zaklju\u010dku investicije.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Dvig kakovosti zdravstvenih procesov \u2013 KAKO?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Z razvojem, izvajanjem in vzdr\u017eevanjem programov za ve\u010danje dejavne vloge in odgovornosti dr\u017eavljanov v zdravstvu;<\/li>\n<li>Z razvojem, izvajanjem in vzdr\u017eevanjem programov za ve\u010danje dejavne vloge in<\/li>\n<\/ul>\n<p>odgovornosti drugih akterjev v zdravstvenem sektorju;<\/p>\n<ul>\n<li>Z razvojem in vzdr\u017eevanjem programov strokovnih usposabljanj za podro\u010dje eZdravja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zagotavljanje celovite kakovosti in varnosti v zdravstvenem sistemu \u2013 KAKO?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Z razvojem programov za vzpostavitev in implementacijo sistemov kakovosti;<\/li>\n<li>Z razvojem programov, metod in orodij za nadzor kakovosti ter zagotavljanjem akreditacije<\/li>\n<\/ul>\n<p>sistemov kakovosti v zdravstvu;<\/p>\n<ul>\n<li>Z izvedbo izobra\u017eevanja in usposabljanja za nudenje strokovne pomo\u010di pri uvajanju \u00a0\u00a0\u00a0celovitih sistemov kakovosti v zdravstvene institucije.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ra\u010dunalni\u0161tvo in informatika Ra\u010dunalni\u0161tvo (angl. computing, computer science) je podro\u010dje znanosti in tehnologije, ki\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prou\u010duje ra\u010dunalnike, njihovo zgradbo Informatika (angl. Informatics) je veda o obdelovanju informacij na temelju TEORIJE INFORMACIJ. Prou\u010duje vse v povezavi z ter uporabo. Usmerjeno je k re\u0161evanju prakti\u010dnih problemov, zato uporablja in\u017eenirske pristope in re\u0161itve. Informacijami \u2013 z zbiranjem, oblikovanjem, &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/racunalnistvo-in-informatika-v-zdravstvu\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Ra\u010dunalni\u0161tvo in informatika v zdravstvu<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[480],"tags":[2083,2082,2086,2085,2084],"class_list":["post-2681","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-informatika","tag-racunalnistvo-in-informatika","tag-racunalnistvo-in-informatika-v-zdravstvu","tag-visoka-zdravstvena-informatika","tag-visoka-zdravstvena-racunalnistvo","tag-zdravstvo-racunalnistvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2681","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2681"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2681\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2681"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2681"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2681"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}