1\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj je telesna temperatura?
\nTelesna temperatura je eden od vitalnih znakov. Je izmerjeno toplotno stanje, ki ga izra\u017eamo v stopinjah, na na\u0161em podro\u010dju stopinjah Celzija (\u00baC). Vi\u0161ina TT izra\u017ea razliko med produkcijo in izgubo toplote. \u010clovek je homeotermno bitje sam proizvaja in oddaja toploto, tako da vzdr\u017euje neko stalno telesno temperaturo, ki se kljub nihanju okolja le malo spreminja. Normalna telesna temperatura je pogoj za normalno celi\u010dno presnovo in delovanje organizma kot celote.<\/p>\n
2\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj je termoregulacija?
\nTermoregulacija je mehanizem za uravnavanje telesne temperature, ki se nahaja v\u00a0 hipotalamusu v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu. Hipotalamus prejema informacije o temperaturi ko\u017ee iz perifernih receptorjev ter informacije o temperaturi sredice iz centralnih receptorjev. Preko somatskega in avtonomnega \u017eiv\u010devja ter preko mo\u017eganske skorje spro\u0161\u010da mehanizme za produkcijo in oddajanje toplote. Termoregulacija je reguliranje telesne temperature, da je v ravnovesju.
\nPoznamo:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0fizikalno termoregulacijo – zmanj\u0161a prevajanje toplote, iz\u017earevanje, izhlapevanje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0kemi\u010dno termoregulacijo – pospe\u0161en katabolizem : razkroj<\/p>\n
\n3\u00a0\u00a0 \u00a0Razlo\u017eite pojem: \u010dlovek je homeotermno bitje!
\n\u010clovek je homeotermno bitje \u2013 sam proizvaja in oddaja toploto, tako da vzdr\u017euje neko stalno telesno temperaturo. O toplotnem ravnovesju govorimo, kadar je produkcija in oddajanje toplote v ravnovesju. Normalna telesna temperatura je pogoj za normalno celi\u010dno presnovo in delovanje organizma kot celote. Temperatura variira glede na telesno notranjost –\u00a0 jedro in povr\u0161ino-\u00a0 skorjo. Na telesni povr\u0161ini je za okoli 0,50 ni\u017eja\u00a0 kot v jedru. Tudi telesna povr\u0161ina nima povsod enake temperature distalni (oddaljeni) deli so hladnej\u0161i od proksimalnih (bli\u017eji). Temperaturo jedra merimo v u\u0161esu ali rektalno, lahko pa tudi v po\u017eiralniku, pulmonalni arteriji ali v mehurju s pomo\u010djo invazivnih metod. Temperaturo povr\u0161ine skorje pa aksilarno ali sublingvalno (oralno)<\/p>\n
4\u00a0\u00a0 \u00a0Kje se uravnava telesna temperatura (centralni regulacijski sistem)? Opi\u0161ite mehanizem!
\nTelesno\u00a0 temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem, ki se nahaja v hipotalamusu v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu. Hipotalamus prejema informacije o temperaturi ko\u017ee iz perifernih receptorjev ter informacije o temperaturi sredice iz centralnih receptorjev. Preko somatskega in avtonomnega \u017eiv\u010devja ter preko mo\u017eganske skorje spro\u0161\u010da mehanizme za produkcijo in oddajanje toplote.<\/p>\n
5\u00a0\u00a0 \u00a0Kako variira\u00a0 \u010dlove\u0161ka temperatura?
\nTemperatura variira glede na telesno notranjost –\u00a0 jedro in povr\u0161ino-\u00a0 skorjo. Na telesni povr\u0161ini je za okoli 0,50 ni\u017eja\u00a0 kot v jedru. Tudi telesna povr\u0161ina nima povsod enake temperature distalni (oddaljeni) deli so hladnej\u0161i od proksimalnih (bli\u017eji). Normalna telesna temperatura je pribli\u017eno 370C ( od 35.9oC do 370C ). Temperatura jedra izra\u017ea temperaturo notranjih organov in mi\u0161i\u010dja, ki je prekrito s plastjo ma\u0161\u010devja in ko\u017ee, ki prepre\u010duje izgubo toplote. Toplota se izgublja s pomo\u010djo cirkulacije krvi.\u00a0 Telesna temperatura je v povezavi s temperaturo okolja in je v precej\u0161nji meri od nje tudi odvisna. Je v ravnote\u017eju s sprejeto in oddano toploto in je pod natan\u010dno kontrolo fiziolo\u0161kih in du\u0161evnih faktorjev, ki skrbijo za stalno temperaturo \u010dlove\u0161kega jedra na 37oC +\/-\u00a0 1, ker se posamezniki med seboj razlikujejo lahko pride tudi do manj\u0161ih odstopanj telesne temperature. Tako lahko normalna telesna temperatura niha od 36oC do kar 37,70C.\u00a0 Obstajajo tudi obi\u010dajna dnevna nihanja telesne temperature. Najni\u017eja je med 4. in 6. uro zjutraj, najvi\u0161ja pa med 16. in 19. uro ta nihanja so zlasti izrazita pri dojen\u010dkih malih otrocih in starostniki. Poznavanje teh posebnosti, nam pomaga razumeti, da je za nekoga 37,2oC normalna temperatura, za drugega pa \u017ee blago povi\u0161anje (pyrexia oziroma hipertermija).<\/p>\n
6\u00a0\u00a0 \u00a0Proizvodnja toplote.
\nPrimarni vir toplote v telesu je metabolizem oziroma presnova. Na nastanek toplote vplivata prehrana in prebava. Hrana je vir energije in TT dviguje. Med prebavljanjem je TT vi\u0161ja, zato je pomembno kdaj TT merimo. \u017de sama aktivnost hranjenja spro\u017ei telesni napor: ve\u010djo aktivnost, kar vodi tudi v vi\u0161jo TT. Na dvig toplote vpliva hrana bogata z beljakovinami, OH, \u0161e zlasti pa ma\u0161\u010doba \u2013 bazalni metabolizem se pove\u010da za 30%. Metabolizem pove\u010duje delovanje mi\u0161ic, mi\u0161i\u010dna aktivnost lahko sprosti tudi do 100% ve\u010d toplote kot v mirovanju. Nekaj toplote nastane z mi\u0161i\u010dnim delom kot rezultat kr\u010denja. \u010ce telo ne dobi dovolj toplote ob procesih presnove, pri\u010dne z ritmi\u010dnim kr\u010denjem skeletnih mi\u0161ic, kar imenujemo tresenje. Tresenje je odgovor, ki pospe\u0161i produkcijo toplote, je spodbuda hipotalamusa. Pomembno pa je tudi delovanje nekaterih hormonov npr. tiroksin, ki vpliva na pove\u010dan metabolizem. Noradrenalin in adrenalin delujeta direktno na celice, pove\u010dujeta njihovo aktivnost in metabolizem v vseh tkivih in organih. Progesteron pa vpliva na telesno temperaturo pri \u017eenskah. Tudi toplota iz okolja ( preko radiacije in kondukcije), vpliva na telesno temperaturo.<\/p>\n
7\u00a0\u00a0 \u00a0Izgubljanje toplote.
\nTelo oddaja odve\u010dno toploto skozi ko\u017eo. Strokovno proces oddajanja toplote iz telesa v okolje imenujemo termoliza. Ko\u017ea je primarno mesto izgube toplote. \u010ce bi se toplota , proizvedena s celi\u010dno aktivnostjo nakopi\u010dila c tkivu, bi uni\u010dila telo. Telo oddaja odve\u010dno toploto skozi ko\u017eo. Kri s kro\u017eenjem prena\u0161a toploto na telesno povr\u0161ino. Tik pod povrhnjico so majhne povezave med arteiolami in venulami. To so majhni \u0161anti, ki lahko ostanejo odprti, tako da lahko toplota prehaja direktno v povrhnjico in preko nje v okolje, ali pa se stisnejo in prepre\u010dijo prehod toplote v okolje.
\nTo nadzira simpati\u010dno \u017eiv\u010devje, ki se lahko odziva na spremembe v okolju.
\nToplota se oddaja tudi s pomo\u010djo znojenja, z dihanjem,z\u00a0 izlo\u010danjem urina in blata. Pomemben pojav, s kateri se lahko znebimo odve\u010dne toplote je potenje. Pri izhlapevanju s ko\u017ee znoj \u010drpa toploto iz na\u0161ega telesa in okoli\u0161kega zraka.\u00a0 V okolje prehaja tudi s pomo\u010djo fizikalnih procesov kot so: radiacija, konvekcija, evoporacija in kondukcija.<\/p>\n
8\u00a0\u00a0 \u00a0Kako skrbi ko\u017ea za uravnavanje telesne temperature?
\nZ ZNOJENJEM IN Z EVAPORACIJO\u00a0\u00a0 Pri izhlapevanju s ko\u017ee znoj \u010drpa toploto iz na\u0161ega telesa in okoli\u0161kega zraka. Da znoj lahko izhlapeva s ko\u017ee, mora biti zrak dovolj suh, \u010de je relativna vla\u017enost 100% zrak ne sprejme ve\u010d vodne pare in izhlapevanja je konec. \u010clovek lahko pre\u017eivi 10 minut pri 100% relativni vla\u017enosti in 40oC, nato pride do pregretja\u00a0 Ko\u017ea je organ, ki skrbi za uravnavanje notranje in zunanje toplote. Njeno delovanje je podobno delovanju termostata. Za tvorbo se aktivirajo tisti procesi, ki pove\u010dujejo proizvodnjo toplote. To so: vazokonstrikcija (o\u017eanje perifernih \u017eil), zaviranje znojenja, po\u010dasnej\u0161e dihanje, zavestno gibanje (hoja,prestopanje na mestu) in podzavestno drgetenje.
\nTelesna aktivnost zvi\u0161uje telesno temperaturo, ki jo telo potem intenzivneje oddaja skozi ko\u017eo z znojenjem. Voda hlapi skozi ko\u017eo in plju\u010dne alveole nenehno, neopazno, neob\u010duteno ne glede na telesno temperaturo. V 24 urah izhlapi od 600 do 800 ml teko\u010dine.
\nZnoj \u010drpa toploto iz telesa in zraka, zato mora bit zrak suh. Pri relativni vla\u017enosti 100% zrak ne sprejme ve\u010d vodne pare in izhlapevanje se kon\u0107a. Pri 100% vla\u017enosti in 40\u00b0C lahko \u010dlovek pre\u017eivi 10 min pol pride do pregretja. Ko\u017ea skrbi za uravnavanje notranje in zunanje toplote, podobno delovanju termostata. Aktivirajo se procesi: vazokonstrikcija (o\u017eenje), zaviranje znojenja; po\u010dasno dihanje, gibanje, drgetanje. Voda izhlapeva skozi alveole. V 24h izhlapi 600-800 ml teko\u010dine.<\/p>\n
9\u00a0\u00a0 \u00a0Kdaj govorimo toplotnem ravnovesju?
\nO toplotnem ravnovesju govorimo, kadar je produkcija in oddajanje toplote v ravnovesju. Tako vzdr\u017eujemo homeostazo.<\/p>\n
10\u00a0\u00a0 \u00a0Razlo\u017eite pojme: radiacija, konvekcija, evaporacija in kondukcija.
\nRADIACIJA \u2013 pomeni \u0161irjenje toplote s pomo\u010djo elektromagnetnih valov. Ponavadi je TT vi\u0161ja od temperature okolice, zato telo oddaja toplotne \u017earke v vse smeri. Telo tako izgubi do 40 \u2013 45% toplote.
\nKONVEKCIJA \u2013 pomeni \u0161irjenje toplote z gibanjem, usmerjanjem z razli\u010dno mo\u010djo s podro\u010dja z vi\u0161jo temperaturo v podro\u010dje z ni\u017ejo (kot su\u0161ilec las).
\nEVAPORACIJA \u2013 izhlapevanje skozi ko\u017eo. Z njo oddajamo 30 \u2013 35% toplote. Voda hlapi skozi ko\u017eo in plju\u010dne aveole. Nenehno, neopazno, ne ob\u010duteno ne glede na TT. V 24 urah tako izhlapi 600 \u2013 800ml teko\u010dine.
\nKONDUKCIJA \u2013 pomeni prenos toplote na drug objekt s pomo\u010djo direktnega kontakta; direktno prevajanje toplote s povr\u0161ine telesa na predmete s katerimi pridemo v stik. Tako \u010dlovek odda okoli 4% toplote. Tako porabimo toploto za ogrevanje zraka,ki nas obdaja (npr: prenos toplote \u2013 \u010de stisnemo kocko ledu se stopi)<\/p>\n
11\u00a0\u00a0 \u00a0Dejavniki, ki vplivajo na vi\u0161ino telesne temperature \u2013 na\u0161tejte jih in opi\u0161ite, kako vplivajo na uravnavanje telesne temperature.
\nDelimo jih na:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0BIOFIZIOLO\u0160KI FAKTORJI: TT je stalna in sicer med 36\u00baC in 37,5\u00baC. TT uravnava center, ki je v mo\u017eganih. Skrbi za ravnovesje med proizvedeno in izgubljeno toploto. \u017div\u010dne celice v hipotalamusu reagirajo na nihanje temperature v kro\u017ee\u010di krvi in na impulz,ki pride iz ob\u010dutljivih receptorjev v kozi in mi\u0161icah. Ko\u017ea je organ, ki skrbi za uravnavanje notranje in zunanje toplote. Njeno delovanje je podobno delovanju termostata. Za tvorbo se aktivirajo tisti procesi, ki pove\u010dujejo proizvodnjo toplote. To so: vazokonstrikcija (o\u017eanje perifernih \u017eil), zaviranje znojenja, po\u010dasnej\u0161e dihanje,zavestno gibanje (hoja,prestopanje na mestu) in podzavestno drgetanje.
\nTT je stalna 36-37,5\u00b0C, uravnava jo center v mo\u017eganih, razmerje med izgubljeno in proizvedeno t., ko\u017ea skrbi za uravnavanje z+n t., procesi proizvodje: vazokonstrikcija, zmanj\u0161.znojenje,dihanje, gibanje, drgetanje
\nSem spadajo: dnevni bioritem, starost, spol, tel.aktivnost
\nDnevni bioritem vpliva na vi\u0161ino telesne temperature in se razlikuje tekom 24.ur. Obi\u010dajno je telesna temperatura za okoli 0,60C ni\u017eja zgodaj zjutraj kot pozno popoldne ali zgodaj zve\u010der. Najni\u017eja je okoli 6. ure in najvi\u0161ja okoli 18. ure. T nihanje so \u0161e zlasti izrazita pri dojen\u010dkih in malih otrocih.
\nVpliva na vi\u0161ino T se razlikuje v 24h, 0,6\u00b0C je ni\u017eja zjutraj, najni\u017eja okoli 6h, najvi\u0161ja 18h, izrazito nihanje pri dojen\u010dkih in malih otrocih
\nStarost mali otroci in stari ljudje so zelo ob\u010dutljivi na vplive okolja in spremembe c zunanji temperaturi. Telesna temperatura dojen\u010dkov in malih otrok se zelo hitro se zelo hitro menja oziroma odziva na nizke in visoke zunanje temperature. Pri starostnikih pa zaradi sprememb v \u010dutnih zaznavah slabi termoregulacija, zato jih lahko ogrozijo ekstremne temperature.
\nMali otroci in stari so zlo ob\u010dutljivi na vplive okolja in spremembe v tem., pri starih slabi termogulacija, lahko jih ogrozijo ekstremne temperature
\nSpol razlika v telesni temperaturi med spoloma je ob\u010dasno verjetno pogojena z vplivom hormonov. Znano je, da se pri \u017eenskah temperatura jedra spreminja v \u010dasu menstrualnega ciklusa, in da je ob mo\u010dnej\u0161em izlo\u010danju predvsem progesterona v \u010dasu ovulacije vi\u0161ja za 0,3 do 0,60C.
\nZaradi hormonov je spremenjena T, pri \u017eenskah je v \u010dasu m.cikla zaradi izlo\u010danja progesterona v \u010dasu ovulacije vi\u0161ja za 0,3-0,6\u00b0C
\nTelesna aktivnost zvi\u0161uje TT, ki jo telo potem intenzivneje oddaja skozi ko\u017eo z znojenjem, pove\u010dano izgubo toplote nato telo nadomesti tako, da najprej vklju\u010di fizikalno termoregulacija (zmanj\u0161a prevajanje toplote, iz\u017earevanje, izhlapevanje) nato pa \u0161e kemi\u010dno (pospe\u0161en katabolizem : razkroj)
\n\u010clovek se prilagodi zunanji temperaturi tudi s primernim obla\u010denjem. Sposobnost prilagajanja vplivu vremena in letnih \u010dasov se odra\u017ea v krepitvi obrambnega sistema. Obratno pa na\u0161e \u00bbumetno temperaturno okolje\u00ab (visoka temperatura v stanovanju pozimi in klima naprave poleti) vpliva na pove\u010dano ob\u010dutljivost,pove\u010da se nagnjenost k prehladnim obolenjem in vremenski ob\u010dutljivosti.
\nZvi\u0161uje temp. telo jo odda z znojenjem; vklju\u010di se fizikalna termog.(z.proiz.topl.;izhlapevanje); pol \u0161e kemi\u010dna(posp.katabol.), prilag.z obla\u010denjem, temp.okolje vpliva na prehlad in vremenske ob\u010dutlj.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0PSIHI\u010cNI FAKTORJI: sem sodijo razli\u010dna \u010dustvena stanja, kot je: razburjenje, stres, inteligenca, ki pomaga \u010dloveku, da se obna\u0161a primerno vremenskim spremembam oz. da se zna nanje odzivati:obleka, da se ne izpostavlja ekstremnim temperaturam, da zna poiskati tudi strokovno pomo\u010d, \u010de je pri\u0161lo do sprememb TT.
\n\u010custvena stanja: razburjenje, stres, inteligenca
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0HUMANO-EKOLO\u0160KI FAKTORJI: to pomeni vpliv zunanjih temperaturnih sprememb, pa tudi obvladovanje ekstremnih sprememb ; npr. uporaba klima naprav. Na to lahko vplivajo tudi ekonomski dejavniki.
\nVpliv zunanjih temperat.sprememb, klima, ekonomski dejavnik.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0SOCIOKULTURNI FAKTORJI: z raznimi posegi v okolju \u010dlovek tudi sam vpliva na spremembe v okolju, ki se potem odra\u017eajo v ugodnih ali neugodnih razmerah. To pa \u017ee posega v sociokulturno podro\u010dje. Ti faktorji so:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Toplo stanovanje
\no\u00a0\u00a0 \u00a0Ogrevanje
\no\u00a0\u00a0 \u00a0Topla obla\u010dila
\no\u00a0\u00a0 \u00a0Zdrava prehrana
\no\u00a0\u00a0 \u00a0Skrb za telesno kondicijo, kar vpliva na homeostazo
\nBIOFIZIOLO\u0160KI, PSIHI\u010cNI, HUMANO EKOLO\u0160KI, SOCIOKULTURNI
\n12\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj je hipotermija?
\nHipotermija je zni\u017eana telesna temperatura. Hipotermija je stanje, pri katerem telesna temperatura jedra pade pod 350C, kot rezultat izpostavitve mrazu. Je pojav stalno zni\u017eane temperature pod 360C. Hipotermija je lahko zelo nevarno stanje, ki vodi v smrt. Ko temperatura jedra pade se encimske reakcije upo\u010dasnijo, oseba lahko izgubi zavest. Smrt obi\u010dajno nastopi pri podhladitvi pod 340C, vendar so posamezniki pre\u017eiveli pri telesni temperaturi 280C. To se lahko zgodi pri padcu v mrzlo vodo ali pod sne\u017enim plazom (metabolizem se upo\u010dasni in s tem\u00a0 poraba kisika).
\nZni\u017eana TT-pod35, mraza,stalno zni\u017eana pod 36,vodi v smrt,upo\u010dasnitev encimskih reakcij-izguba zavesti;pod34-smrt,nekateri pre\u017eiveli 28st.- padci v vodo,sne\u017eni plaz-upo\u010dasnitev metabolizma,majhna poraba kisika<\/p>\n
13\u00a0\u00a0 \u00a0Vzroki nastanka hipotermije.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0v \u010dasu rekonvalescence pri bolnikih, ki so izgubili veliko krvi in s tem izgube temperaturo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pri kolapsu
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pri zmanj\u0161ani funkcij organov, npr. \u0161\u010ditnice
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pri nedono\u0161en\u010dkih,ker \u0161e nimajo razvitega centra za toploto (temperatura inkubatorja mora biti med 32 – 34\u00baC)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0umetno zni\u017eana TT v terapevtske namene pri velikih kirur\u0161kih posegih ali pri zelo visokih cerebralni vro\u010dini, da se zni\u017ea presnova
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0vpliv ekstremno nizkih temperatur okolja
\nrekonvalescenca-izguba veliko krvi, kolaps, zni\u017e.funk.organov-\u0161\u010ditnica, nedono\u0161en\u010dki-inkubator-32-34\u00b0C; pri kirur\u0161kih posegih-zni\u017eana TT, nizke T okolja<\/p>\n
Nevarnost zni\u017eane telesne temperature predstavlja \u0161e starost, pomanjkanje ma\u0161\u010dob v telesu, mokra ali neprimerna obleka, zloraba drog, kajenje, utrujenost, lakota in iz\u010drpanost, prekomerno pitje alkohola, ki povzro\u010di vazodilatacijo perifernih \u017eil in s tem izgubo toplote. Terapevtsko zni\u017eanje temperature izzovemo umetno. Uporabljamo jo pri velikih kirur\u0161kih posegih ali pri zelo visoki cerebralni vro\u010dini, da se zmanj\u0161a presnova. Torej je pri operacijah vzdr\u017eevanje telesne temperature zelo pomembno. Na primer pri sr\u010dni operaciji je \u010dlovek ohlajen na 21 do 24 0C, zaradi tega ga je potrebno umetno oksigenirati. Med operativnim posegom pacient izgublja toploto zaradi:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0anestetiki, povzro\u010dijo periferno vazodilatacijo (raz\u0161irjenje \u017eil na povr\u0161ju) in s tem izgubo toplote preko ko\u017ee, spremenijo Termoregulacijski odziv v mo\u017eganih, zmanj\u0161ajo metabolizem
\nperiferna vazodilatacija; spremeni se termoregulacijski odziv v mo\u017eg.,z.metabol.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0mi\u0161i\u010dni relaksanti zmanj\u0161ana mi\u0161i\u010dna gibljivost, zmanj\u0161ana produkcija toplote
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0oddajanje toplote v okolico, hladna operacijska dvorana, operacijska miza, zrak prihaja iz klimatske naprave, izhlapevanje iz operacijske rane
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0teko\u010dine, katere \u0161e dodatno lahko ohladijo telo, \u010de niso ogrete. Dovajanje ohlajenih krvnih produktov je \u0161e posebej nevarno.
\nVzrok zni\u017eane telesne temperature je tudi vpliv prenizkih temperatur v okolju. Posledi\u010dno pride do vazokonstrikcije (skr\u010denje) \u017eil v ko\u017ei, kar zmanj\u0161a pretok tople krvi iz sredice na povr\u0161ino ko\u017ee in s tem se zmanj\u0161a izguba toplote. Pojavi se je\u017eenje in s tem telo ote\u017ei prenos toplote v okolico. Na zni\u017eanje vpliva tudi okvara termoregulacijskega centra, do katere lahko pride ob padcu z vi\u0161ine, tumorjih ali ob prometni nezgodi.<\/p>\n
14\u00a0\u00a0 \u00a0Povi\u0161ana telesna temperatura.
\nStanje povi\u0161ane telesne temperature imenujemo vro\u010dina oziroma hipertermija. Za zvi\u0161ano telesno temperaturo se v literaturi pojavljajo razli\u010dni izrazi\u00a0 poleg vro\u010dine \u0161e pireksija, latinsko pa se imenuje febris. Vro\u010dino definiramo kot pregretje oziroma zvi\u0161anje telesne temperature nad normalno vrednost.
\nImenujemo jo tudi hipertermija, pireksija, febris; je pregretje oz. zvi\u0161anje T nad normalno<\/p>\n
15\u00a0\u00a0 \u00a0Delitev povi\u0161ane telesne temperature!
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0SUBFEBRILNA temperatura (OD 37\u00baC DO 37,8\u00baC)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0ZMERNA VRO\u010cINA (OD 37,9\u00baC DO 38,4\u00baC)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0VISOKA VRO\u010cINA (OD 38,5\u00baC DO 40\u00baC)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0ZELO VISOKA VRO\u010cINA (VE\u010c KOT 40\u00baC)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0IZREDNO VISOKA (OD 41,50C)
\nO izredni visoki hipertermiji oziroma hiperperiksiji govorimo, kadar je temperatura dvignjena nad 41,50C. Pre\u017eivetje je redko, kadar temperatura dose\u017ee 440C. Pri temperaturi 41,10C nastopijo vro\u010dinski kr\u010di, pri temperaturi 42,20C pa smrt celice. Rezultat je nepovratna okvara mo\u017eganov. Pacienti razli\u010dno zaznavajo zvi\u0161ano telesno temperaturo. Ve\u010dinoma ob\u010dutijo toploto ali rde\u010dico po telesu, najpogosteje na obrazu. Lahko zaznajo tudi mrazenje ali mrzlico. Ta se obi\u010dajno pojavi pred dvigom telesne temperature in se ponavlja ter je zna\u010dilna za bakteremijo, v nasprotju z mrazenjem, ki je prisotno tudi pri virusnih oku\u017ebah. Mrzlico moramo razlikovati od mrazenja, katerega opazimo skoraj pri vseh bolnikih s povi\u0161ano telesno temperaturo. Mrazenje ne spremljajo nehotne kontrakcije mi\u0161ic, pacient ima ob\u010dutek, da ga zebe. Zvi\u0161ano telesno temperaturo lahko spremljajo tudi drugi bolezenski znaki, kot so glavobol, bole\u010dina v mi\u0161icah, sklepih, utrujenost in drugo. Porast telesne temperature nastane zaradi spremembe to\u010dke nastavitve v hipotalamusu na vi\u0161jo vrednost. V \u010dasu zvi\u0161ane telesne temperature se metabolizem pove\u010da za 35 do 40%. Zvi\u0161ana telesna temperatura ka\u017ee na potrebo po ve\u010djih energetskih virih. \u0160tevilo sr\u010dnih utripov se z vsako stopinjo Celzija pove\u010da za deset udarcev. Vro\u010dina je obrambna reakcija, ki nastane zardi motene termoregulacije.
\n16\u00a0\u00a0 \u00a0Vzroki zvi\u0161ane telesne temperature
\nVro\u010dina pomeni fiziolo\u0161ko obrambno reakcijo organizma. Ni bolezen je znak bolezenskega procesa. Nastopi pri infekciji, pri uni\u010denju krvnih telesc (razpadli produkti pri ve\u010djih hematomih), ob vstopu tujih beljakovin v telo (serumi pri cepljenju). Na dvig telesne temperature lahko vplivajo tudi psihi\u010dna stanja (nervoza).
\nJe fiziolo\u0161ka obrambna reakcija org., je znak bolezni, nastane pri infekciji,uni\u010denju krvnih telesc, vstop tujih B v telo, psihi\u010dna stanja
\nGlede na vzrok lo\u010dimo:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0bakterielna temperatura
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0asepti\u010dna temperatura
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0centralna vro\u010dina
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0vro\u010dina zaradi \u017eeje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0vro\u010dina, ki\u00a0 jo povzro\u010da tuja beljakovina<\/p>\n
17\u00a0\u00a0 \u00a0 Predstavitev posameznih vzrokov
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0bakterielna temperatura \u2013 nastane zaradi vpliva bakterij in njihovih toksinov. Sem sodijo zastrupitve s hrano. Te so sicer bolj zna\u010dilne za tople kraje, vendar se pojavljajo tudi pri nas. Povzro\u010diteljev je kar nekaj. (Yersino enterocolitica, salmoneloza, Escherichio coli).
\nVisoka telesna temperatura je zna\u010dilna tudi pri oku\u017ebi zgornjih se\u010dil. Primer je akutni pielonefritis. Zna\u010dilna je telesna temperatura, ki je pogosto \u010dez 39\u00b0C. Spremlja jo mrzlica, bole\u010dine ledveno ali v podro\u010dju kri\u017ea, pogosto imajo bolniki kolike tudi v trebuhu. Ravno tako so mo\u017ene visoko febrilne dramati\u010dne slike vnetja ledvic v nose\u010dnosti. Tudi po porodu so mo\u017ene razli\u010dne oku\u017ebe. Te so lahko od vnetja morebitne operativne rane pa do hudega pelvi\u010dnega vnetja, mastitisu – vnetju dojke, kot posledico zama\u0161enih mle\u010dnih vodov ali oku\u017ebe.
\nZa dolgotrajno zvi\u0161ano telesno temperaturo, ki jo povzro\u010da bakterija, je najpogostej\u0161i vzrok tuberkuloza. Poleg razsoja po plju\u010dih zasledimo v tej skupini tudi zunaj plju\u010dne oblike.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0asepti\u010dna temperatura (resorbcijska) \u2013 do katere pride zaradi resorbcije (vsrkanje teko\u010dine, npr: telesnih sokov), sekretov iz ran ali podplutb (po op ali po\u0161kodbi)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0centralna vro\u010dina\u00a0 nastane, \u010de se okvari toplotni center pri obolenjih centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, npr. meningitis, ob po\u0161kodbah glave, prometnih nesre\u010dah, zaradi ateroskleroze mo\u017eganskega o\u017eilja.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0vro\u010dina zaradi \u017eeje \u2013 nastane pri motnjah oddajanja temperature zaradi pomanjkanja teko\u010dine
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0vro\u010dina, ki\u00a0 jo povzro\u010da tuja beljakovina \u2013\u00a0 je najpogostej\u0161a pri cepljenjih- cepivo je tuja beljakovina ki je organizem ne prepozna in zato te\u017eje sprejme (cepljenje)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0drugi vzroki
\n\uf0d8\u00a0\u00a0 \u00a0povi\u0161ana telesna temperatura pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva;
\n\uf0d8\u00a0\u00a0 \u00a0kot preob\u010dutljivostna reakcija pri jemanju nekaterih zdravil;
\n\uf0d8\u00a0\u00a0 \u00a0lahko je posledica preob\u010dutljivostne reakcije na kemi\u010dne snovi na delovnem mestu;
\n\uf0d8\u00a0\u00a0 \u00a0med drugimi vzroki je pomembna povi\u0161ana temperatura pri narkomanih. Pri narkomanih lahko previsoka doza ali prehitra aplikacija naloksona spro\u017ei abstinen\u010dno krizo. Klini\u010dni znak abstinen\u010dne krize je med drugimi, kot so potenje, hipertenzija, pospe\u0161eno dihanje, tahikardija, nemir, slabost, bruhanje driska, tudi povi\u0161ana telesna temperatura. Tudi ob uporabi amfetamina se pojavi hiperpireksija (zvi\u0161ana telesna temperatura). Rahlo povi\u0161ana telesna temperatura se pojavlja ob majhnih odmerkih ekstazija. Ob velikih dozah pa je prisotna hiperpireksija s povi\u0161anim mi\u0161i\u010dnim tonusom. Ekstazi lahko privede do smrtnih primerov. Ob nevarni kombinaciji z amfetamini, alkoholom, kokainom in krekom grozi nevarnost vro\u010dinskega udara.
\n\uf0d8\u00a0\u00a0 \u00a0izmed virusov povzro\u010dajo dolgotrajno telesno temperaturo citomegalovirus in virus pridobljene imunske pomanjkljivosti (HIV).
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0vzroki neznanega razloga\u00a0 v\u010dasih pa kljub razli\u010dnim diagnosti\u010dnim postopkom ni mogo\u010de ugotoviti vzroka zvi\u0161ane telesne temperature. To\u00a0 imenujemo povi\u0161ana temperatura neznanega izvora. Temperatura neznanega izvora je definirana kot temperatura nad 39,4\u00b0C izmerjena dnevno ve\u010d kot dva tedna.<\/p>\n
18\u00a0\u00a0 \u00a0Potek vro\u010dine \u2013 oblike.
\nVro\u010dina lahko nara\u0161\u010da zelo hitro ali po\u010dasi Tako lo\u010dimo:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0FEBRIS CONTINUA: stalno visoka temperatura z majhnim nihanjem, niha le za 1 ali 2 desetniki stopinje. Temperatura ostane enaka preko celega dne.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0FEBRIS REMITTENS: temperatura z mo\u010dnej\u0161im nihanjem, za 1,5\u00baC, a ne pade na normalno. Zna\u010dilno je za infekcije.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0FEBRIS INTERMITTENS: nihanje je mo\u010dnej\u0161e, za 1,5\u00baC – 2\u00baC, pade na normalno. Zna\u010dilna je za sepso.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0RECIDIVIRAJO\u010cA TEMPERATURA je dalj \u010dasa pove\u010dana, nato se za kraj\u0161i \u010das normalizira in spet povi\u0161a. Zna\u010dilna je za Hodgkinovo bolezen.<\/p>\n
19\u00a0\u00a0 \u00a0Predstavite vse tri stadije obi\u010dajnega poteka vro\u010dine.
\n1\u00a0\u00a0 \u00a0Stadij: nara\u0161\u010danje temperature spremlja mrzlica (stadij incrementi)
\n2\u00a0\u00a0 \u00a0Stadij: bolnik ima vro\u010dimo
\n3\u00a0\u00a0 \u00a0Stadij: temperatura pada (stadij decementi).padanje temperature je lahko po\u010dasno,traja nekaj dni \u2013 liti\u010dni padec; hitro ali kriti\u010dno padanje \u2013 pade v nekaj urah in s tem precej obremeni organizem (lahko pride do kolapsa). Kolaps po latinsko collapsus pomeni zgruditi se. Torej kratkotrajen, nagel padec krvnega tlaka, zaradi katerega se \u010dlovek nenadoma zgrudi.<\/p>\n
20\u00a0\u00a0 \u00a0Na\u010dini merjenja telesne temperature.
\nPri nas temperaturo izra\u017eamo v stopinjah Celzijah. Temperaturo merimo:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0obi\u010dajno aksilarno (A) \u2013 pod pazduho: normalna telesna temperatura 36,50C \u2013 ovoj
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0rektalno v debelem \u010drevesju (R) (dojen\u010dkom in malim otrokom) \u2013 temperatura je vi\u0161ja za 0,50C (normalna 37,30C) – jedro
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0oralno (O) normalna temperatura je 370C – ovoj
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0v u\u0161esu (U) normalna telesna temperatura 37,10C, priporo\u010da se predvsem pri otrocih, ker je hitro in ne povzro\u010da nelagodja \u2013 jedro
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0na \u010delu (\u010c) za normalno temperaturo veljajo navodila proizvajalca obli\u017eev oziroma reagen\u010dnih trakov. Primerno za otroke, ker je enostavno in hitro – ovoj<\/p>\n
21\u00a0\u00a0 \u00a0Osnovna pravila merjenja telesne temperature.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0temperaturo praviloma merimo v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pol ure pred merjenjem bolnik miruje, ker se telesna temperatura pri gibanju in vznemirjenju dvigne
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0termometer kontroliramo (\u010de je nepo\u0161kodovan,\u010de je \u017eivo srebro v rezervoarju)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0merimo ob pravem \u010dasu: po naro\u010dilu zdravnika, po dogovoru, ki velja za na\u0161 standard, ki velja v zavodu, npr. od 6 \u2013 7 ure zjutraj, ter 14 \u2013 15 uro popoldan
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pri vro\u010dini merimo \u0161e tri dni po padcu temperature
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0za merjenje se odlo\u010damo tudi na lastno pobudo, glede na znake,ki smo jih opazili in glede na subjektivno po\u010dutje bolnika
\nTermometri za merjenje telesne temperature:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0aksilarni (digitalni ali \u017eivosrebrni ali alkoholni)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0rektalni (alkoholni ali \u017eivosrebrni)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0u\u0161esni (baterijski termometer s polnilcem)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0v obliki obli\u017eev \u2013 kemi\u010dno sredstvo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0elektronski.
\nMerjenje se izvaja po navodilih, ki so sestavni del standarda za vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature.<\/p>\n
22\u00a0\u00a0 \u00a0Vloga MS pri zadovoljevanju osnovne \u017eivljenjske potrebe \u00bbvzdr\u017eevanje normalne telesne temperature\u00ab<\/p>\n
Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature je ena izmed 14 temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti. Medicinska sestra\u00a0 in tehnik zdravstvene nege\u00a0 sta pri izvajanju pomo\u010di pri zadovoljevanju te temeljne potrebe pri nekaterih aktivnostih samostojna, nekatere pa izvajata po naro\u010dilu zdravnika.
\nNormalna telesna temperatura je osnovna \u010dlovekova potreba, ki ji mora zadostiti bolnik sam ali pa mu MS pomaga pri njenem zadovoljevanju.
\nJe ena 14 temeljnih \u017e.a., MS je samostojna,P jo zadosti sam ali mu MS pomaga.
\nVirginia Henderson je v Osnovnih na\u010delih zdravstvene nege, opredelila potrebe vseh pacientov, s katerimi se sre\u010duje medicinska sestra pri izvajanju zdravstvene nege. Prikazala je pomo\u010d pacientu pri vzdr\u017eevanju telesne temperature v normalnih okvirih s pomo\u010djo izbire ustreznih obla\u010dil in uravnavanja temperature okolja. Predstavljene so okoli\u0161\u010dine, ki vselej vplivajo na osnovne potrebe: starost, temperament, \u010dustveno stanje ali nihanje razpolo\u017eenja, socialni ali kulturni polo\u017eaj, telesne in intelektualne lastnosti.
\nPomo\u010d pacientu pri ohranjanju normalne telesne temperature.
\nTelesno temperaturo ohranjamo v normalnih mejah s pomo\u010djo klimatizacije zraka (v naj\u0161ir\u0161em pomenu besede) in uravnavamo z obleko, ki jo nosimo. Zdrav \u010dlovek zapusti prehladen ali pretopel prostor. Bolezen \u010dloveka za to mo\u017enost pogosto prikraj\u0161a. Bolniki so na milost in nemilost prepu\u0161\u010deni tistim, ki skrbijo za njihovo okolje ter lahko du\u0161evno in telesno trpijo zaradi prepiha, mraza, vlage ali pretoplega prostora.
\nOhranjamo jo s klimatizacijo zraka, obleko, P lahko du\u0161evno in telesno trpi zaradi prepiha, mraza, vlage, pretoplega zraka.
\nZdravstvena nega vklju\u010duje, kadar je le mogo\u010de, ohranjanje bolnikove temperature v normalnih mejah, kakor jih ka\u017ee termometer ter skrb za udobje. To je razmeroma lahko, \u010de bolnik more \u2013 in ho\u010de \u2013 razkriti svoje potrebe in kadar so okoli\u0161\u010dine obvladljive. Pri dojen\u010dkih in nezavestnih pacientih ali v zelo mrzlem in vla\u017enem okolju sta presoja in sposobnosti medicinske sestre na veliki preizku\u0161nji. Izbira ustreznih obla\u010dil je povezana s temi problemi, hkrati pa to \u0161e ni vse, kar lahko stori.
\nMS mora poznati fiziolo\u0161ka na\u010dela segrevanja in ohlajanja telesa in mora vedeti, kako lahko vpliva na ta dva procesa, bodisi s spremembo temperature, vla\u017enosti ali gibanja zraka; pacientu lahko svetuje, naj bo bolj aktiven ali pa svojo aktivnost omeji, spremeni prehrano ter se bolj ali manj oble\u010de. Medicinska sestra lahko tudi svetuje posebne kopeli in pacientu pri tem pomaga, poskrbi za ustrezne obkladke in drugo, kar zvi\u0161uje ali zni\u017euje telesno temperaturo.
\nPredolgo bivanje na prostem je lahko tvegano (ob ekstremnih pogojih). MS mora svetovati, kako o\u010di, ko\u017eo in ude za\u0161\u010dititi pred mrazom ali premo\u010dnim soncem. V\u010dasih zdravnik predpi\u0161e son\u010denje v skrbno odmerjenem \u010dasu; MS mora biti pozorna na morebitne neugodne reakcije.
\nZdravstvena nega pacienta s povi\u0161ano telesno temperaturo
\nVzdr\u017eevanje normalne telesne temperature je temeljna \u017eivljenjska aktivnost, ki jo \u010dlovek izvaja sam, tako da ohranja homeostazo. Kadar pride do spremembe zdravstvenega stanja, je pacient, ki ima dovolj mo\u010di in znanja, tudi pri izvajanju te aktivnosti samostojen. Pri otrocih in pacientih, ki nimajo teh sposobnosti, pa je potrebna pomo\u010d MS.
\nMS deluje po procesni metodi dela.. Izvaja vse faze procesa. V prvi fazi \u2013 ugotavljanje potreb po ZN je pomembno, da zna dobro opazovati izgled bolnika, meriti TT in si pridobiti informacije od bolnika samega, njegovih svojcev in pomembnih drugih ter drugih \u010dlanov zdravstvenega in\/ali negovalnega tima. MS mora biti sposobna prepoznati simptome, ki spremljajo povi\u0161ano TT: utrujenost, bolnik lahko izra\u017ea ob\u010dutek prizadetosti, lahko ima slab\u0161i apetit, bole\u010dine v sklepih, glavobol, tahikardijo, tahipnejo. Vse to so simptomi, ki pomagajo pri oblikovanju negovalne diagnoze.
\nZnaki povi\u0161ane TT so: izpu\u0161\u010daji pri infekcijah, bruhanje pri centralni vro\u010dini, pri zelo visoki vro\u010dini lahko nastopi vro\u010dinski delirij (zamegljena zavest, vzburjenost, motori\u010dni nemir, halucinacije).Znak vro\u010dine je tudi rde\u010da, topla ko\u017ea, svetle\u010de o\u010di, potenje.<\/p>\n
KAKOVOST IN STANDARDI S KRITERIJI<\/p>\n
23\u00a0\u00a0 \u00a0Subjektivno izra\u017eanje kakovosti.
\nKoncept kakovosti vedno izra\u017eamo subjektivno. Sprejeti moramo dejstvo, da je nekdo s posameznim izdelkom ali opravljeno storitvijo zelo zadovoljen,medtem ko je isto\u010dasno nekdo drug zelo nezadovoljen. Sodba o kakovosti je odvisna od posameznikove osve\u0161\u010denosti, izku\u0161enj, pri\u010dakovanj in prepoznanih pravil kakovosti.
\nVendar pa tak\u0161na pav\u0161alna subjektivna ocena ni dovolj. \u010ce medicinske sestre ho\u010dejo svoje delo opravljati res profesionalno, si morajo tak\u0161no vpra\u0161anje postavljati vedno znova v prizadevanju, da bi kakovost svojega dela nenehno izbolj\u0161evale in tako prispevale po najbolj\u0161ih mo\u010deh k ohranjanju in izbolj\u0161evanju zdravja bolnikov\/varovancev.<\/p>\n
24\u00a0\u00a0 \u00a0Zakonitosti, ki veljajo med zagotavljanjem kakovosti storitev, ki izhajajo iz storitvenih dejavnosti (kamor sodi tudi zdravstvo), v primerjavi s kakovostjo izdelkov materialne proizvodnje.
\nKakovost izdelka ali storitve lahko opredelimo kot relativno popolnost. Lahko vidimo, da tisti, ki nudi izdelek ali storitev, nima kon\u010dne besede o kakovosti, temve\u010d je kupec oziroma uporabnik izdelka ali storitve kon\u010dni razsodnik o kakovosti izdelka ali storitve.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0storitvena dejavnost ne izdeluje predmetnih izdelkov
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0storitev ni mogo\u010de delati na zalogo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0uporabnik storitve je obi\u010dajno prisoten v procesu izvr\u0161evanja storitve, kar pomeni s stali\u0161\u010da kakovosti dodaten vidik
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pri izvajanju storitev je obi\u010dajno pomembnej\u0161a pravo\u010dasnost, hitrost in pravilen potek procesa
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0\u017eelje naro\u010dnika in njegova merila kakovosti je te\u017eje dose\u010di kot v materialni proizvodnji. Merila uporabnika brez kakovosti opravljenih storitev so odraz osebnih kriterijev posameznika.<\/p>\n
25\u00a0\u00a0 \u00a0Ovretveitove sestavine kakovostne ZN.
\nOvretveit je razvil definicijo kakovosti, ki pravi: kakovost zdravstvene dejavnosti je popolno zadovoljevanje potreb tistih, ki zdravstvene storitve najbolj potrebujejo, pri najni\u017ejih stro\u0161kih za organizacijo, znotraj danih meja in smernic vi\u0161jih oblastnih organov in pla\u010dnikov. Navaja sestavine kakovostne zdravstvene oskrbe:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0visoka stopnja strokovnosti
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0u\u010dinkovita izraba virov (\u010dlove\u0161kih, finan\u010dnih, materialnih)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0\u010dim-manj\u0161e tveganje za bolnika
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zadovoljstvo bolnika
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0(pozitiven) vpliv na njegovo zdravje<\/p>\n
26\u00a0\u00a0 \u00a0Tri dimenzije kakovosti ZN
\nKakovost zdravstvene nege lahko gledamo v treh dimenzijah:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0kakovost metodologije in tehnologije dela, ki jo ozna\u010dujejo: u\u010dinkovitost, strokovnost, spretnost, varnost, skrbnost, primernost;
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0kakovost zaposlenih \u2013 medsebojni odnosi: strokovnost, ki se ka\u017ee v sposobnostih zaposlenih spo\u0161tovati osebnost bolnika, zaupanju, posredovanju ustreznih informacij, bolnikovi avtonomiji, enakopravnosti;
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0kakovost organiziranja, ki jo ozna\u010dujejo: varnost, udobnost, neprekinjenost, u\u010dinkovitost, opremljenost
\nKakovost v zdravstveni negi upo\u0161teva tri temeljne dimenzije: stroko, managment in uporabnike zdravstvenih storitev, ki naj bodo v medsebojni soodvisnosti, pri tem pa izpostavlja zadovoljstvo bolnikov\/varovancev kot bistveni kazalec kakovosti (8).
\nDosedanje raziskave pri nas so bile osredoto\u010dene predvsem na merjenje kakovosti medicinske stroke, manj pa na merjenje kakovosti zdravstvene nege, dela medicinskih sester in na razvijanje metod za merjenje zadovoljstva bolnikov. Za sodobno obvladovanje sprememb v zdravstvu je izredno pomembna usmerjenost k \u010dloveku, k u\u010dinkoviti rabi \u010dlove\u0161kih virov, motiviranju in razvijanju vrednot za kakovost s sodobnim vodenjem in u\u010dinkovitim merjenjem rezultatov dela tudi z vidika zdravstvene nege v vseh zdravstvenih sistemih.<\/p>\n
27\u00a0\u00a0 \u00a0Razlo\u017eite izraz \u00bbzagotavljanje kakovosti\u00ab.
\nZagotavljanje kakovosti ni enkratno, dokon\u010dno dejanje, temve\u010d stalen proces, ki zahteva stalno izbolj\u0161evanje lastnosti izdelkov ali storitev<\/p>\n
28\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj pomeni \u00bbocenjevanje kakovosti\u00ab.
\nOcenjevanje kakovosti je postopek, pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev primerjamo med seboj opravljeno in dogovorjeno zdravstveno oskrbo. V ZN pomeni to primerjamo med resni\u010dno nude\u010do ZN in izbranimi, postavljenimi kriteriji in standardi. \u0160ele ko ocenimo kakovost, lahko oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti, ki pripomore k izbolj\u0161evanju in doseganju \u017eelenih ciljev.<\/p>\n
29\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj pomeni \u00bbizbolj\u0161evanje kakovosti\u00ab
\nIzbolj\u0161evanje kakovosti je proces, ki sledi fazi ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti ter odpravlja ugotovljene ovire oz. te\u017eave in dviguje kakovost na vi\u0161jo raven.
\nIzbolj\u0161anje kakovosti je dinami\u010den proces z naslednjimi na\u010deli:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0odkrivanje in uporaba najbolj\u0161ih izidov za doseganje odli\u010dnosti
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0eksplicitna opredelitev ciljev kakovosti
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0nadzor znotraj stroke
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0naklonjeno vodstvo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0vklju\u010devanje bolnikov<\/p>\n
30\u00a0\u00a0 \u00a0Kateri so cilji zagotavljanja kakovosti?
\nKo se odlo\u010damo za program zagotavljanja kakovosti ,si prizadevamo, za \u010dim vi\u0161jo u\u010dinkovitost in \u010dim bolj\u0161e rezultate ob racionalni uporabi razpolo\u017eljivih virov. Pri tem \u017eelimo dose\u010di slede\u010de cilje:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izbolj\u0161ati ali vzdr\u017eevati zdravstveno stanje B\/V
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izbolj\u0161anje ali vzdr\u017eevanje funkcionalnih sposobnosti B\/V
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0psihofizi\u010dno ugodje B\/V \u2013 dobro po\u010dutje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zadovoljstvo B\/V po opravljeni ZN
\n\u010cloveka B\/V gledamo celovito zato nas ti cilji spremljajo pri vseh na\u0161ih aktivnostih, ki jih opravljamo v dobro na\u0161ih uporabnikov. Med aktivnosti medicinske sestre lahko \u0161tejemo tudi postavljanje standardov in kriterije kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n
31\u00a0\u00a0 \u00a0S katerimi metodami zagotavljamo kakovost \u2013 opis.
\nZa zagotavljanje kakovosti v ZN lahko uporabljamo ZUNANJE in NOTRANJE METODE.
\nBistvena razlika v tem, da je pri zunanjem zagotavljanju kakovosti ta zagotovljena od zunaj (zunanji strokovnjaki, institucije)
\nZagotavljanje kakovosti znotraj zdravstvenih ustanov pa je naloga izvajalcev ZN, ki jo samostojno na\u010drtujejo in izvajajo ter so zanjo tudi sami odgovorni.<\/p>\n
32\u00a0\u00a0 \u00a0Zna\u010dilnosti centralnega zagotavljanja kakovosti.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0natan\u010dna analiza celotne aktivnosti ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0uporaba instrumenta, ki je znanstveno utemeljen in uporaben za ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zagotavljanje kakovosti izpelje skupina za to usposobljenih strokovnjakov
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0negovalni tim, ki izvajajo ZN, v to nimajo vpogleda<\/p>\n
33\u00a0\u00a0 \u00a0Zna\u010dilnosti decentraliziranega zagotavljanja kakovosti.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0opazovanje izvajanja ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0instrument opazovanja ni trdno dolo\u010den, izbran je glede na to, katero intervencijo ZN opazujemo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izvaja se na ravni bolni\u0161ke enote \u2013 oddelka
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izvajajo jo \u010dlani negovalnih timov, ki v enoti delujejo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0\u010dlani negovalnega tima imajo neposreden vpogled v zagotavljanje kakovosti ZN<\/p>\n
34\u00a0\u00a0 \u00a0Kateri model zagotavljanja kakovosti smo spoznali, kdaj je bil predstavljen?
\nPo Ishikawi (1987) je program za zagotavljanje kakovost sosledje faz:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0na\u010drtovanje (cilji in metode za doseganje ciljev)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izvajanje (izbolj\u0161evanje, izobra\u017eevanje)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0preverjanje (ugotavljanje napak in njihovih vzrokov)
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0ukrepanje in odpravljanje napak<\/p>\n
35\u00a0\u00a0 \u00a0Zagotavljanje kakovosti po Normi Lang \u2013predstavite ga!
\nModel Norme Lang\u00a0 iz leta 1976 ima 7 stopenj, ki potekajo skozi tri faze:<\/p>\n
V prvi fazi opisovanje \u2013 identificiramo vrednote in stali\u0161\u010da, ki nas vodijo v ZN. Nato se odlo\u010damo o kriterijih odli\u010dne ZN v standardnih strukture, procesa in izida.
\nV drugi fazi merjenje \u2013 se odlo\u010dimo za metodologijo, ki jo uporabimo, da ugotovimo, kak\u0161na je na\u0161a praksa v primerjavi s standardi in kriteriji odli\u010dne (zelo dobre) ZN,ki smo jo postavili interno ali pa so bili postavljeni eksterno. Dobljene rezultate analiziramo in se odlo\u010dimo, \u010de in zakaj potrebujemo spremembe. Avtorica modela priporo\u010da pri analizi vklju\u010devanje tako imenovanih dejavnikov SWOT (Strenghts, Weaknesses, Oportunities, Threats \u2013 mo\u010di, slabosti, prilo\u017enosti, gro\u017enje oz. pasti)
\nV tretji fazi spreminjanje (Action) \u2013 se odlo\u010dimo za spremembe in poti, po katerih bodo v na\u0161em okolju tekle spremembe in kon\u010dno uvedemo spremembe v na\u0161e teko\u010de delo. Krog nam te\u010de dalje preko vseh faz, kajti zagotavljanje kakovosti je neprekinjen proces.
\nPrvi korak v tem krogu uvajanja sprememb naredimo, ko se medicinske sestre odlo\u010dijo, da bodo napisale filozofijo zdravstvene nege (oddelka, klinike, bolni\u0161nice). Da bi bile pri tem uspe\u0161ne, se morajo pogovoriti o osebnih vrednotah, skupinskih vrednotah, temeljnih vrednotah na\u0161e stroke, o stali\u0161\u010dih v zvezi z negovanjem bolnikov\/varovancev, eti\u010dnih vpra\u0161anjih, holisti\u010dnem in individualnem pristopu k bolnikom, enkratnosti in neponovljivosti posameznika, o temeljnih \u010dlovekovih pravicah. Ti pogledi in stali\u0161\u010da so lahko zapisani zelo na kratko.
\nVrednote zdravstvene nege:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zdravje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0spo\u0161tovanje \u017eivljenja
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izvajanje sodobne zdravstvene nege
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0celostna obravnava pacienta
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0upo\u0161tevanje na\u010del kodeksa etike
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0varna zdravstvena nega
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0prizadevanje za kontinuirano zdravstveno nego
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0dajanje informacij in varovanje pacientovih podatkov
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0u\u010denje pacientov in svojcev, zavedanje pomena zdravstvene vzgoje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0spo\u0161tovanje pacientovih pravic
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0spo\u0161tovanje pacientove integritete
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pacient je subjekt obravnave
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0partnerski odnos med pacientom, svojci in negovalnim osebjem
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pacient je enkratna neponovljiva osebnost
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pomen komunikacije s pacientom, svojci, sodelavci v timu
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zdrav \u017eivljenjski slog, pri tem smo vzor na\u0161im pacientom\u2026.
\nZa medicinske sestre je tudi pomembno:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0ustrezna (u\u010dinkovita in smotrna) organizacija dela
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0lastno strokovno izpopolnjevanje in izobra\u017eevanje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0upo\u0161tevanje strokovne doktrine
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izpolnjevanje dokumentacije ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0raziskovanje v ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0skrb za prijazno in varno delovno okolje.
\nNaslednje dejanje je definiranje namena \u2013 kaj \u017eelimo dose\u010di z ocenjevanjem kakovosti zdravstvene nege.
\nDa bi lahko ocenjevali kakovost, moramo biti sposobni opisati, predstaviti tisto, kar delamo. V ta namen moramo pripraviti standarde in kriterije.
\nZa merjenje oz. ocenjevanje lahko poleg SWOT analize uporabimo \u0161e mnoga druga orodja oz. metode, ki jih lahko najdemo v literaturi. Pri tem izvedemo primerjavo med \u00bbkaj je narejeno\u00ab s tistim, \u00bbkar bi moralo biti\u00ab. Ugotavljamo, kaj bi bilo potrebno narediti (spremeniti), da bi dosegli za\u017eeleno. Uvedemo dolo\u010dene spremembe.
\nKadar ugotovimo nizko stopnjo kakovosti, morda se standardi ne izvajajo ali so neustrezni, ali moramo pripraviti nove, takrat planiramo dolo\u010dene aktivnosti, da bi spremenili prakso. Krog se za\u010dne znova. Umestno je, da po dolo\u010denem obdobju (ob letu), za\u010dnemo nov krog zagotavljanja kakovosti.<\/p>\n
36\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj so standardi \u2013 definicija.
\nStandardi so sprejete in veljavne norme, ki opredeljujejo aktivnosti zdravstvene nege in stopnjo kakovosti zdravstvene nege. So sredstvo oziroma orodje za merjenje kakovosti. Standardi morajo biti dinami\u010dni, da jih je mo\u017eno prilagajati in spreminjati. Odra\u017eati morajo vidike zdravstvene nege, najnovej\u0161e ugotovitve raziskovalnega dela podprte s prakti\u010dnimi izku\u0161njami, strokovno usposobljenostjo in pristojnosti \u010dlanov negovalnega tima. Standardi opredeljujejo tudi pogoje za izvajanje zdravstvene nege in pri\u010dakovane rezultate.<\/p>\n
37\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj so kriteriji \u2013 definicija.
\nStandardi in kriteriji vsebujejo merljive kriterije, ki omogo\u010dajo, da standard ovrednotimo. Kriteriji morajo biti merljivi, specifi\u010dni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni. Kriteriji so merilo za vrednotenje, primerjanje in presojanje standardov, hkrati pa so tudi merilo za ocenjevanje uspe\u0161nosti, u\u010dinkovitosti in kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n
38\u00a0\u00a0 \u00a0Na\u0161tejte vrste standardov po Donabedianu.
\nDonabedianu je razdelil standarde na:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standarde strukture,
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standarde procesa
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standarde izida.
\nV standardu strukture so opisani viri za kakovostno izvajanje zdravstvene nege, obenem pa se v oblikovanem standardu odra\u017ea kakovost mened\u017ementa v zdravstveni negi. Kriterij standardov strukture opisujejo, kaj moramo zagotoviti, da dose\u017eemo pri\u010dakovane rezultate.
\nV kriterijih standardov strukture opredelimo:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izvajalca zdravstvene nege. Pri tem upo\u0161tevamo izobrazbo, usposobljenost in strokovna znanja, pristojnosti in odgovornosti ter dolo\u010dimo \u0161tevilo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0strokovnjake drugih podro\u010dij, kadar sodelujejo pri izvedbi
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0prostor
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0opremo in pripomo\u010dke
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pomo\u017ene in podporne slu\u017ebe npr. centralna kuhinja, pralnica\u2026
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zahtevano znanje izvajalcev
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0literaturo, vire, kjer si izvajalci osve\u017eijo ali poglobijo znanja
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0dokumentiranje: navedeno, kam dokumentiramo
\nVsi ti kriteriji morajo biti zagotovljeni, da lahko B\/V zagotovimo varno zdravstveno nego. V kriterij standardov strukture opi\u0161emo kdo, kje in s \u010dim bo izvedel dolo\u010deno aktivnost.
\nV standardu procesa definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege. Dolo\u010dimo KAJ bomo storili za dobro B\/V, KDAJ, KAKO POGOSTO\u00a0 z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri spremembi ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnosti in psihofizi\u010dnem ugodju. S kriteriji opi\u0161emo, katere akcije je potrebno izvesti, kako pogosto in kdaj. Kadar je akcija vezana na komunikacijo, opi\u0161emo vsebino \u2013 kaj povemo, kaj u\u010dimo, da rezultat dose\u017eemo, ter opi\u0161emo oblike in metode dela.
\nStandard izida opredelijo pri\u010dakovane rezultate ali izide. V kriterijih standardov izida zapi\u0161emo, kak\u0161en izid pri\u010dakujemo in kdaj ter kako ga prepoznamo. S standardom izida merimo zadovoljstvo bolnika, pri\u010dakovano spremembo v bolnikovem zdravstvenem stanju in znanju bolnika (vedenje o bolezni, zdravstvenem stanju, \u017eivljenjskem slogu\u2026). Standardi izida usmerjajo medicinsko sestro oziroma ji dolo\u010dajo, kaj mora pri bolniku ugotavljati. Po kriterijih standarda izida ocenjujemo stopnjo kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
39\u00a0\u00a0 \u00a0Na\u0161tejte vrste standardov po Masonovi.
\nElizabeth Mason je razdelila standarde na:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standarde strukture,
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standarde procesa
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standarde izida
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standarde vsebine.
\nV standardu strukture so opisani viri za kakovostno izvajanje zdravstvene nege, obenem pa se v oblikovanem standardu odra\u017ea kakovost mened\u017ementa v zdravstveni negi. Kriterij standardov strukture opisujejo, kaj moramo zagotoviti, da dose\u017eemo pri\u010dakovane rezultate.
\nV kriterijih standardov strukture opredelimo:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0izvajalca zdravstvene nege. Pri tem upo\u0161tevamo izobrazbo, usposobljenost in strokovna znanja, pristojnosti in odgovornosti ter dolo\u010dimo \u0161tevilo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0strokovnjake drugih podro\u010dij, kadar sodelujejo pri izvedbi
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0prostor
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0opremo in pripomo\u010dke
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pomo\u017ene in podporne slu\u017ebe npr. centralna kuhinja, pralnica\u2026
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zahtevano znanje izvajalcev
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0literaturo, vire, kjer si izvajalci osve\u017eijo ali poglobijo znanja
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0dokumentiranje: navedeno, kam dokumentiramo
\nVsi ti kriteriji morajo biti zagotovljeni, da lahko B\/V zagotovimo varno zdravstveno nego. V kriterij standardov strukture opi\u0161emo kdo, kje in s \u010dim bo izvedel dolo\u010deno aktivnost.
\nV standardu procesa definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege. Dolo\u010dimo KAJ bomo storili za dobro B\/V, KDAJ, KAKO POGOSTO\u00a0 z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri spremembi ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnosti in psihofizi\u010dnem ugodju. S kriteriji opi\u0161emo, katere akcije je potrebno izvesti, kako pogosto in kdaj. Kadar je akcija vezana na komunikacijo, opi\u0161emo vsebino \u2013 kaj povemo, kaj u\u010dimo, da rezultat dose\u017eemo, ter opi\u0161emo oblike in metode dela. Standardi procesa vklju\u010dujejo \u0161e dodatne standarde, ki jih sre\u010damo pri Masonovi to so standardi vsebine. Z njimi opi\u0161emo vsebino komunikacije ali vsebino u\u010denja.
\nRazvijamo jih za:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0u\u010denje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0terapevtsko komunikacijo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0spoznavno komunikacijo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0odlo\u010danje medicinskih sester
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0prenos informacij o bolniku
\nNapi\u0161emo KAJ povemo ali u\u010dimo.
\nStandard izida opredelijo pri\u010dakovane rezultate ali izide. V kriterijih standardov izida zapi\u0161emo, kak\u0161en izid pri\u010dakujemo in kdaj ter kako ga prepoznamo. S standardom izida merimo zadovoljstvo bolnika, pri\u010dakovano spremembo v bolnikovem zdravstvenem stanju in znanju bolnika (vedenje o bolezni, zdravstvenem stanju, \u017eivljenjskem slogu\u2026). Standardi izida usmerjajo medicinsko sestro oziroma ji dolo\u010dajo, kaj mora pri bolniku ugotavljati. Po kriterijih standarda izida ocenjujemo stopnjo kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n
40\u00a0\u00a0 \u00a0Na katerih ravneh postavljamo standarde?
\nStandarde postavljamo na ravni:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0stroke: to so generalni (splo\u0161ni) standardi \u2013 pomembni za stroko ZN v naj\u0161ir\u0161em smisli
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0delavnega podro\u010dja: bolni\u0161nica, dom starej\u0161ih ob\u010danov, zdravstveni dom
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0specialnosti: lokalna raven \u2013 klinika, bolni\u0161ki oddelek, slu\u017eba znotraj zdravstvenega doma<\/p>\n
41\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj predstavljajo standardi?
\nStandardi so sredstva za zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege. Klub izdelanim standardom, pa v vsakem primeru zdravstvena nega ni izvedena v najvi\u0161ji stopnji kakovosti. Standardi ZN dolo\u010dajo prakso ZN in predstavljajo vsebino odli\u010dne (zelo dobre) ZN. Predstavljajo kak\u0161ni viri so potrebni (struktura), kaj naj bo storjeno (proces) in kak\u0161ne koristi ima B\/V (izid) od dobre ZN (Sekav\u010dnik). Poznamo tri-stopenjski sistem kakovosti zdravstvene nege:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0stopnja \u2013 SPREJEMLJIVA ZDRAVSTVENA NEGA, ki ji odgovarjajo MINIMALNI standardi. Vsi bolniki so oskrbovani po rutinski shemi.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0stopnja \u2013 PRIMERNO DOBRA \u2013 OPTIMALNI standardi. Zdravstvena nega je na\u010drtovana, vendar bolnik ni direktno vklju\u010den v na\u010drtovanje in vrednotenje.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0stopnja \u2013 ODLI\u010cNA \u2013 ZELO DOBRA ZDRAVSTVENA NEGA \u2013 MAKSIMALNI standardi. Zdravstvene nega je na\u010drtovana in vrednotena skupaj z bolnikom in svojci. Bolnik je enakovreden partner v procesu negovanja.
\nZdravstvena nega, ki je ne moremo razporediti v nobeno stopnjo, je nesprejemljiva \u2013 slaba zdravstvena nega \u2013 stopnja 0.<\/p>\n
42\u00a0\u00a0 \u00a0Namen standardiziranja v ZN?
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0enotno poimenovanje stroke v zavodu in \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem okolju
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pomo\u010d pri vrednotenju ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0enotna podlaga za u\u010denje in prakti\u010dno delo z dijaki in \u0161tudenti
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0so pripomo\u010dek pri na\u010drtovanju, izvajanju, vrednotenju ZN in iskanju izbolj\u0161av
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0so pomo\u010d pri ugotavljanju kadrovskih potreb in delitvi dela, dvigajo zadovoljstvo pri delu
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0omogo\u010dajo vpogled v proces, kakovost in rezultate ZN<\/p>\n
43\u00a0\u00a0 \u00a0Zna\u010dilnosti standardov.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0odra\u017eati morajo vidike sodobne ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0najnovej\u0161e ugotovitve raziskovalnega dela, podprte s prakti\u010dnimi izku\u0161njami
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0strokovna usposobljenost in pristojnost \u010dlanov negovalnega tima
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0obenem morajo odra\u017eati tudi specifi\u010dnost posameznega podro\u010dja ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standardi opredeljujejo tudi pogoje za izvajanje ZN in pri\u010dakovane rezultate
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0standardi vsebujejo kriterije,ki omogo\u010dajo, da jih lahko vrednotimo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0kriteriji morajo biti merljivi, specifi\u010dni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni.<\/p>\n
44\u00a0\u00a0 \u00a0Standardi strukture in njihovi kriteriji.
\nStandardi strukture se nana\u0161ajo na razmere, v katerih bi izvedena ZN. To se ka\u017ee v organiziranju, izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi, pripomo\u010dkih in opremi. To so viri (input) za izvedbo dobre (odli\u010dne) ZN.
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KDO bo naredil
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KJE bo narejeno
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0S KAK\u0160NIM MATERIALOM, PRIPOMO\u010cKI
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KATERI ORGANIZACIJSKI MODEL JE NAJPOMEMBNEJ\u0160I<\/p>\n
45\u00a0\u00a0 \u00a0Standardi procesa in njihovi kriteriji.
\nStandardi procesa definirajo kakovost izvajanja ZN. Dolo\u010dimo:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KAJ bomo storili za dobro B\/V
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KDAJ
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KAKO POGOSTO z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri:
\nspremembi\u00a0 ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnostih in psihofizi\u010dnem ugodju. V procesu vire izpustimo z namenom, da dose\u017eemo \u010dim bolj\u0161e u\u010dinke \u2013 odli\u010dno ZN.<\/p>\n
46\u00a0\u00a0 \u00a0Katere vrste standardov vsebujejo standardi procesa?
\nV standardu procesa definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege. Dolo\u010dimo KAJ bomo storili za dobro B\/V, KDAJ, KAKO POGOSTO\u00a0 z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri spremembi ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnosti in psihofizi\u010dnem ugodju. S kriteriji opi\u0161emo, katere akcije je potrebno izvesti, kako pogosto in kdaj. Kadar je akcija vezana na komunikacijo, opi\u0161emo vsebino \u2013 kaj povemo, kaj u\u010dimo, da rezultat dose\u017eemo, ter opi\u0161emo oblike in metode dela. Standardi procesa vklju\u010dujejo \u0161e dodatne standarde, ki jih sre\u010damo pri Masonovi to so standardi vsebine. Z njimi opi\u0161emo vsebino komunikacije ali vsebino u\u010denja.
\nRazvijamo jih za:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0u\u010denje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0terapevtsko komunikacijo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0spoznavno komunikacijo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0odlo\u010danje medicinskih sester
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0prenos informacij o bolniku
\nNapi\u0161emo KAJ povemo ali u\u010dimo.<\/p>\n
47\u00a0\u00a0 \u00a0Za kaj razvijamo standarde vsebine?
\nRazvijamo jih za:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0u\u010denje
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0terapevtsko komunikacijo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0spoznavno komunikacijo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0odlo\u010danje medicinskih sester
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0prenos informacij o bolniku
\nNapi\u0161emo KAJ povemo ali u\u010dimo.<\/p>\n
48\u00a0\u00a0 \u00a0Standardi izida in njihovi kriteriji.
\nStandard izida opredelijo pri\u010dakovane rezultate ali izide. V kriterijih standardov izida zapi\u0161emo, kak\u0161en izid pri\u010dakujemo in kdaj ter kako ga prepoznamo. S standardom izida merimo zadovoljstvo bolnika, pri\u010dakovano spremembo v bolnikovem zdravstvenem stanju in znanju bolnika (vedenje o bolezni, zdravstvenem stanju, \u017eivljenjskem slogu\u2026). Standardi izida usmerjajo medicinsko sestro oziroma ji dolo\u010dajo, kaj mora pri bolniku ugotavljati. Po kriterijih standarda izida ocenjujemo stopnjo kakovosti zdravstvene nege.
\nV izidu vidimo dejanske dose\u017eke (output).
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KAK\u0160EN IZID pri\u010dakujemo kot dose\u017eek opravljene ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KDAJ izid pri\u010dakujemo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0KAKO ta izid poznamo<\/p>\n
49\u00a0\u00a0 \u00a0Predstavite tri-stopenjski sistem kakovosti ZN.
\nPoznamo tri-stopenjski sistem kakovosti zdravstvene nege:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0stopnja \u2013 SPREJEMLJIVA ZDRAVSTVENA NEGA, ki ji odgovarjajo MINIMALNI standardi. Vsi bolniki so oskrbovani po rutinski shemi.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0stopnja \u2013 PRIMERNO DOBRA \u2013 OPTIMALNI standardi. Zdravstvena nega je na\u010drtovana, vendar bolnik ni direktno vklju\u010den v na\u010drtovanje in vrednotenje.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0stopnja \u2013 ODLI\u010cNA \u2013 ZELO DOBRA ZDRAVSTVENA NEGA \u2013 MAKSIMALNI standardi. Zdravstvene nega je na\u010drtovana in vrednotena skupaj z bolnikom in svojci. Bolnik je enakovreden partner v procesu negovanja.
\nZdravstvena nega, ki je ne moremo razporediti v nobeno stopnjo, je nesprejemljiva \u2013 slaba zdravstvena nega \u2013 stopnja 0. Naj je ne bi bilo.<\/p>\n
50\u00a0\u00a0 \u00a0Katere do zna\u010dilnosti dobrih standardov?
\nLastnosti,ki so zna\u010dilne za dobre standarde prikazujemo s pomo\u010djo kratice RUMBA, kar v angle\u0161kem jeziku pomeni:
\nR \u2013 RELEVANT: primerni, realni, ustrezni glede na:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0univerzalne standarde
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0enoto, ki jo standardiziramo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0skupino bolnikov
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0kompetence in odgovornost MS
\nU \u2013 UNDERSTANDABLE: razumljivi za:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0MS, ki ZN izvajajo in vrednotijo
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0\u0161tudente in dijake
\nM \u2013 MEASURABLE: merljivi, kar dose\u017eemo z oblikovanjem jasnih kriterijev v:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0strukturi
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0procesu z orientacijo na MS
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0v rezultatu z orientacijo na bolnika
\nB \u2013 BEHAVIORAL: objektivni:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0zasnovani morajo biti na objektivnih in znanstvenih osnovah
\nA \u2013 ATTAINABLE: dosegljivi, izvedljivi glede na:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0skupino B\/V, ki jim je standard namenjen
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0mo\u017enosti oddelka, klinike in stroke v dr\u017eaviosobnosti izvajalcev in ocenjevalcev<\/p>\n
51\u00a0\u00a0 \u00a0Katera metoda oblikovanja standardov je zna\u010dilna za E. Mason?
\nVsak standard moramo strokovno utemeljiti, zato standardov ne moremo postavljati na podlagi lastne domneve. Da bomo zadostili znanstveni utemeljenosti, naj standarde ZN razvijajo medicinske sestre \u2013 specialistke, ki imajo bogato znanje in prakti\u010dne izku\u0161nje. V nekaterih primerih se posvetujejo z drugimi strokovnjaki in u\u010ditelji zdravstvene nege. Pri postavljanju standardov medicinskim sestram pomagajo u\u010dbeniki, strokovne razprave, navodila in tudi zakonski predpisi.
\nKer morajo standardi slediti spoznanjem znanosti, jih vsako leto pregledamo in dopolnimo.
\nMasonova in Sekav\u010dnikova, ki je pripravila prevod njenega dela iz leta 1984, predstavljata enostaven pripomo\u010dek za postavljanje standardov, kjer je prikazana pot (korak za korakom \u2013 step by step) za razvijanje standardov procesa, vsebine in izida.
\nS tak\u0161nim priro\u010dnikom lahko v vsakem zavodu razvijejo svoje standarde.
\nFaze v razvijanju standardov \u2013 koraki (po Masonovi)
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0Prepoznavanje negovalne intervencije ali enote ZN, ki jo izberemo za standardizacijo.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0Postavljanje bistvenih ciljev ZN
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0usmerjeni na medicinsko sestro (MS) \u2013 kaj mora MS narediti, da bo dosegla pozitivni rezultat pri bolniku,
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0usmerjeni na bolnika \u2013 izrazimo stanje, ki ga \u017eelimo dose\u010di pri bolniku, svojcih ali pomembnih drugih.
\nPri tem ne pozabimo na cilje kakovosti:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0kaj \u017eelimo dose\u010di pri spreminjanju bolnikovega zdravstvenega stanja in njegovih funkcionalnih sposobnosti,
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0v njegovem po\u010dutju,
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0pri zadovoljstvu po opravljeni ZN.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0Razvijanje standardov procesa oz. vsebine in izida.
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0Urejanje standardov v logi\u010dno zaporedje (zaporedje izvajanja intervencije oz. enote ZN).
\n5.\u00a0\u00a0 \u00a0Ovrednotenje standardov (potrditev, validacija).<\/p>\n
ZDRAVJE ZA VSE<\/p>\n
52\u00a0\u00a0 \u00a0Strategija SZO zdravje za vse do leta 2000!
\nSvetovna zdravstven organizacija je leta 1977 pri\u010dela z temeljnimi spremembami v na\u010delih razvoja\u00a0 zdravstva njen cilj je bil da bi do leta 2000 ljudje dosegli zdravje, ki bo omogo\u010dalo njihovo dru\u017ebeno in ekonomsko produktivno \u017eivljenje. To ne pomeni, da bodo takrat vsi ljudje zdravi, temve\u010d, da mora biti zdravje zagotovljeno posamezniku in dru\u017ebi, z njihovim sodelovanjem. Razlike med dr\u017eavami ostajajo zardi razli\u010dnosti razvitosti. Zdravje je dol\u017enost posameznika in ne le njegova pravica. Seveda pa to ne pomeni izklju\u010ditve kurativne medicine, saj brez te \u010dlove\u0161tvo ne more. \u0160e naprej se ra\u010duna z njenim nadaljnjim razvojem in napredkom. Novost v novih pogledih do kurativne medicine je bila, dani ve\u010d osrednja ali skoraj edina sestavina sistema zdravstvenega varstva, temve\u010d je ljudem na razpolago v primerih,ko s celoviti dru\u017ebeno, skupinsko in individualno ne bomo uspeli prepre\u010diti bolezen.
\nPojavilo se je vpra\u0161anje kako to dose\u010di? Odgovor so na\u0161li leta 1978 na konferenci dr\u017eav \u010dlanic svetovne zdravstvene organizacije v Alma-Ati. Na tej konferenci je bila strategija sprejeta, poimenovali so jo konferenca o primarnem zdravstvu, postala je obvezujo\u010da za vse \u010dlanice SZO. Sprejeto je bilo \u0161est osnovnih na\u010del na katerih temeljijo cilji:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0ZMANJ\u0160ANJE RAZLIK OZIROMA NENENAKOSTI V ZDRAVJU
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0POSPE\u0160EVANJE ZDRAVJA
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0AKTIVNO SODELOVANJE SUPNOSTI
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0MULTISEKTORSKO SODELOVANJE
\n5.\u00a0\u00a0 \u00a0POUDAREK NA PRIMARNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU
\n6.\u00a0\u00a0 \u00a0MEDNARODNO SODELOVANJE
\nNova strategija je pomenila spremembe, s katerimi naj bi pre\u0161li iz sistema zdravstvenega varstva v sistem varstva zdravja.
\nNovo strategijo razvoja zdravstva so v Evropi uvedli z oblikovanjem 38 cilje \u00bbZdravje za vse do leta 2000\u00bb za katere so se evropske dr\u017eave zavezale, da jih bodo uresni\u010dile in so leta 1984 podpisale posebno deklaracijo, ki poudarja \u0161tiri glavna podro\u010dja:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0\u017dIVLJENSKI SLOG IN ZDRAVJE
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0DEJAVNIKI TVEGANJA, KI VPLJIVAJO NA ZDRAVJE IN OKOLJE
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0REORIENTACIJO ZDRAVSTVENEGA SISTEMA
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0POTREBNO PODPORO POLITIKE MENED\u017dMENTA, TEHNOLOGIJE, KADROV IN RAZISKOVANJA
\nDr\u017eave so za\u010dele preusmerjati razvoj zdravstva od skrbi za bolezen in bolne k ve\u010dji skrbi za zdravje v obliki:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0spreminjanja zdravstva
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0nacionalna politika pospe\u0161evanja zdravja
\nDeklaracija iz Alma-Ate in 38 ciljev \u00bbZdravje za vse do leta 2000\u00ab je vplivalo na zdravstveno nego. Sa je morala poleg \u0161estih osnovnih na\u010del, upo\u0161tevati \u0161e:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0ZMANJ\u0160ANJE RAZLIK OZIROMA NENENAKOSTI V ZDRAVJU
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0POSPE\u0160EVANJE ZDRAVJA
\n3.\u00a0\u00a0 AKTIVNO SODELOVANJE SUPNOSTI
\n5.\u00a0\u00a0 \u00a0MULTISEKTORSKO SODELOVANJE
\n6.\u00a0\u00a0 \u00a0POUDAREK NA PRIMARNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU
\nMEDNARODNO SODELOVANJE
\n7.\u00a0\u00a0 \u00a0ZAGOTOVITI\u00a0 KAKOVOST V ZDRVASTVENII NEGIIN PRIPRAVIRI
\nSTANDARDE
\n8.\u00a0\u00a0 \u00a0KREPITEV OSNOVNIH ZOBRA\u017dEVANJVALNIH PROGRAMOV
\nZDRAVSTVENE NEGE
\n9.\u00a0\u00a0 \u00a0IZOBRA\u017dEVANJE MEDICINSKIH SESTER ZA MENED\u017dMENT, DA
\nBO DOSE\u017dEN CILJ STRTEGIJE \u00bbZDRAVJE ZA VSE\u00ab<\/p>\n
Leta 1986 Otawska listina
\nPrva mednarodna konferenca o promociji zdravja in je poseben poudarek, da za zdravje niso odgovorni le tisti, ki delujejo v zdravstvu temve\u010d tudi ostali sektorji. Eden izmed na\u010dinov izvajanja te politike je tudi zdravstvena vzgoja tu ima medicinska sestra pomembno vlogo.
\n1988 1.evropska konferenca o zdravstveni negi
\nKonferenca je bila na Dunaju. Sodelovala 32 evropskih dr\u017eav. Medicinske sestre so vklju\u010dene v politiko in strategijo \u00bbzdravje za vse\u00ab
\n1989 \u2013 1991 Politi\u010dne, socialne in ekonomske spremembe
\nZaradi politi\u010dnih sprememb (padec komunizma) je pri\u0161lo do razli\u010dnih sprememb, kar je vplivalo na politiko zdravstva.
\n1991 Revizija ciljev
\nV Genevi so izvedli revizijo ciljev saj je bilo jaso, da zaradi dogodkov v svetu se cilji uresni\u010dujejo z zamudo.
\n1996 Ljubljanska listina
\nKonferenca ministrov za zdravstvo v junija Ljubljani. Pripravljali so temelje za nove strategije.\u00a0 Medicinske sestre so se odzvale na Ljubljansko listino.
\n1996 \u2013 1998 Proces prenove evropske politike \u00bbZdravje za vse\u00ab
\nNapovedi so zelo negotove.
\nDemografsko \u2013 evropska populacija je stara, zagotavljat je treba pogoje za zdravo starost. Nara\u0161\u010da migracija v zahodno Evropo
\nEkonomski in socialni vidiki \u2013 zahodno evropske dr\u017eave gredo z razvojem naprej, vzhodnoevropske dr\u017eave imajo te\u017eave
\nPoliti\u010dni razvoj \u2013 \u0161tevilo \u010dlani v Evropski uniji nara\u0161\u010da
\nNevladne organizacije \u2013 trendi ustanavljanja nevladnih organizacij se nadaljuje, dr\u017eava mora zagotoviti da le te delujejo v skladu z temeljnimi potrebami prebivalstva
\n1998 Sprejem zdravstvene politike za Evropo \u00bbZdravje za vse za 21. stoletje\u00ab
\nGre za nadaljevanje strategije Zdravje za vse do leta 2000.\u00a0 T strategija ima 21 ciljev. Glavna zna\u010dilnost nove strategije je ve\u010d vlaganja v zdravje tako dru\u017eba kot posameznik, ter racionalizacija v zdravstvu ob so\u010dasnem zagotavljanju kakovosti.<\/p>\n
53\u00a0\u00a0 \u00a0Primarno zdravstveno varstvo!
\nJe varstvo posameznika, dru\u017eine in lokalne skupnosti na obmo\u010dju, kjer ljudje \u017eivijo, delajo in se \u0161olajo, ter ga izvaja zdravstvo dejavnosti, ter vsi drugi dru\u017ebeni dejavniki izven zdravstva na tem obmo\u010dju. Je temeljna zdravstvena oskrba, ki jo dolo\u010da dr\u017eava. Primarno zdravstvo je osrednja funkcija in osrednji del zdravstvenega sistema dr\u017eave, najpomembnej\u0161a gonilna sila delovanja zdravstva, zunanja raven zdravstvenega sistema, ki se \u0161iri z obrobja proti notranjosti, ter integralni del dru\u017ebenega in gospodarskega razvoja de\u017eele.<\/p>\n
54\u00a0\u00a0 \u00a0Sekundarno zdravstveno varstvo!
\nJe specialisti\u010dna ambulantna dejavnost, opredeljena kot nadaljevanje zdravstvene dejavnosti ter jo opravljajo bolni\u0161nice, zdravili\u0161\u010da ter zasebni specialisti.<\/p>\n
55\u00a0\u00a0 \u00a0Tercialno zdravstveno varstvo!
\nJe visoko specializirana strokovna dejavnost zdravstvenega varstva v ozko specializiranih ustanovah z visoko specializiranimi strokovnjaki.. Obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojno izobra\u017eevalno delo ter opravljanje najzahtevnej\u0161ih zdravstvenih storitev, razvijanje novih metod dela, njihovo uvajanje in raz\u0161irjanje v specialisti\u010dni ambulantni in bolni\u0161ni\u010dni dejavnosti.<\/p>\n
56\u00a0\u00a0 \u00a0Primarna preventiva!
\nPrimarna preventiva je usmerjena k celotni populaciji. Obsega zdravstveno vzgojno dejavnost, ki je usmerjena k pospe\u0161evanju zdravja, ohranjanju zdravja, prepre\u010devanju bole\u010din in stalnemu nadzoru nad zdravjem. V obdobju prepatogeneze (pred pojavom bolezni) dosegamo cilje preventive z ukrepi za pospe\u0161evanja zdravja, z borbo proti dejavnikom (agensi) okolja. Torej ukrepi za pospe\u0161evanja zdravja in prepre\u010devanje bolezni Za uresni\u010devanje teh ciljev izvajamo splo\u0161ne in usmerjene ukrepe. Splo\u0161ni dejavniki:kloriranje vode; usmerjeni dejavniki; so to\u010dno us,merjeni k dejavnikom tveganja<\/p>\n
57\u00a0\u00a0 \u00a0Sekundarna preventiva!
\nStremi za zgodnjim odkrivanjem bolezni s ciljem, da se po opravljenih \u0161kodljivostih in pravo\u010dasnim zdravljenjem, \u010de je le mogo\u010de bolezen povsem pozdravi. Usmerjena je k rizi\u010dnim skupinam dejavnikom tveganja za odkrivanje nekaterih bolezni. Na voljo so razli\u010dne screening metode. Zgodnja diagnoza i pravo\u010dasno zdravljenje s ciljem:
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0da se prepre\u010di \u0161irjenje in prenos bolezni na druge, \u010de gre za nalezljivo bolezen
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0da se bolezenski proces zaustavi in s tem prepre\u010dijo komplikacije
\n\uf076\u00a0\u00a0 \u00a0da se skraj\u0161a in prepre\u010di podalj\u0161anje delovne nezmo\u017enosti<\/p>\n
58\u00a0\u00a0 \u00a0Tercialna preventiva!
\nIma nalogo prepre\u010devati poslab\u0161anja bolezni in njeno povrnitev. Prepre\u010duje tudi hude posledice, zato govorimo tudi o rehabilitaciji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1\u00a0\u00a0 \u00a0Kaj je telesna temperatura? Telesna temperatura je eden od vitalnih znakov. Je izmerjeno toplotno stanje, ki ga izra\u017eamo v stopinjah, na na\u0161em podro\u010dju stopinjah Celzija (\u00baC). Vi\u0161ina TT izra\u017ea razliko med produkcijo in izgubo toplote. \u010clovek je homeotermno bitje sam proizvaja in oddaja toploto, tako da vzdr\u017euje neko stalno telesno temperaturo, ki se kljub … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori za izpit iz zdravstvene nege<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[2145,2144,80,83],"class_list":["post-2701","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-izpit-iz-zdravstvene-nege","tag-vprasanja-in-odgovori-za-zdravstveno-nego","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2701","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2701"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2701\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2701"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2701"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2701"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}