{"id":271,"date":"2008-03-08T15:00:46","date_gmt":"2008-03-08T14:00:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/moska-spolovila\/"},"modified":"2010-06-16T07:09:47","modified_gmt":"2010-06-16T06:09:47","slug":"moska-spolovila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/moska-spolovila\/","title":{"rendered":"Mo\u0161ka spolovila"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/03\/penis.bmp\" alt=\"penis.bmp\" align=\"left\" height=\"278\" width=\"398\" \/>ORGANA GENITALIA MASCULINA<\/p>\n<p>P\u00e9nis, tudi falus ali falos, oziroma m\u00f4\u0161ki sp\u00f4lni \u00fad, je zunanji mo\u0161ki spolni organ.<\/p>\n<p>Pri sesalcih slu\u017ei tudi za uriniranje.<\/p>\n<p>Spolni ud (penis) sestavljajo tri brecila, ki nabreknejo ob dotoku krvi.<\/p>\n<p>Sestavljajo jih zvijugane \u0161iroke vene, zaradi \u010desar je brecilo gobastega videza. Zgornji dve brecili sta pritrjeno ob dimeljnici, med njima spodaj pa je tretje brecilo, vzdol\u017e katerega te\u010de se\u010dnica.<\/p>\n<p>Brecilo se\u010dnice je spredaj zadebeljeno v glavico, vrh katere se odpira v ustje se\u010dnice. Brecila obdaja \u010dvrsta vezivna ovojnica, ki omejuje nabrekanje spolnega uda.<\/p>\n<p>Ko\u017ea penisa je ne\u017ena, raztegljiva in pomi\u010dna. Glavico prekriva ko\u017ena guba \u2013 ko\u017enica.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>MO\u0160KA SPOLOVILA SESTAVLJAJO:<\/strong><\/p>\n<p>MODO ( glavna spolna \u017eleza, proizvaja semen\u010dice in mo\u0161ke spolne hormone )<\/p>\n<p>OBSE\u010cNICA, SEMENJAK, BUBOURETRALNA \u017dLEZA ( pomo\u017ene spolne \u017eleze )<\/p>\n<p>NADMODEK, SEMENOVD, SE\u010cNICA ( spolna izo\u010dila ki odvajajo semen\u010dice )<\/p>\n<p>SPOLNI UD<\/p>\n<p><strong>BOLEZNI MO\u0160KIH SPOLOVIL:<\/strong><\/p>\n<p>Phimosis, paraphimosis<\/p>\n<p>Vnetja, sifilis, HPV<\/p>\n<p>Tumorji ( Candyloma Acuminatum, Buschke-Lowenstainov tumor, tumorji na testisih )<\/p>\n<p>Impotenca<\/p>\n<p>Erektielna disfunkcija<\/p>\n<p><strong>SIFILIS &#8211; LUES<\/strong><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/03\/sifilis.jpg\" alt=\"sifilis.jpg\" class=\"imageframe imgalignleft\" height=\"231\" width=\"235\" \/><br \/>\n<strong><br \/>\nSifilis<\/strong> (tudi lues ali francoska bolezen) je spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzro\u010da bakterija Treponema pallidum. Oku\u017eena \u017eenska lahko oku\u017ei svojega otroka med nose\u010dnostjo (prirojeni ali kongenitalni sifilis) ali med porodom (obrojstveni ali konatalni sifilis).<\/p>\n<p><strong>Stadiji sifilisa<\/strong><\/p>\n<p>Po treh do \u0161tirih tednih se na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo skozi sluznico ali ko\u017eo, pojavi nebole\u010da razjeda, katere rob je otrdel. Zato se ta razjeda imenuje tudi trdi \u010dankar (ulcus durum). Trdi \u010dankar se pri oku\u017ebi, ki je posledica spolnega odnosa, pojavi na penisu, sramnih ustnicah ali v no\u017enici.<\/p>\n<p>Pri oku\u017ebi pri oralnem spolnem odnosu se lahko razjeda pojavi tudi v ustih ali \u017erelu, pri analni infekciji pa v zadnjiku. Trdi \u010dankar je rde\u010dkasto obarvan in iz njega mezi brezbarvna teko\u010dina. V izlo\u010dku je veliko bakterij in je zato zelo ku\u017een.<\/p>\n<p>Po nadaljnih sedmih do \u0161tirinajstih dneh se pojavijo otekline v sosednjih limfnih vozlih. Od tega trenutka lahko bolezen doka\u017eemo s testom TPI, ki temelji na imobilizaciji bakterije. Razjede izginejo po nekaj tednih, \u010detudi jih ne zdravimo. Zavoljo tega \u0161tevilni bolniki bolezen ignorirajo ali je ne prepoznajo.<\/p>\n<p>Po okoli osmih tednih po oku\u017ebi pogosto nastopijo simptomi, podobni gripi (vro\u010dina, utrujenost, glavobol in bole\u010dine v sklepih). Limfni vozli se po vsem telesu pove\u010dajo. Po desetih tednih se pri ve\u010dini oku\u017eenih pojavi izpu\u0161\u010daj; sprva v obliki svetloro\u017enatih made\u017eev, kasneje pa kot grobi bakreno obarvani vozli\u010dki oziroma bun\u010dice (kondilomi). Kondilomi so zlasti zelo \u0161iroki v predelih ko\u017enih gub (condyloma latum).<\/p>\n<p>\u010ce se kondilomi predrejo, iz njih prite\u010de zelo ku\u017een izcedek. Redkeje se pojavijo tudi spremembe na ustni in genitalni sluznici. Nekaterim bolnikom izpadejo tudi lasje. Ko\u017ene spremembe izginejo po okoli \u0161tirih mesecih. Za sifiliti\u010dne ko\u017ene spremembe je zna\u010dilno, da ne povzro\u010dajo srbenja, zato bolniki \u010desto ne poi\u0161\u010dejo zdravni\u0161ke pomo\u010di.<\/p>\n<p>Po izginu sifiliti\u010dnih ko\u017enih sprememb nastopi obi\u010dajno latentna doba, med katero se ne ka\u017eejo nobeni simptomi, \u010deprav je \u010dlovek \u0161e vedno oku\u017een. Kadarkoli v kasnej\u0161em \u017eivljenju lahko bolezen znova izbruhne, tudi po ve\u010d letih (govorimo o poznem sifilisu).<\/p>\n<p>Bolnik je med latentno dobo \u0161e vedno ku\u017een, vendar je ku\u017enost tem manj\u0161a, \u010dim dalj\u0161i je \u010das od zadnjih simptomov.<\/p>\n<p>Po treh do petih letih niso prizadeti le bezgavke, ko\u017ea in sluznice, marve\u010d se bakterije raz\u0161irijo \u017ee tudi po notranjih organih kot so krvo\u017eilje, dihala, prebavila, jetra, kosti in mi\u0161i\u010dje. Na prizadetih predelih se tvorijo gumijasti vozli. Na ko\u017ei nastajajo velike razjede, na nebu lahko nastane luknja v nosno votlino. \u010ce se vozli razpo\u010dijo, po\u0161kodujejo okolno tkivo. Posebej nevarni so vozli, ki se tvorijo v aorti, ki povzro\u010dijo anevrizmo, le-ta pa se zlahka pretrga. \u010ce se to zgodi, bolnik notranje izkrvavi. Po tretjem stadiju povzro\u010ditelj ni ve\u010d dokazljiv z mikrobiolo\u0161kimi preskusi.<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>Pri nezdravljenem sifilisu se pri 8 do 10 odstotkih oku\u017eenih po desetih do dvanajstih letih pojavijo te\u017eke nevrolo\u0161ke motnje. \u010cetrtina nezdravljenih bolnikov zboli za nevrosifilisom (kroni\u010dno vnetje osrednjega \u017eiv\u010devja), ki vodi v demenco. Po\u0161kodbe hrbtenja\u010de in iz nje izhajajo\u010dih \u017eivcev najprej povzro\u010dajo mo\u010dne bole\u010dine, kasneje pa je po\u0161kodba tako huda, da bolnik bole\u010dine ve\u010d ne ob\u010duti. Pojavijo se motnje hoje, mokrenja in odvajanja. Na koncu se pojavi \u0161e ohromelost, po\u0161kodbe obto\u010dil in kosti. V zahodnem svetu sifilis zavoljo zdravljenja z antibiotiki le redko napreduje do te stopnje.<\/p>\n<p><strong>Pri diagnosticiranju sifilisa so poleg opazovanja tipi\u010dnih simptomov pomembni \u0161e razli\u010dni serolo\u0161ki testi:<\/strong><\/p>\n<p>* Hemaglutinacijski test (TPHA): pri tem testu se zme\u0161a kri preiskovanca s ov\u010djimi krvnimi celicami, ozna\u010denimi s treponemo. \u010ce so v preiskovan\u010devi prisotna protitelesa proti bakteriji, pride do aglutinacije krvi.<br \/>\n* Fluorescen\u010dni test s protitelesi (FTA-ABS): pacientovo kri nanesejo na stekleno plo\u0161\u010dico, na katero so \u017ee pritrjene mrtve bakterije. Nato se preu\u010di, ali so v bolnikovi krvi prisotna protitelesa &#8211; v tem primeru ostanejo protitelesa pritrjena na plo\u0161\u010dici.<\/p>\n<p>Bakterije sifilisa ni mogo\u010de gojiti na umetnih goji\u0161\u010dih.<\/p>\n<p>V zgodnji fazi oku\u017ebe je sifilis ozdravljiv s penicilinom. Pri alergiji na penicilinske antibiotike se daje doksiciklin ali tetraciklin. Obvezna je intramuskularna aplikacija (vbrizganje zdravila v mi\u0161ico).<\/p>\n<p>Pri napredovani oku\u017ebi je potrebno dajanje ve\u010djih odmerkov antibiotika.<\/p>\n<p>Za prepre\u010devanje oku\u017ebe pri spolnem odnosu je potrebna uporaba kondoma. Pomembno je tudi dejstvo, da se sifilis prena\u0161a tudi z oralnim spolnim odnosom. Za posameznike, ki imajo spolne odnose z razli\u010dnimi partnerji, je priporo\u010dljiva redna preiskava krvi. Po zakonu se morajo vse oku\u017ebe s sifilisom prijaviti. Po zakonu je obvezno tudi testiranje nose\u010dnic.<\/p>\n<p><strong>BENIGNO POVE\u010cANJE PROSTATE &#8211; HIPERPLAZIJA<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Pogosto pri mo\u0161kih po 50.letu<br \/>\n&#8211; Vzrok je neznan(morda je povezan s spremembami v ravni hormonov)<br \/>\n&#8211; Prostata oklepa se\u010dnico,pove\u010dana \u017eleza za\u010dne nanjo pritiskati in ovira pretok urina<br \/>\n&#8211; Urin zastaja v mehurju,zato je bolnik dovzetnej\u0161i za oku\u017ebe<br \/>\n&#8211; Dolgotrajna zo\u017eitev lahko okvari ledvice<\/p>\n<p><strong>SIMPTOMI:<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Te\u017eave pri uriniranju<br \/>\n&#8211; Ob\u010dutek neizpraznjenega mehurja<br \/>\n&#8211; Potreba po uriniranju je pove\u010dana<br \/>\n&#8211; Hematurija<br \/>\n&#8211; Bole\u010dine v spodnjem delu mehurja<br \/>\n&#8211; Infekcije se\u010dil<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n<p>Zdravila ki spro\u0161\u010dajo mi\u0161ice mehurja<br \/>\nFolleyev kateter<br \/>\nAntibiotiki<br \/>\nOperacija-PROSTATEKTEMIJA<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>ORGANA GENITALIA MASCULINA P\u00e9nis, tudi falus ali falos, oziroma m\u00f4\u0161ki sp\u00f4lni \u00fad, je zunanji mo\u0161ki spolni organ. Pri sesalcih slu\u017ei tudi za uriniranje. Spolni ud (penis) sestavljajo tri brecila, ki nabreknejo ob dotoku krvi. Sestavljajo jih zvijugane \u0161iroke vene, zaradi \u010desar je brecilo gobastega videza. Zgornji dve brecili sta pritrjeno ob dimeljnici, med njima spodaj &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/moska-spolovila\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Mo\u0161ka spolovila<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[342,335,240,3658,259,336,340,341,339,338,337,334],"class_list":["post-271","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-hiperplazija","tag-moska-spolovila","tag-patologija","tag-1letnik-patologija","tag-patology","tag-penis","tag-povecanje-prostate","tag-prostata","tag-sifilis","tag-spolne-bolezni","tag-spolni-ud","tag-spolovila"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/271","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=271"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/271\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=271"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=271"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=271"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}