Telesna temperatura je eden vitalnih znakov. Je izmerjeno toplotno stanje telesa, ki ga izra\u017eamo v stopinjah \u2013 na na\u0161em podro\u010dju stopinjah Celzija (\u00baC).<\/p>\n
\u010clovek je homeotermno bitje: sam proizvaja in oddaja toploto, tako da vzdr\u017euje neko stalno telesno temperaturo, ki se kljub nihanjem okolja le malo spreminja. Normalna telesna temperatura je pogoj za normalno celi\u010dno presnovo in delovanje organizma kot celote.<\/p>\n
<\/p>\n
Temperatura variira glede na telesno notranjost (jedro, sredica \u2013 torej temperatura notranjih organov in notranjosti glave) in povr\u0161ino (skorjo, ovoj \u2013 temperatura ko\u017ee). Na telesni povr\u0161ini (temperatura ko\u017ee) je za okoli 0,5\u00b0C ni\u017eja, kot v jedru. Tudi telesna povr\u0161ina nima povsod enake temperature \u2013 distalni deli so hladnej\u0161i od proksimalnih. Temperaturo jedra merimo v u\u0161esih ali rektalno, lahko tudi v po\u017eiralniku, pulmonalni arteriji ali v mehurju s pomo\u010djo invazivnih metod. Temperaturo povr\u0161ine \u2013 skorje pa aksilarno ali sublingvalno (oralno).<\/p>\n
Temperatura \u010dlove\u0161kega jedra pa je pribli\u017eno 37\u00b0C in pri posamezniku obi\u010dajno niha za 0.3\u00b0C do 0.6\u00b0C.<\/p>\n
<\/p>\n
Reguliranje telesne temperature<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Telesno temperaturo reguliramo z:<\/p>\n <\/p>\n Normalna telesna temperatura je pribli\u017eno 37\u00b0C (od 35,9 do 37,4\u00b0C). Telesna temperatura je v povezavi s temperaturo okolja in je v precej\u0161nji meri od nje tudi odvisna. Je v ravnote\u017eju s prejeto in oddano toploto in je pod natan\u010dno kontrolo fiziolo\u0161kih in du\u0161evnih faktorjev, ki skrbijo za stalno temperaturo \u010dlove\u0161kega jedra na 37 +\/- 1\u00b0. Ker se posamezniki med seboj razlikujejo, lahko pride tudi do manj\u0161ih odstopanj v telesni temperaturi. Tako lahko \u00bbnormalna\u00ab temperatura niha od 36\u00b0C do kar 37,5\u00b0C.<\/p>\n <\/p>\n Reber\u0161ek – Gori\u0161ek in Novak (1999) navajata razpon telesne temperature jedra pri zdravih ljudeh +\/- 0,4\u00b0C ob pribli\u017eno stalni temperaturi 36,8\u00b0C. Obstajajo tudi obi\u010dajna dnevna nihanja telesne temperature. Najni\u017eja je med 4. in 6. uro zjutraj (Dinarello in Wolff, 1996 cit. po Reber\u0161ek – Gori\u0161ek in Novak, 1999) najvi\u0161ja pa med 16. in 19. uro (Taylor in sod., 2001).<\/p>\n Telesno temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem, ki se nahaja v hipotalamusu v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu. Hipotalamus prejema informacije o temperaturi ko\u017ee iz perifernih receptorjev ter informacije o temperaturi sredice iz centralnih receptorjev. Preko somatskega in avtonomnega \u017eiv\u010devja ter preko mo\u017eganske skorje spro\u0161\u010da mehanizme za produkcijo in oddajanje top1ote ter s tem vzdr\u017eevanje homeostaze. Tako zagotavlja stalno telesno temperaturo, ki je dolo\u010dena s to\u010dko nastavitve (Dinarello in Wolff, 1996 cit. po Reber\u0161ek – Gori\u0161ek in Novak, 1999; Taylor in sod., 2001). Nastajanje toplote je neprestano ter je nujni vzporedni proces presnove. Obenem pa telo tudi neprestano toploto oddaja v okolico (\u010crne \u2013 Finderle, 2002; Henderson in Nite, 1997). \u010clovek je v temperaturnem ravnovesju, ko je prejeta toplota enaka oddani toploti.<\/p>\n Toplota se po telesu prena\u0161a s pomo\u010djo krvnega obtoka. Pri tem igra najve\u010djo vlogo periferni krvni obtok.<\/p>\n \u017div\u010dne celice v hipotalamusu reagirajo na nihanje temperature v kro\u017ee\u010di krvi in na impulz, ki pride iz ob\u010dutljivih receptorjev v ko\u017ei in mi\u0161icah. Ko\u017ea je organ, ki skrbi za uravnavanje zunanje in notranje temperature. Njeno delovanje je podobno delovanju termostata. Za tvorbo toplote se aktivirajo tisti procesi, ki pove\u010dujejo proizvodnjo toplote. To so: vazokonstrikcija (o\u017eenje perifernih \u017eil), zaviranje znojenja, po\u010dasnej\u0161e dihanje, zavestno gibanje (hoja, prestopanje na mestu) in podzavestno drhtenje.<\/p>\n <\/p>\n Telesna temperatura (TT) se uravnava z doseganjem ravnovesja med proizvedeno in izgubljeno toploto. O toplotnem ravnovesju govorimo, kadar je produkcija in oddajanje toplote v ravnovesju. Tako vzdr\u017eujemo homeostazo. <\/em><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Primarni vir toplote v telesu je metabolizem oziroma presnova. Hrana je vir energije in TT dviguje. Med prebavljanjem je TT vi\u0161ja, zato je pomembno, kdaj TT merimo. Na dvig temperature vpliva hrana bogata z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, \u0161e zlasti pa ma\u0161\u010dobami \u2013 bazalni metabolizem se pove\u010da za 30%. Nastajanje toplote je nujen vzporedni proces metabolizma (\u010crne – Finderle 2002; Taylor in sod., 2001). Telesna toplota je rezultat celi\u010dne aktivnosti, to\u010dneje kr\u010denja mi\u0161i\u010dnih celic in za te in za vse ostale metaboli\u010dne procese je hrana nujna (Henderson in Nite, 1997). Pri procesih presnove \u010dlove\u0161ko telo energijo, spro\u0161\u010deno ob razgradnji zau\u017eite hrane, uporabi za tvorbo energetsko bogatih molekul ATP (adenozintrifosfat), ki jih potrebuje za svoje aktivnosti. \u017de sama aktivnost hranjenja spro\u017ea telesni napor, ve\u010djo aktivnost, kar tudi vodi v vi\u0161jo TT. \u017de ob presnovi neizogibno pride tudi do spro\u0161\u010danja toplote. Poleg tega tudi v mirovanju telo tro\u0161i nekaj energije za vzdr\u017eevanje mi\u0161i\u010dne napetosti, delovanje \u017eiv\u010devja in kopico drugih dejavnosti ter ob tem spet spro\u0161\u010da toploto. Na ta na\u010din \u010dlove\u0161ki organizem v povpre\u010dju greje z mo\u010djo okoli 120 W, tako da preko celega dne odda pribli\u017eno 10000 kJ (2400 kcal) toplote, ki jo moramo vnesti v telo s hrano (mo\u0161ki nekoliko ve\u010d, \u017eenske nekoliko manj, s starostjo pa potrebe po energiji padajo) (Mali, 2004).<\/p>\n Nekaj toplote nastane z mi\u0161i\u010dnim delom, kot rezultat kr\u010denja mi\u0161ic. \u010ce telo ne dobi zadosti toplote ob procesih presnove, pri\u010dne z ritmi\u010dnim kr\u010denjem skeletnih mi\u0161ic, kar imenujemo tresenje. Tresenje je odgovor, ki pospe\u0161i produkcijo toplote, je spodbuda hipotalamusu.<\/p>\n Metabolizem pove\u010duje delovanje mi\u0161ic, mi\u0161i\u010dna aktivnost lahko sprosti tudi do 100% ve\u010d toplote kot v mirovanju.<\/p>\n Pomembno je tudi delovanje nekaterih hormonov, npr. tiroksin, ki vpliva na pove\u010dan metabolizem. Noradrenalin in adrenalin delujeta direktno na celice, pove\u010dujeta njihovo aktivnost in metabolizem v vseh tkivih in organih. Znan je tudi vpliv progesterona na telesno temperaturo \u017eensk.<\/p>\n \u010clovek pa sprejema tudi toploto iz okolja (preko radiacije in kondukcije), kar vpliva na vi\u0161ino telesne temperature.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Za vzdr\u017eevanje homeostaze mora biti nastajanje toplote v telesu enako njeni izgubi. Bilanca toplote je enaka ni\u010d. Strokovno proces oddajanja toplote iz telesa v okolje imenujemo termoliza (\u010crne – Finderle, 2002), oziroma razpadanje spojin zaradi spremenjene temperature (Adle\u0161i\u010d in sod., 2002). \u010ce bi se vsa toplota, proizvedena s celi\u010dno aktivnostjo, nakopi\u010dila v tkivu, bi uni\u010dila telo (Henderson in Nite, 1997). Ko\u017ea je primarno mesto izgube toplote (Taylor in sod., 2001).<\/p>\n Telo oddaja (odve\u010dno) toploto skozi ko\u017eo. Kri s kro\u017eenjem prena\u0161a toploto na telesno povr\u0161ino. Tik pod povrhnjico so majhne povezave med arteriolami in venulami. To so majhni \u0161anti, ki lahko ostanejo odprti, tako da lahko toplota prehaja direktno v povrhnjico in preko nje v okolje ali pa se stisnejo in prepre\u010dijo prehod toplote v okolje. To nadzira simpati\u010dno \u017eiv\u010devje, ki se tako odziva na spremembe v okolju.<\/p>\n Toplota se oddaja tudi s pomo\u010djo znojenja, z dihanjem, z izlo\u010danjem urina in blata. Pomemben pojav, s katerim se lahko znebimo odve\u010dne toplote je potenje. Pri izhlapevanju s ko\u017ee znoj \u010drpa toploto iz na\u0161ega telesa in okoli\u0161kega zraka. Na ta na\u010din se hladita telo in okoli\u0161ki zrak. To je najbolj u\u010dinkovit na\u010din hlajenja, saj je izparilna toplota vode zelo velika.<\/p>\n Da je mehanizem hlajenja prek hlapenja znoja lahko u\u010dinkovit, mora znoj z na\u0161e ko\u017ee tudi zares izhlapeti. \u010clovek, ki se kopa v znoju zaradi tega ne izgublja toplote. Da znoj lahko izhlapeva s ko\u017ee, mora biti zrak dovolj suh – kadar je relativna vla\u017enost 100%, zrak ne sprejema ve\u010d vodne pare in izhlapevanja je konec. Zato v 100% vla\u017enosti \u010dlovek lahko zdr\u017ei le okoli 10 minut pri temperaturi 40o<\/sup>C, preden pride do pregretja. Tako veliko la\u017eje prena\u0161amo vro\u010dino v suhem, kot pa relativno nizko temperaturo v soparnem ozra\u010dju. Izhlapevanje znoja lahko mo\u010dno zavremo tudi z neprimernimi obla\u010dili – v tesni, oprijeti sinteti\u010dni obleki nam bo dosti bolj vro\u010de kot v lahni, ohlapni bomba\u017eni majici.<\/p>\n K izhlapevanju znoja mo\u010dno prispeva tudi gibanje zraka okoli nas (Mali, 2004).<\/p>\n Toplota prehaja v okolje s pomo\u010djo fizikalnih procesov kot so radiacija, konvekcija, evaporacija in kondukcija.<\/p>\n <\/p>\n Radiacija<\/em> pomeni razpr\u0161itev ali \u0161irjenje toplote s pomo\u010djo elektromagnetnih valov. Ponavadi je telesna temperatura vi\u0161ja od temperature okolice, zato telo oddaja toplotne \u017earke v vse smeri. Tako telo izgubi od 40 do 45% toplote.<\/p>\n <\/p>\n Konvekcija<\/em> pomeni \u0161irjenje toplote z gibanjem, usmerjanjem z razli\u010dno mo\u010djo s podro\u010dja z vi\u0161jo temperaturo v podro\u010dje z ni\u017ejo (kot su\u0161ilec las). Konvekcija je razlo\u017eena v Velikem slovarju tujk (Adle\u0161i\u010d in sod., 2002), kot prena\u0161anje toplote zaradi gibanja snovi. \u010crne – Finderle (2002) navaja prenos z zrakom. Lep primer je pot hladnega zraka preko nepokrite povr\u0161ine telesa (Taylor in sod., 2001).<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Evaporacija<\/em> pomeni izhlapevanje skozi ko\u017eo. Je prehajanje iz teko\u010dega stanja v plinasto (Adle\u0161i\u010d in sod., 2002). Voda izhlapeva ob znojenju iz povr\u0161ine ko\u017ee in pri dihanju. Z evaporacijo oddajamo 30 do 35% toplote. Voda hlapi skozi ko\u017eo in plju\u010dne alveole nenehno, neopazno, neob\u010duteno ne glede na telesno temperaturo. V 24 urah tako izhlapi od 600 do 800 ml teko\u010dine.<\/p>\n <\/p>\n Kondukcija<\/em> pomeni prenos toplote na drug objekt s pomo\u010djo direktnega kontakta \u2013 direktno prevajanje toplote s povr\u0161ine telesa na predmete, s katerimi pridemo v stik. Tako \u010dlovek odda okoli 4% toplote. Tako porabimo toploto za ogrevanje zraka, ki nas obdaja. Primer za prenos toplote je, \u010de stisnemo kocko ledu, ki se stopi.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Dejavniki, ki vplivajo na vi\u0161ino telesne temperature<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Na homeostazo vplivajo razli\u010dni dejavniki: dnevni bioritem, starost, spol, stres, okolje, \u010dlovekovo vedenje, telesna aktivnost.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Tabela \u0161t.1: Vpliv starosti na vi\u0161ino telesne temperature (vir: Taylor in sod., 2001)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Z raznimi posegi v okolje \u010dlovek tudi sam vpliva na spremembe v okolju, ki se potem odra\u017eajo v ugodnih ali neugodnih razmerah. Ti faktorji so: toplo stanovanje, ogrevanje, topla obla\u010dila, zdrava prehrana, skrb za telesno kondicijo, kar vse vpliva na homeostazo.<\/p>\n <\/p>\n Sposobnost prilagajanja vplivu vremena in letnih \u010dasov se odra\u017ea v krepitvi \u010dlove\u0161kega obrambnega sistema. Obratno pa na\u0161e \u00bbumetno temperaturno okolje\u00ab (visoka temperatura v stanovanju pozimi in klima naprave poleti) vpliva na pove\u010dano ob\u010dutljivost, pove\u010da se nagnjenost k prehladnim obolenjem in vremenski ob\u010dutljivosti.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Nihanje telesne temperature med posamezniki v razponu od 0,3 do 0,6\u00baC okoli popre\u010dne telesne temperature (37\u00baC) velja za normalno telesno temperaturo. Pri posameznikih so celo vi\u0161je TT normalne. Poleg normalne poznamo tudi zni\u017eano ali zvi\u0161ano TT.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Zni\u017eana telesna temperatura oziroma hipotermija je po Velikem slovarju tujk (Adle\u0161i\u010d in sod., 2002) podhladitev, ohladitev pod normalno telesno temperaturo. Hipotermija je stanje, pri katerem telesna temperatura jedra pade pod 35\u00b0C, kot rezultat izpostavitve mrazu (Nettina, 1997). Je pojav stalno zni\u017eane TT pod 36\u00b0C. Hipotermija je lahko zelo nevarno stanje, ki vodi v smrt. Ko temperatura jedra pada, se encimske reakcije upo\u010dasnijo, oseba lahko izgubi zavest. Metabolizem se upo\u010dasni in s tem poraba kisika. Taylor in sod. (2001) navajajo mo\u017een smrtni izid, \u010de temperatura pade pod 34\u00b0C, vendar so opisani primeri, ko so pre\u017eiveli pri izmerjeni temperaturi jedra 28\u00b0C. To je mo\u017eno pri utopljencih v mrzli vodi ali pri osebah, ki jih je zasul sne\u017eni plaz. Ravno tako, kot je povi\u0161ana telesna temperatura nekak\u0161na za\u0161\u010dita za telo, je tudi zni\u017eana. Hitrost kemi\u010dnih reakcij se upo\u010dasni, na ta na\u010din se zmanj\u0161a potreba po kisiku (Taylor in sod., 2001).<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Nevarnost zni\u017eane telesne temperature predstavljajo \u0161e starost, pomanjkanje ma\u0161\u010dob v telesu, mokra ali neprimerna obleka, zloraba drog, kajenje, utrujenost, lakota in iz\u010drpanost, prekomerno pitje alkohola, ki povzro\u010di vazodilatacijo perifernih \u017eil in s tem izgubo toplote (Kindlen, 2003).<\/p>\n Terapevtsko zni\u017eano temperaturo izzovemo umetno. Uporabimo jo pri velikih kirur\u0161kih posegih ali pri zelo visoki cerebralni vro\u010dini, da se zmanj\u0161a presnova (Kisner in sod. 1998).<\/p>\n Torej je pri operacijah vzdr\u017eevanje telesne temperature zelo pomembno (Thompson, 2002). Na primer pri sr\u010dni operaciji je \u010dlovek ohlajen na 21 do 24\u00b0C, zaradi tega ga je potrebno umetno oksigenirati. Pacient je potreben stalnega nadzora (Silverthorn, 1998).<\/p>\n <\/p>\n Med operativnim posegom pacient izgublja toploto zaradi naslednjih razlogov:<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Vzrok zni\u017eane telesne temperature je tudi vpliv prenizkih temperatur v okolju. Posledi\u010dno pride do vazokonstrikcije (skr\u010denje) \u017eil v ko\u017ei, kar zmanj\u0161a pretok tople krvi iz sredice na povr\u0161ino ko\u017ee in s tem se zmanj\u0161a izguba toplote. Pojavi se je\u017eenje in s tem telo ote\u017ei prenos toplote v okolico (\u010crne – Finderle, 2002). Na zni\u017eanje vpliva tudi okvara termoregulacijskega centra, do katere lahko pride ob padcu z vi\u0161ine, tumorjih ali ob prometni nezgodi.<\/p>\n Zvi\u0161ana telesna temperatura<\/em><\/strong><\/p>\n \u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n Stanje povi\u0161ane telesne temperature imenujemo vro\u010dina.<\/p>\n Vro\u010dino oziroma hipertermijo pisci Velikega slovarja tujk (Adle\u0161i\u010d in sod., 2002) definirajo kot pregretje oziroma zvi\u0161anje telesne temperature nad normalno vrednost.<\/p>\n Za zvi\u0161ano telesno temperaturo se v literaturi pojavljajo razli\u010dni izrazi \u2013 poleg vro\u010dine \u0161e pireksija, latinsko pa se imenuje febris.<\/p>\n Po Marolt – Gomi\u0161\u010dek (2002) zvi\u0161ana telesna temperatura nastane zaradi motene termoregulacije. Z zvi\u0161ano telesno temperaturo ozna\u010dujemo telesno temperaturo, ki je po isti avtorici merjena oralno (v ustih) vi\u0161ja od 37,5 \u00b0C, medtem ko Henderson in Nite (1997) tako opisujeta temperaturo nad 38\u00b0C merjeno na enak na\u010din.<\/p>\n <\/p>\n Delimo jo na:<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n O izredno visoki hipertermiji oziroma hiperpireksiji govorimo, kadar je temperatura dvignjena nad 41,5\u00b0C (O’Brien in sod., 2000). Taylor s sodelavkami (2001) navaja mejo pri 41\u00b0C, pre\u017eivetje pa je redko, kadar temperatura dose\u017ee 44\u00b0C. Salerno (1999) navaja, da pri temperaturi 41.1\u00b0C nastopijo vro\u010dinski kr\u010di, pri temperaturi 42.2\u00b0C pa navaja smrt celic. Rezultat je nepovratna okvara mo\u017eganov.<\/p>\n Pacienti razli\u010dno zaznavajo zvi\u0161ano telesno temperaturo. Ve\u010dinoma ob\u010dutijo toploto in\/ali rde\u010dico po telesu, najpogosteje na obrazu. Lahko zaznajo tudi mrazenje in mrzlico. Ta se obi\u010dajno pojavi pred dvigom telesne temperature in se ponavlja ter je zna\u010dilna za bakteriemijo, v nasprotju z mrazenjem, ki je prisotno tudi pri virusnih oku\u017ebah (Marolt – Gomi\u0161\u010dek, 1992 cit. po Reber\u0161ek – Gori\u0161ek in Novak, 1999). Torej moramo mrzlico razlikovati od mrazenja, katerega opazujemo skoraj pri vseh bolnikih s povi\u0161ano telesno temperaturo. Mrazenja ne spremljajo nehotne kontrakcije mi\u0161ic, pacient pa ima ob\u010dutek, da ga zebe (Marolt – Gomi\u0161\u010dek, 2002). Zvi\u0161ano telesno temperaturo lahko spremljajo tudi drugi bolezenski znaki, kot so glavobol, bole\u010dine v mi\u0161icah, sklepih, utrujenost ter drugo. Nekateri pacienti pa zvi\u0161ane telesne temperature ne zaznajo. To se pogosto dogaja pacientom s tuberkulozo (Marolt – Gomi\u0161\u010dek, 1992 cit. po Reber\u0161ek – Gori\u0161ek in Novak, 1999).<\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Patogeneza zvi\u0161ane telesne temperature<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Porast telesne temperature nastane zaradi spremembe to\u010dke nastavitve v hipotalamusu na vi\u0161jo vrednost. Pri tem delujejo vsi mehanizmi termoregulacije normalno, le temperatura, ki jo vzdr\u017eujejo, je vi\u0161ja. Zaradi tega se ob dvigu to\u010dke nastavitve aktivirajo mehanizmi pridobivanja toplote, kot sta drgetanje in vazokonstrikcija in telesna temperatura za\u010dne nara\u0161\u010dati proti novi vrednosti. Ko je ta dose\u017eena, so mehanizmi zopet v ravnovesju. Ko se to\u010dka nastavitve vrne na normalno vrednost (37\u00b0C), se sprostijo mehanizmi izgubljanja toplote in telesna temperatura pada (<\/span>Reber\u0161ek – Gori\u0161ek in Novak, 1999). V \u010dasu zvi\u0161ane telesne temperature se metabolizem pove\u010da za 35 do 40%. Zvi\u0161ana telesna temperatura ka\u017ee na potrebo po ve\u010djih energetskih virih. \u0160tevilo sr\u010dnih utripov v minuti se z vsako stopinjo Celzija pove\u010da za deset udarcev (Marolt – Gomi\u0161\u010dek, 2002).<\/p>\n Vro\u010dina je obrambna reakcija, ki nastane zaradi motene termoregulacije. <\/em><\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Vzroki zvi\u0161ane telesne temperature<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Vro\u010dina pomeni fiziolo\u0161ko obrambno reakcijo organizma. Ni bolezen, je znak bolezenskega procesa. Nastopi pri infekciji, pri uni\u010denju krvnih telesc (razpadli produkti pri ve\u010djih hematomih), ob vstopu tujih beljakovin v telo (serumi \u2013 pri cepljenju). Na dvig TT lahko vplivajo tudi psihi\u010dna stanja (nervoza).<\/p>\n <\/p>\n Glede na vzrok lo\u010dimo:<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Visoka telesna temperatura je zna\u010dilna tudi pri oku\u017ebi zgornjih se\u010dil. Primer je akutni pielonefritis. Zna\u010dilna je telesna temperatura, ki je pogosto \u010dez 39\u00b0C. Spremlja jo mrzlica, bole\u010dine ledveno ali v podro\u010dju kri\u017ea, pogosto imajo bolniki kolike tudi v trebuhu (Hojs, 1999). Ravno tako so mo\u017ene visoko febrilne dramati\u010dne slike vnetja ledvic v nose\u010dnosti (Japelj in sod., 1999). Tudi po porodu so mo\u017ene razli\u010dne oku\u017ebe. Te so lahko od vnetja morebitne operativne rane pa do hudega pelvi\u010dnega vnetja. Hoyerjeva (2003) navaja temperaturo do 40\u00b0C ter slabo po\u010dutje pri mastitisu – vnetju dojke, kot posledico zama\u0161enih mle\u010dnih vodov ali oku\u017ebe.<\/p>\n <\/p>\n Za dolgotrajno zvi\u0161ano telesno temperaturo, ki jo povzro\u010da bakterija, je najpogostej\u0161i vzrok tuberkuloza. Poleg razsoja po plju\u010dih zasledimo v tej skupini tudi zunajplju\u010dne oblike.<\/p>\n Ve\u010d tednov lahko traja zvi\u0161ana telesna temperatura pri septi\u010dnih oblikah salmoneloz, ki potekajo samo kot vro\u010dinsko obolenje brez prebavnih te\u017eav. V nekaterih primerih bakterijskega endokarditisa ni sli\u0161ati \u0161uma nad srcem, zvi\u0161ane telesne temperature so dolgotrajne in lahko tudi zelo visoke. Omenjeni simptom je lahko tudi edin znak abscesov. Ravno tako je mo\u017een bakterijski hepatitis (Marolt – Gomi\u0161\u010dek, 2002).<\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Drugi vzroki, kamor sodi:<\/p>\n \u00a0<\/span><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Vro\u010dina lahko nara\u0161\u010da hitro ali po\u010dasi. Tako lo\u010dimo:<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Za vro\u010dino je zna\u010dilen obi\u010dajni potek v treh stadijih:<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Hitro padanje ali kriti\u010dno<\/em>: vro\u010dina pade na normalo nenadoma in s tem precej obremeni organizem (lahko pride do kolapsa). Kolaps po latinsko collapsus pomeni zgruditi se. Torej kratkotrajen, nagel padec krvnega tlaka, zaradi katerega se \u010dlovek nenadoma zgrudi (Adle\u0161i\u010d in sod., 2002).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Pri nas telesno temperaturo izra\u017eemo v stopinjah Celzija. Na anglosa\u0161kem podro\u010dju pa uporabljajo stopinje Fahrenheita – F. Pretvorbo izvedemo s pomo\u010djo enostavnega izra\u010duna:<\/p>\n \u00baC pomno\u017ei s 9\/5 in pri\u0161tej 32.<\/p>\n \u00baF \u2013 32 in pomno\u017ei s 5\/9.<\/p>\n <\/p>\n Tabela \u0161t. 2: Vrednosti temperature v stopinjah Celzija in Fahrenheita (vir: Taylor in sod. 2001)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n TT merimo:<\/p>\n <\/p>\n Tabela \u0161t 3: Normalna telesna temperatura izmerjena na razli\u010dnih delih telesa \u00baC in \u00baF (vir: Taylor in sod. 2001)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Isto\u010dasno merjenje aksilarno in rektalno obi\u010dajno izvajamo pri sumu na vnetje v trebu\u0161ni votlini. Rezultat je pomemben je, \u010de je rektalna temperatura vi\u0161ja za ve\u010d kot 1\u00b0C.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Vloga medicinske sestre pri zadovoljevanju osnovne \u017eivljenjske potrebe \u00bbvzdr\u017eevanje normalne telesne temperature\u00ab<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature je ena izmed 14 temeljnih \u017eivljenjskih potreb, ki jih je opredelila Virginia Henderson. Medicinska sestra (MS) in tehnik zdravstvene nege (ZT) sta pri izvajanju pomo\u010di pri zadovoljevanju te temeljne potrebe pri nekaterih aktivnostih samostojna, nekatere pa izvajata po naro\u010dilu zdravnika (Raz\u0161irjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego, 1997) .<\/p>\n <\/p>\n Normalna telesna temperatura je osnovna \u010dlovekova potreba, ki ji mora zadostiti bolnik sam ali pa mu MS pomaga pri njenem zadovoljevanju.<\/p>\n <\/p>\n Virginia Henderson je v Osnovnih na\u010delih zdravstvene nege (Henderson, 1998) opredelila potrebe vseh pacientov, s katerimi se sre\u010duje medicinska sestra pri izvajanju zdravstvene nege. Prikazala je pomo\u010d pacientu pri vzdr\u017eevanju telesne temperature v normalnih okvirih s pomo\u010djo izbire ustreznih obla\u010dil in uravnavanja temperature okolja. Predstavljene so okoli\u0161\u010dine, ki vselej vplivajo na osnovne potrebe: starost, temperament, \u010dustveno stanje ali nihanje razpolo\u017eenja, socialni ali kulturni polo\u017eaj, telesne in intelektualne lastnosti. V isti tabeli (Henderson, 1998) so prikazana patolo\u0161ka stanja, ki vplivajo na osnovne potrebe.<\/p>\n <\/p>\n Pomo\u010d pacientu pri ohranjanju normalne telesne temperature <\/em>(Henderson, 1998)<\/p>\n <\/p>\n Telesno temperaturo ohranjamo v normalnih mejah s pomo\u010djo klimatizacije zraka (v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede) in uravnavamo z obleko, ki jo nosimo. Zdrav \u010dlovek zapusti prehladen ali pretopel prostor. Bolezen \u010dloveka za to mo\u017enost pogosto prikraj\u0161a. Bolniki so na milost in nemilost prepu\u0161\u010deni tistim, ki skrbijo za njihovo okolje ter lahko du\u0161evno in telesno trpijo zaradi prepiha, mraza, vlage ali pretoplega prostora.<\/p>\n Zdravstvena nega vklju\u010duje, kadar je le mogo\u010de, ohranjanje bolnikove temperature v normalnih mejah, kakor jih ka\u017ee termometer ter skrb za udobje. To je razmeroma lahko, \u010de bolnik more \u2013 in ho\u010de \u2013 razkriti svoje potrebe in kadar so okoli\u0161\u010dine obvladljive. Pri dojen\u010dkih in nezavestnih pacientih ali v zelo mrzlem in vla\u017enem okolju sta presoja in sposobnosti medicinske sestre na veliki preizku\u0161nji. Izbira ustreznih obla\u010dil je povezana s temi problemi, hkrati pa to \u0161e ni vse, kar lahko stori.<\/p>\n MS mora poznati fiziolo\u0161ka na\u010dela segrevanja in ohlajanja telesa in mora vedeti, kako lahko vpliva na ta dva procesa, bodisi s spremembo temperature, vla\u017enosti ali gibanja zraka; pacientu lahko svetuje, naj bo bolj aktiven ali pa svojo aktivnost omeji, spremeni prehrano ter se bolj ali manj oble\u010de. Medicinska sestra lahko tudi svetuje posebne kopeli in pacientu pri tem pomaga, poskrbi za ustrezne obkladke in drugo, kar zvi\u0161uje ali zni\u017euje telesno temperaturo.<\/p>\n Predolgo bivanje na prostem je lahko tvegano (ob ekstremnih pogojih). MS mora svetovati, kako o\u010di, ko\u017eo in ude za\u0161\u010dititi pred mrazom ali premo\u010dnim soncem. V\u010dasih zdravnik predpi\u0161e son\u010denje v skrbno odmerjenem \u010dasu; MS mora biti pozorna na morebitne neugodne reakcije.<\/p>\n Zdravstvena nega pacienta s povi\u0161ano telesno temperaturo <\/strong><\/p>\n Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature je temeljna \u017eivljenjska aktivnost, ki jo \u010dlovek izvaja sam, tako da ohranja homeostazo. Kadar pride do spremembe zdravstvenega stanja, je pacient, ki ima dovolj mo\u010di in znanja, tudi pri izvajanju te aktivnosti samostojen. Pri otrocih in pacientih, ki nimajo teh sposobnosti, pa je potrebna pomo\u010d MS.<\/p>\n MS deluje po procesni metodi dela.. Izvaja vse faze procesa. V prvi fazi \u2013 ugotavljanje potreb po ZN je pomembno, da zna dobro opazovati izgled bolnika, meriti TT in si pridobiti informacije od bolnika samega, njegovih svojcev in pomembnih drugih ter drugih \u010dlanov zdravstvenega in\/ali negovalnega tima. MS mora biti sposobna prepoznati simptome, ki spremljajo povi\u0161ano TT: utrujenost, bolnik lahko izra\u017ea ob\u010dutek prizadetosti, lahko ima slab\u0161i apetit, bole\u010dine v sklepih, glavobol, tahikardijo, tahipnejo. Vse to so simptomi, ki pomagajo pri oblikovanju negovalne diagnoze.<\/p>\n Znaki povi\u0161ane TT so: izpu\u0161\u010daji pri infekcijah, bruhanje pri centralni vro\u010dini, pri zelo visoki vro\u010dini lahko nastopi vro\u010dinski delirij (zamegljena zavest, vzburjenost, motori\u010dni nemir, halucinacije).<\/p>\n Znak vro\u010dine je tudi rde\u010da, topla ko\u017ea, svetle\u010de o\u010di, potenje.<\/p>\n <\/p>\n Primer: <\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n 72 \u2013 letnemu bolniku, ki je zaradi bole\u010din v kri\u017eu \u017ee ve\u010d let prekomerno u\u017eival analgetike, se je 48 ur pred pregledom v ambulanti pove\u010dala temperatura na 39,5 \u00baC. Imel je mrzlico, slabo se je po\u010dutil, bilo mu je slabo in je bruhal. Bolele so ga mi\u0161ice. Bolnik je navajal tudi obojestranske ledvene tope bole\u010dine, ki so se \u0161irile proti spodnjemu delu trebuha. Pri klini\u010dnem pregledu je bil bolnik febrilen, prizadet, zmerno izsu\u0161en, z mo\u010dnimi bole\u010dinami obojestransko (Bren in sod., 1993). Po izvedenem diagnosti\u010dnem postopku je bila postavljena medicinska diagnoza: huj\u0161i zapleteni akutni pielonefritis.<\/p>\n <\/p>\n Bolnik je bil sprejet na bolni\u0161ki oddelek.<\/p>\n Medicinska sestra je ocenila temeljne \u017eivljenjske aktivnosti, oblikovala negovalno anamnezo in ocenila trenutno stanje. Med drugimi negovalnimi problemi je ugotovila, da je pri bolniku prisotna motnja v vzdr\u017eevanju normalne telesne temperature.<\/p>\n <\/p>\n Negovalna<\/em> diagnoza<\/em>: motnja v vzdr\u017eevanju normalne telesne temperature zaradi odziva na bolezen (infekcija se\u010dil), ki se ka\u017ee v znakih ali\/in simptomih: telesna temperatura je 39,5\u00baC, bolnik ima mrzlico, rde\u010do, toplo ko\u017eo, svetle\u010de o\u010di, se poti, je utrujen, je vidno prizadet, pravi, da mu je slabo, in da je doma bruhal. Je zmerno izsu\u0161en, navaja bole\u010dine v sklepih.<\/p>\n <\/p>\n Planirane negovalne intervencije<\/em>: merjenje TT po naro\u010dilu zdravnika, na lastno pobudo (dokler temperatura ne pade, vsako uro, nato po naro\u010dilu zdravnika; ko se telesna temperatura normalizira, pa po standardu); dajanje antipiretikov po naro\u010dilu zdravnika; po naro\u010dilu zdravnika intravenozno dovajanje raztopin za hidracijo; ohlajanje bolnika z ovitki, obkladki na vro\u010de \u010delo, vzpodbujanje k pitju teko\u010din.<\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Izvajanje<\/em>: medicinska sestra in zdravstveni tehnik izvedeta na\u010drtovane intervencije.<\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Vrednotenje<\/em>: telesna temperatura se je v 24 urah zni\u017eala na subfebrilno. Po u\u010dinkovanju antibiotikov, pa se je v dveh dneh normalizirala.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u0160tudijska vpra\u0161anja<\/strong><\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Telesna temperatura je eden vitalnih znakov. Je izmerjeno toplotno stanje telesa, ki ga izra\u017eamo v stopinjah \u2013 na na\u0161em podro\u010dju stopinjah Celzija (\u00baC). \u010clovek je homeotermno bitje: sam proizvaja in oddaja toploto, tako da vzdr\u017euje neko stalno telesno temperaturo, ki se kljub nihanjem okolja le malo spreminja. Normalna telesna temperatura je pogoj za normalno celi\u010dno … Preberi ve\u010d o Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[2138,2140,2136,2137,2134,2142,403,2139,2141,2133,2135,80,2143],"class_list":["post-2699","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-merjenje-telesne-temperature","tag-merjenje-vrocine","tag-ohranjanje-telesne-temperature","tag-potek-vrocine","tag-telesna-temperatura","tag-termometri","tag-tt","tag-vrednosti-telesne-temperature","tag-vrednosti-tt","tag-vrocina","tag-vzdrzevanje-normalne-telesne-temperature","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-pacienta-s-povisano-telesno-temperaturo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2699","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2699"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2699\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2699"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2699"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2699"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
Proizvajanje toplote<\/strong><\/h4>\n
Oddajanje toplote<\/em><\/h2>\n
\n
\n
\n\n
\n Starost<\/td>\n TT \u00baC<\/td>\n<\/tr>\n \n dojen\u010dek<\/td>\n 36,8 (aksilarno)<\/td>\n<\/tr>\n \n 1 \u2013 3 let<\/td>\n 37,7 (rektalno)<\/td>\n<\/tr>\n \n 6 \u2013 8 let<\/td>\n 37 (oralno)<\/td>\n<\/tr>\n \n 10 let<\/td>\n 37 (oralno)<\/td>\n<\/tr>\n \n adolescenca<\/td>\n 37 (oralno)<\/td>\n<\/tr>\n \n odrasli<\/td>\n 37 (oralno)<\/td>\n<\/tr>\n \n >70 let<\/td>\n 36 (oralno)<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \n
\n
\n
\n
\n
Oblike telesne temperature<\/h2>\n
Zni\u017eana telesna temperatura<\/em><\/h2>\n
Vzroki zni\u017eane telesne temperature:<\/em><\/h2>\n
<\/h2>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v \u010dasu rekonvalescence pri bolnikih, ki so izgubili veliko krvi in s tem tudi izgubo temperature;<\/h2>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri kolapsu;<\/h2>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri zmanj\u0161ani funkciji organov, npr. \u0161\u010ditnice;<\/h2>\n
\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv ekstremno nizkih temperatur okolja.<\/h2>\n
\n
<\/h2>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
Potek vro\u010dine<\/h2>\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
Merjenje telesne temperature<\/h2>\n
\n
\n
\n\n
\n Celzij<\/td>\n Fahrenheit<\/td>\n Celzij<\/td>\n Fahrenheit<\/td>\n<\/tr>\n \n 34,0<\/td>\n 93,2<\/td>\n 38,5<\/td>\n 101,3<\/td>\n<\/tr>\n \n 35,0<\/td>\n 95,0<\/td>\n 39,0<\/td>\n 102,2<\/td>\n<\/tr>\n \n 36,0<\/td>\n 96,8<\/td>\n 40,0<\/td>\n 104,0<\/td>\n<\/tr>\n \n 36,5<\/td>\n 97,7<\/td>\n 41,0<\/td>\n 105,8<\/td>\n<\/tr>\n \n 37,0<\/td>\n 98,6<\/td>\n 42,0<\/td>\n 107,6<\/td>\n<\/tr>\n \n 37\u00b85<\/td>\n 99,5<\/td>\n 43,0<\/td>\n 109,4<\/td>\n<\/tr>\n \n 38,0<\/td>\n 100,4<\/td>\n 44,0<\/td>\n 111,2<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \n
\n\n
\n Aksilarno<\/td>\n Rektalno<\/td>\n Oralno<\/td>\n V u\u0161esu<\/td>\n<\/tr>\n \n 36,5<\/td>\n 37,5<\/td>\n 37,0<\/td>\n 37,5<\/td>\n<\/tr>\n \n 97,6<\/td>\n 99,5<\/td>\n 98,6<\/td>\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 99,5<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n Osnovna pravila merjenja<\/h2>\n
\n
Termometri za merjenje TT<\/h2>\n
\n
<\/h2>\n
Cilj<\/em>: telesna temperatura se bo normalizirala v teku 24 ur, oziroma po u\u010dinkovanju predpisane terapije in ohlajanju bolnika. Ta bo brez znakov in simptomov povi\u0161ane telesne temperature in se bo dobro po\u010dutil.<\/h2>\n
\n
\n
\n
\n