ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE<\/p>\n
Psihologija kot znanost se je pojavila leta 1879. Takrat je Wundt ustanovil prvi psiholo\u0161ki laboratorij in se poimenoval za psihologa, kar pa po osnovni izobrazbi ni bil. Analize je delal po psiholo\u0161kih na\u010delih, uvedel pa je tudi introspekcijo.<\/p>\n
Prej se je psihologija razvijala v okviru filozofije. O psiholo\u0161kih temah so razmi\u0161ljali \u017ee anti\u010dni misleci, Kitajci, Egip\u010dani\u2026 \u00e0 psihologija je stara toliko let, kot je stara civilizacija.<\/p>\n
Behavioristi so delali raziskave predvsem na podganah in psih. Podgane imajo podobni \u017eiv\u010dni sistem kot \u010dlovek. Raziskave na podganah so behavioristom prisodile vzdevek \u00bbpodganji psihologi\u00ab. U\u010denje pa poteka po metodi poskusov in napak.<\/p>\n
Tretja faza nastopi ob prevladi mnenja, da vedenje lahko prilagajamo. Kontrola emocij nastopi \u017ee v zgodnji mladosti, tako v okviru dru\u017eine kot tudi ob vstopu v \u0161olo. Najla\u017eja kontrola je kontrola emocij preko obraza, gibi rok so \u017ee te\u017eje obvladljivi \u2013 dlje od glave te\u017eja je kontrola. Vedenjski vzorci ne odtehtajo zavesti tako, da so v tretji fazi pri\u010deli prou\u010devati nezavedni del \u2013 20% vsega \u010dlove\u0161kega bitja.<\/p>\n
To je izvajal Freud, ki je pripisoval pretiran pomen nagonom in kasneje tudi te\u017enosti po smrti (za to tezo je bila kriva druga svetovna vojna).<\/p>\n
Freud je razdelil nezavedno kot:
\n\u2022 prag zavesti
\n\u2022 predzavest (nekaj lasa v zavesti in nekaj \u010dasa ne \u00e0 uide v predzavest, saj je tu prisoten prost prehod vsebin)
\n\u2022 podzavest (travmatske vsebine, ki so bile neko\u010d zavestne in jih je oseba odrinila zaradi nesprejemljivosti v podzavest, kar pa ni pozabljanje)
\nZa vsebine v podzavesti menimo, da smo jih pozabili, vendar pa temu ni tako. Ob\u010dasna razdra\u017eenost, strah brez vzroka ipd. izvira iz takih potla\u010denih vsebin. \u010ce vemo \u010desa se bojimo se proti temu borimo. \u010ce pa tega ne vemo, pa imamo probleme.
\n\u2022 nezavedne vsebine (prevladujo\u010di del na\u0161e osebnosti)- ID, SUPEREGO<\/p>\n
Naloge psihologije:
\n\u2022 teoreti\u010dne (pridobivanje novih spoznanj na podlagi raziskav)
\n\u2022 prakti\u010dne (uporaba teoreti\u010dnih spoznanj v praksi)<\/p>\n
BIOLO\u0160KA IN SOCIALNA PODLAGA PSIHOLO\u0160KEGA \u017dIVLJENJA
\nV vsakem psiholo\u0161kem procesu je te\u017eko dolo\u010diti kolik\u0161en del tega procesa je genetsko in koliko socialno (u\u010denje\u2026) pridobljeno. Tukaj se opazi dve te\u017enji, ki vodijo k svojevrstnim razlagam:
\n\u2022 naturisti \u2013 vse pridobljeno in prirojeno
\n\u2022 empiristi \u2013 vse priu\u010deno<\/p>\n
Brez prirojenih stvari ali predispozicije se sposobnosti ne morejo razviti, tudi brez vzpodbude okolja ne. Najbolj\u0161i na\u010din ugotavljanja teh dele\u017eev je prou\u010devanje enojaj\u010dnih dvoj\u010dkov, ki so tudi genetsko enaki. Vse razlike, ki se med njimi pojavijo so rezultat sociolo\u0161kih dejavnikov. Najla\u017eje je prou\u010devanje, \u010de sta enojaj\u010dna dvoj\u010dka odra\u0161\u010dala v razli\u010dnih okoljih. Razlika se pojavi v motivaciji, sposobnostih, interesih ipd.<\/p>\n
Vpliv socialnih vzpodbud na razlike v sposobnostih so testirali v Ameriki, kjer so vzporedno postavili dva izena\u010dne razreda, tako v spolu, inteligentnosti ipd. Na en razred so aplicirali vzpodbudo, drugi razred pa so jemali popolnoma enako kot ostale razrede po dr\u017eavi. Na testih se je pokazalo, da je razred, ki je bil celotno leto stalno hvaljen in vzpodbujan, bil na testih veliko bolj\u0161i. Sugetivno prepri\u010danje povzro\u010di dosego vi\u0161jih ciljev. Tu nastopi problem zapostavljenih in sociolo\u0161ko ogro\u017eenih otrok, ki ne morejo razviti vseh potencialov.<\/p>\n
Tudi na inteligentnost se da vplivati. Obstajajo razlike med spoloma v inteligentnosti, vendar pa so v povpre\u010dju enake. Obstajajo pa razlike tudi v specialnih sposobnostih, ki pa so enako evalvirane:
\n\u2022 mo\u0161ki:
\n\uf0a7 verbalnost
\n\uf0a7 neposredni spomin
\n\uf0a7 fina motorika
\n\u2022 \u017eenske:
\n\uf0a7 matemati\u010dni poskusi
\n\uf0a7 prostorska orientacija groba motorika<\/p>\n
Razlike so tudi v inteligentnosti med rasami, nacijami in dru\u017ebenimi redi. Navadno imajo ni\u017eje rezultate zapostavljene rase \u2013 ne smatrajo se enakovredni priviligiranim rasam. Ob enakih pogojih dobimo v povpre\u010dju enake rezultate. Tako vidimo da imajo nacije, ki so gospodarsko slabo razvite in imajo ni\u017eji status, imajo tako ni\u017eje rezultate inteligentnosti. To je vidno tudi pri ekonomskih emigrantih iz slab\u0161e v bolj razvite dr\u017eave. \u017de v osnovi imajo taki ljudje slab\u0161o za\u010detno izobrazbo, zapostavljeni pa so tudi zaradi svoje nacionalnosti ipd.<\/p>\n
Pri nas v Sloveniji je prisoten hla\u0161\u010devski sindrom, \u010deprav se v svetu dobro izka\u017eemo na vseh podro\u010djih. Navadno se vedno prilagajamo drugim, smo pridni in pohlevni delavci.<\/p>\n
RAZLIKE MED DRU\u017dBENIMI RAZREDI
\nPripadniki ni\u017ejim razredom se slab\u0161e odre\u017eejo na testih, manj dose\u017eejo v \u017eivljenju (v povpre\u010dju). Star\u0161i so okupirani z eksisten\u010dnimi problemi, vlagati v otroka pa jim pomeni preve\u010d. Osamosvojitev otrok je pomembna. Teh otrok je veliko tako, da dr\u017eava na ta na\u010din izgubi velik potencial sposobnih ljudi.<\/p>\n
OSEBNOST
\nOsebnost je celovit sistem, ki vklju\u010duje lastnosti biolo\u0161kega in socialnega izvora. Poleg tega pa ima pomemben vpliv \u010dlovekova samodejavnost.
\nSAMODEJAVNOST je zavestna in na\u010drtna dejavnost za katero posameznik ne potrebuje zunanjih ali notranjih (biolo\u0161kih) vzpodbud. Je rezultat lastne volje.<\/p>\n
Osebnost je sestavljena iz ve\u010d sistemov in podsistemov. \u0160e manj\u0161e enote so osebnostne lastnosti. Prou\u010devanje osebnosti je kompleksno, saj je sama osebnost kompleksna tvorba. Dodatno breme pa povzro\u010da tudi neenotna terminologija.
\nTo podro\u010dje je za\u010del preu\u010devati Freud. Njegovo prou\u010devanje je okrnjeno ker je bil determinist (prepri\u010danje, da je vse \u017ee vnaprej dolo\u010deno). Menil pa je tudi, da vsi psihi\u010dni procesi \u010drpajo energijo iz seksualnega nagona. Sem naj bi spadala tudi umetnost.<\/p>\n
Drugo pojmovanje osebnosti je naredil Sullivan:
\n\u2022 osebnost pojmuje kot ponotranjeno socialno stanje
\n\u2022 psiholo\u0161ka fikcija naj bi bila osebnost sama kot izolirana enota \u2013 osebnost se razvija samo v dru\u017ebi.<\/p>\n
Fromm je poudarjal, da je osebnost dolo\u010dena s svojim \u0161tevilom nujnosti. \u017divljenje je polno nujnosti, \u010dlovek je svoboden v tem, da se odlo\u010di katero od teh nujnosti bo izbral. Imamo vsaj pet mo\u017enih poti.<\/p>\n
Maslow meni, da \u010dlovek stalno strmi k temu, da razvije vse svoje potenciale. Potreba po samoaktualizaciji. Vse ni\u017eje potrebe so vsaj delno zadovoljene, da se ta potreba sploh pojavi.<\/p>\n
Allport je menil, da je osebnost celota vseh psihofizi\u010dnih sistemov, ki usmerjajo in integrirajo na\u0161e do\u017eivljanje in delovanje.<\/p>\n
Vse definicije poudarjajo tri zna\u010dilne lastnosti osebnosti:
\n\u2022 integriteta
\n\u2022 enkratnost, nejpomljivost, individualnost
\n\u2022 osebnost se izra\u017ea navzven tako, da dolo\u010da trajnost v vedenju<\/p>\n
Osebnost vedno do\u017eivlja posameznik zase. Poznavanje osebnosti lahko razdelimo:<\/p>\n
Najmanj\u0161a enota osebnosti so osebnostne lastnosti. Osebna last je nevropsiholo\u0161ka dispozicija, ki se navzven izra\u017ea v vedenju. Ponavadi jo opredeljujemo kot dimenzijo:<\/p>\n
Vsak zavzema eno to\u010dko na tej liniji. Profil psihologije \u010dloveka se potem oblikuje iz to\u010dk. Dimenzij je veliko.
\nOsebnost je enkratna in nepojmljiva. Na podlagi poznavanja osebnosti lahko predvidevamo \u010dlovekovo vedenje.<\/p>\n
KONSTITUCIONALNE TIPOLOGIJE OSEBNOSTI
\nHIPOKRAT-GOLENOVA TEORIJA OSEBNOSTI
\nRazvr\u0161\u010danje tipov osebnosti po telesnih sokovih:
\n\u2022 KOLERIK (prevlada \u017eol\u010d): hitro vzburljiv, navadno odreagira agresivno, ima mo\u010dna a hitro minljiva \u010dustva, je usmerjen navzven k drugim ljudem a \u010dustveno labilen
\n\u2022 SANGVINIK (sangus \u2013 kri): dru\u017eaben, prijazen, povr\u0161na \u010dustva, je \u010dustveno stabilen in usmerjen navzven \u2013 ekstravertiran
\n\u2022 FLEGMATIK (gr. flegmo \u2013 sluz): ne vznemiri se pretirano, odreagira redko, je introvertiran, \u010dustveno labilen
\n\u2022 MELANHOLIK: \u010dustveno labilen, \u010dustvo zaskrbljenosti in \u017ealosti, je usmerjen navznoter v lastno nevtralnost, ni pretirano prilagodljiv
\nTa teorija se zelo dobro povezuje z Jungovo teorijo:
\n\u2022 INTROVERTIRANI LJUDJE se zapirajo v lastno notranjost, se gibljejo k razmi\u0161ljanju, so ob\u010dutljivi na kritiko, zadr\u017eani, zaprti vase, svoje emocije pa prikrivajo
\n\u2022 EKSTRAVERTIRANI LJUDJE so dru\u017eabni in \u017eivahni ter avanturisti\u010dni, \u010dustva so pri njih povr\u0161na. Niso pretirano ob\u010dutljivi na kritiko, so realisti\u010dni ter socialno prilagodjivi.<\/p>\n
Eysenk:
\n\u2022 emocionalna labilnost (vsaka stvar nas hitro spravi s tira \u2013 psihoticizem)
\n\u2022 emocionalna stabilnost (nevroticizem)
\nKretschmerjevi \u0161tirje tipi (iz konstitucije je vidna psiholo\u0161ka zna\u010dilnost):
\n\u2022 PIKNI\u010cNI TIP; je majhen in debel, ima \u0161iroko glavo, velik trebuh, kratek vrat; njegove psiholo\u0161ke zna\u010dilnosti so dru\u017eabnost, \u017eivahnost, prisr\u010dnost, prijaznost; nagiba se h cikloidnosti iz katere pa se razvije du\u0161evna bolezen ciklofrenija ali mani\u010dna psihoza
\n\u2022 ATENI\u010cNI TIP \u2013 LEPTOSOM; suh, visok, ozka ramena, ozko podolgovata glava, dolg vrat, dolgi udje; psiholo\u0161ke zna\u010dilnosti so zadr\u017eanost, zaprtost vase, \u010dustvena siroma\u0161nost in usmerjanje v miselne aktivnosti; nagiba se k shizoidnosti iz katere pa se kot du\u0161evna bolezen razvije shizofrenija
\n\u2022 ATLETSKI TIP; klasi\u010dne postave, \u0161iroka ramena, ozki boki; psiholo\u0161ke zna\u010dilnosti so odlo\u010dnost, energi\u010dnost, potegovanje za vodilnim polo\u017eajem, posve\u010danje pozornosti fizi\u010dnim aktivnostim, zavzemanje nenaravnih poz; nagibajo se k epileptoidnosti, ki pa vodi v epilepsijo.
\n\u2022 CIPLASTI\u010cNI TIP; je popolnoma disproporcionalen, sem uvr\u0161\u010da tudi \u010drnce
\nLjudi dostikrat ocenjujemo po prvem vtisu \u2013 zunanji videz je pomemben, nanj pa se ve\u017ee dosti stereotipov (\u010dednost za seboj potegne pozitivne lastnosti). Prvi vtis je izredno te\u017eko spreminjati tudi \u010de dobimo informacije, ki ga ru\u0161ijo. Velik pomen imajo tudi obla\u010dila (barve, kraj\u2026), temno modra barva je klasi\u010dna.
\nGestikulacija je tudi pomembna oz. koli\u010dina le-te (potentnost ipd). Tudi poklic vpliva na na\u0161o oceno \u010dloveka, pri \u010demer pripisujemo dolo\u010dene moralne vrednote dolo\u010denim poklicem.<\/p>\n
TEMELJNA INTEGRETIVNA ENOTA OSEBNOSTI – \u010cLOVEKOV JAZ
\n\u010clovekov jaz izra\u017ea \u010dlovekovo osebno prepri\u010danje oz. njegovo zavest o sebi. Je odraz lastne osebnosti, ki ga je znanstveno te\u017eko raziskati. Pri raziskavah namre\u010d zasledimo da \u010dlovekov jaz navadno zakrije mnenje osebe o sami sebi in pa neresnica.
\nZ jazom se raziskovalci ukvarjajo ker je edino merilo resni\u010dnega obstoja. Osebo lahko resni\u010dno ocenimo le po tem kako zaznava samo sebe, saj po tem prireja vse informacije.
\nJaz je subjektivno do\u017eivljena celota. Skupna zavest o sebi, ki omogo\u010da integracijo zaznav in predstav, ki se ve\u017eejo na lastno osebnost.
\nS tem se je prva ukvarjala psihoanaliza, vendar pa je za jaz dolo\u010dila izredno ozko podro\u010dje:
\n\u2022 ID \u2013 v celoti nagonski
\n\u2022 superego \u2013 osvojena moralna norma, je socialno pogojen in tudi delno nezaveden; prihaja v konflikt z idom, tega pa krmari \u010dlovekov jaz oz. ego
\nJaz je pomemben saj nam ponudi mo\u017enost samoopazovanja, dolo\u010dajo pa ga:
\n\u2022 prva opora jaza je na\u0161e telo (v lastno telo ne moremo podvomiti, v stali\u0161\u010da pa lahko)
\n\u2022 druga opora je ime in priimek
\n\u2022 na\u0161a obla\u010dila, hi\u0161a (podalj\u0161ki na\u0161ega jaza)
\n\u2022 mnenja drugih se navadno vklapljajo v na\u0161 jaz, mnenja drugih so del na\u0161e samopodobe<\/p>\n
Problem nastane takrat, ko se mnenja drugih radikalno spremenijo, kar privede do identitetne zmede. Zmedo povzro\u010di tako pozitivna kot negativna smer. V obeh primerih potrebuje \u010dlovek dalj \u010dasa, da se navadi na novo podobo.<\/p>\n
\u010clovekov jaz se ve\u017ee na dolo\u010den prostor in \u010das, na okolje v psiholo\u0161kem (misli, predstave, \u010dustva), fiziolo\u0161kem (omejen \u010das in prostor) in sociolo\u0161kem smislu (mnenja drugih, vedenje drugih). Vse skupaj imenujemo na\u0161 \u017eivljenjski prostor. \u010clovekov jaz se do\u017eivlja v kontekstu le-tega. Egocentri\u010dna oseba ima jaz v sredi\u0161\u010du njenega \u017eivljenjskega prostora. Na obrobju pa je jaz pri osebah, ki se ukvarjajo z drugimi ljudmi (osebe v alturisti\u010dnih poklicih \u2013 prostovoljci ipd.). Egocentrizem se pojavi okoli tretjega leta, kar pa se poka\u017ee kot igranje s samim sabo ter nezanimanje za druge
\nRazvoj zavesti poteka prvih pet let starosti, otrok pa jo v tem obdobju formira na podlagi \u010dustvenih vtisov (pomembni sta prvi dve leti \u017eivljenja).<\/p>\n
Ob rojstvu prevladuje neko vzburjenje, ki nastopi ob dobrih in slabih ob\u010dutkih. Nato se iz tega formirajo ob\u010dutki prijetnosti in neprijetnosti, oboje pa je povezano s telesnimi senzacijami. Okoli osmega meseca za\u010dne otrok lo\u010devati znane od neznanih obrazov. Takrat se \u017ee boji tujih obrazov. Predpogoj za zaznavanje samega sebe je zaznavanje drugih ljudi. Spoznavanje samega sebe pa se pri\u010dne okoli petnajstega meseca na podlagi telesnih senzacij, lastnih sposobnostih ipd. V drugem letu starosti se jaz hitro razvija pod vplivom govora in gibanja, saj se fizi\u010dne sposobnosti pospe\u0161eno razvijajo. To obdobje je intenzivno v samozavedanju kot kasneje. Otrok se pri\u010dne zavedati samega sebe takrat, ko pride do dogodka, ki ni v skladu z njegovimi predstavami. Njegova reakcija na taka dejanja je \u017ealost, jeza ali pa celo agresivnost.<\/p>\n
OTROKOV RAZVOJ SAMOZAVEDANJA PO FAZAH:<\/p>\n
I. FAZA: rojstvo \u2013 3. leto:
\n\u2022 telesni jaz
\n\u2022 samospo\u0161tovanje in ponos
\n\u2022 ob\u010dutek trajnosti lastne identitete
\nVplivi:
\n\u2022 hitri telesni razvoj
\n\u2022 nove izku\u0161nje iz okolja
\n\u2022 spomin
\n\u2022 anatomsko, fiziolo\u0161ko, psiholo\u0161ko in sociolo\u0161ko zorenje
\n\u2022 sociolo\u0161ki dra\u017eljaji (komentarji, vzpodbude ipd. drugih ljudi)
\n\u2022
\nII. FAZA: 4. \u2013 6. leto
\n\u2022 raz\u0161iritev jaza (otrok raz\u0161iri jaz na svoje star\u0161e, brate, sestre, prijatelje, hi\u0161o, avto in je ob\u010dutljiv na kritiko, ki leti na tisto kar pojmuje kot svoje; kritika namre\u010d leti nanj)- v tem obdobju je lo\u010ditev star\u0161ev tista, ki najbolj prizadene otroka
\n\u2022 oblikuje se dodelana slika o sebi \u2013 samopodoba v primerjavi z vrstniki, kar se raztegne v celotno \u0161olanje
\n\u2022
\nIII. FAZA: po 6. letu (vstop otroka v \u0161olo)
\n\u2022 razvitje mi\u0161ljenja in ostalih sposobnosti
\n\u2022 pojavijo se prve samostojne te\u017enje in na\u010drti za pruhodnost<\/p>\n
TELESNI JAZ
\nJe najpomembnej\u0161a oporna to\u010dka na\u0161ega jaza, ker se na\u0161ega telesa stalno zavedamo \u2013 je dostopno z na\u0161imi \u010dutili.Spremeni se lahko tudi to do\u017eivljanje, vendar pa pol vplivom nenavadnih stvari (halucinacija ipd.), ali pa pod vplivom fizi\u010dnih po\u0161kodb (amputacija, nesre\u010de) kar privede do nespremenjene lastne podobe. Pojavi se tudi fantomski ud, ki traja nekaj \u010dasa, lahko tudi vse \u017eivljenje.
\nPri gobavih bolnikih fantomski ud ne nastane!<\/p>\n
Pozorni smo na zna\u010dilnosti:
\n\u2022 velikost, oblika, barva
\n\u2022 zgradba lastnega telesa \u2013 proporcije med posameznimi telesnimi deli
\n\u2022 do\u017eivljanje lastnega telesa \u00e0 svoje telo do\u017eivljamo kot lepo\/grdo, mo\u010dno\/\u0161ibko ipd. na to so vezane tudi dolo\u010dene emocije
\nSvojega telesa se zavedamo stalno, religije pa gradijo pojmovanje dualizma kar pa se mi ne zavedamo med \u017eivljenjem. Nezavedanje telesa nastopu med halucinacijami, po dolgotrajnih mu\u010denjih ipd.<\/p>\n
PSIHOLO\u0160KI IN SOCIALNI JAZ
\nPsiholo\u0161ki jaz se nana\u0161a na vse du\u0161evne lastnosti od katerih so ene pomembnej\u0161e od drugih. Velik pomen pripisujemo:
\n\u2022 sposobnostim
\n\u2022 stali\u0161\u010dem
\n\u2022 vrednotam
\n\u2022 \u017eivljenjskemu nazoru
\nManj\u0161i pomen pa pripisujemo:
\n\u2022 umivanju zob
\n\u2022 zdrava prehrana ipd.
\nNekateri trdijo da jim socialni status ne pomeni ni\u010d, kar pomeni zanikanje socialnega jaza, vendar pa je tudi socialni jaz pomemben del na\u0161e osebnosti, saj ga cenimo ob izgubi vseh socialnih to\u010dk na\u0161e osebnosti (zavra\u010danje okolice, upokojitev ipd.). Reakcije na izgubo socialnega statusa:
\n\u2022 izguba \u017eivljenjskega smisla, misel na samomor
\n\u2022 mo\u010dne vrednote in mo\u010dna osebnost \u010dloveku pomagajo za\u010deti znova
\n\u2022 sla po ma\u0161\u010devanju<\/p>\n
ODNOS MED REALNIM IN IDEALNIM JAZOM
\nVsak \u010dlovek si ustvari predstave in vrednote kak\u0161en bi moral biti \u2013 idealni jaz. To se ve\u010dinoma pobira iz okolja, dru\u017ebeno uveljavljene vrednote, ki jih \u010dlovek ponotranji oz. integrira v lastno osebnost.
\nPoznavanje idealnega jaza nam da vpogled v \u010dlovekove \u017eelje in namere. Obstaja pa tudi v na\u0161i du\u0161evnosti kar nas vodi v prepri\u010danju \u2013 realni jaz. Ni nujno da se realni jaz sklada z objektivno realnostjo, saj je realni jaz samo na\u0161e prepri\u010danje. Med realnim in idealnim jazom mora biti razdalja tako, da si nista identi\u010dna. V primeru identi\u010dnosti realnega in idealnega jaza, bi bil \u010dlovek brez ciljev. Tako borata biti realni in idealni jaz v ravno prav\u0161nji razdalji. \u010ce pa temu ni tako pride do naslednjih primerov:
\n\u2022 prevelika razdalja: \u010dlovek si postavlja previsoke cilje, ki jih nikoli ne more dose\u010di. Ker ciljev ne dose\u017ee mu pade samospo\u0161tovanje, manjka mu ob\u010dutek varnosti, razvijejo se ob\u010dutja manjvrednosti, nezadovoljnost, obup, depresije ipd.
\n\u2022 premajhna razdalja: \u010dlovek nikoli ne dose\u017ee tistega kar bi lahko, to pa se zgodi zaradi neambicioznosti in nevroti\u010dnih te\u017eav pri osebi (konflikti v samemu sebi za kar potrebuje veliko psihi\u010dne energije tako, da jo za lastni razvoj zmanjka. Tako je \u010dlovek ves \u010das nezadovoljen s sabo
\n\u2022 realni jaz izvira iz zavesti
\n\u2022 idealni jaz je dose\u017een<\/p>\n
SAMOZAVEDANJE RAZVOJNO MOTENIH ALI TAKIH Z DO\u017dIVETO TRAVMO, KI JE SPREMENILA DO\u017dIVLJANJE SAMEGA SEBE<\/p>\n
Razvojno moteni celo \u017eivljenje do\u017eivljajo razna pomanjkanja tako, da je njihova samopodoba okrnjena.
\nDo\u017eivljanje samega sebe pri po\u0161kodovancih gre najprej skozi fazo \u0161oka \u00e0 oseba rabi \u010das za sprejem nove samopodobe in pri tem najbli\u017eji ne olaj\u0161ajo tega sprejemanja, saj taki osebi dajejo selektivne informacije. Dodatno breme pa je te\u017eje \u017eivljenje in funkcioniranje v dru\u017ebi.
\nZ vsako po\u0161kodbo se zmanj\u0161a repertoar izku\u0161enj, ki so nujno potrebne za jasno predstavo o samem sebi. Zmanj\u0161a se tudi socialna gibljivost, saj je manj stikov s soljudmi, okvarjeno pa je tudi komuniciranje. Vse to vpliva na sprejemanje samega sebe.<\/p>\n
EMOCIJE
\nSo najosnovnej\u0161i do\u017eivljaji lastne osebnosti, ki pa jih je te\u017eko znanstveno raziskovati zaradi ve\u010d dejavnikov od katerih je najbolj omejujo\u010de dejstvo, da emocij ne moremo umetno povzro\u010diti, \u010de pa jih, pa je to po\u010detje nehumano (strah, jeza\u2026). Kljub temu se v literaturi dosti ukvarjamo z emocijami. Lo\u010dimo:
\n\u2022 fiziolo\u0161ke (emocionalno vzburjenje in telesne spremembe, kamor sodijo potenje, rde\u010dica, povi\u0161an krvni tlak, miselne blokade ipd.)
\n\u2022 do\u017eivljajske (to kar \u010dutimo, dogajanje v na\u0161em psiholo\u0161kem aparatu); tu se pojavi vedenjska komponenta \u00e0 reakcijski vzorci, ki se ve\u017eejo na dolo\u010deno emocijo
\nSituacijska komponenta ni del emocij ampak se le-te ve\u017eejo nanjo. Lo\u010dimo ve\u010d vrst emocionalnih komponent:
\n\u2022 emocionalni ton, afektiven, hedonski ton (ima dva skrajna pola: prijetno\/neprijetno vmes pa je cel kup vmesnih to\u010dk, je samostojna ali del drugih emocij)
\n\u2022 afekti \u00e0 izredno mo\u010dno emocionalno do\u017eivetje, ki ima zelo buren potek, se hitro pojavi in tudi hitro izgine; pod vplivom afekta pride do sprememb v miselnem pomenu (spoznavni procesi, zaznavanje, zo\u017eenje zavesti, miselna u\u010dinkovitost je blokirana, ote\u017een kontakt z realnostjo)
\n\u2022 razpolo\u017eenje \u00e0 dolgotrajno vendar blago emocionalno ob\u010dutje, ki daje svojstven ton vsemu \u010dlove\u0161kemu do\u017eivljanju; navadno izvira iz nekega dogodka, vendar se kasneje posplo\u0161i na vse situacije in je povezan s temperamentom
\n\u2022 sentiment \u00e0 emocionalno do\u017eivetje, ki je skoraj v celoti nezavedno; povzro\u010di ga nek dogodek, ki je bil v za\u010detku zavesten, potem pa ga je oseba zaradi negativnih vsebin izrinila v nezavedno, od koder deluje na zavest \u2013 tak \u010dlovek \u017eivi s \u010dustvom; prevzema ga vse njegovo \u010dustvo, ki se aktivira z osebo, ki je to \u010dustvo povzro\u010dilo prvi\u010d
\nPri emocijah lo\u010dimo \u0161tiri temeljne dimenzije:
\n\u2022 intenzivnost (mo\u010dno\/\u0161ibko)
\n\u2022 nivo napetosti (napeti\/spro\u0161\u010deni)
\n\u2022 hedonski ton (prijetnost\/neprijetnost)
\n\u2022 stopnja kompleksnosti:
\n\u2022 preprostost (ugodje, neugodje)
\n\u2022 zapletenost (do\u017eivljanje dveh izklju\u010dujo\u010dih se \u010dustev isto\u010dasno; sesuje se nam vedenjska komponenta)
\nLo\u010dimo ve\u010d vrst emocij:
\n\u2022 primarne emocije; najosnovnej\u0161i do\u017eivljaji se pojavijo zelo zgodaj v otrokovem razvoju, povzro\u010dajo jih preproste situacije, izzovejo precej\u0161njo stopnjo napetosti in usmerjene v to\u010dno dolo\u010den cilj:
\n\uf0a7 veselje (nastopi, ko dose\u017eemo nek cilj in takrat je zelo mo\u010dno, vendar kmalu mine)
\n\uf0a7 jeza (nastopi, ko nam nekdo postavi neko oviro na poti do cilja, \u010de kdo to naredi v na\u0161o korist, nismo tako jezni, kot \u010de to po\u010dne v na\u0161o \u0161kodo; to pa razli\u010dno poka\u017eemo glede na na\u0161 status, v podrejenem polo\u017eaju manj, v nadrejenem polo\u017eaju bolj)
\n\uf0a7 \u017ealost nastopi takrat, ko izgubimo neko bitje, ki nam je veliko pomenil, lahko tudi stvar, polo\u017eaj v dru\u017ebi; razteza se od blagega \u017ealovanja do intenzivnega obupa
\n\uf0a7 strah nastopi takrat, ko je situacija nejasna, daje nam ob\u010dutek nevarnosti, kar pa ni nujno resni\u010dno; najpogostej\u0161a reakcija na strah je beg (v realni nevarnosti je to realno, te\u017eava pa postane, \u010de oseba ne be\u017ei pred fizi\u010dno nevarnostjo pa\u010d pa pred problemom
\n\uf0a7 (gnus, presene\u010denje)
\n\u2022 emocije, ki se ve\u017eejo na \u010dutne dra\u017eljaje:
\n\uf0a7 bole\u010dina nastopi, ko pride do po\u0161kodbe enega tkiva, lahko gre tudi za psihi\u010dno bole\u010dino, ki se povezuje z obupom in \u017ealostjo; la\u017eje jo prena\u0161amo \u010de vemo njen namen in koliko \u010dasa bo trajala
\n\uf0a7 gnus je pogosto \u010dustvo, ki se pojavi v stiku z predmeti, ki nas odbijajo (podgane, umazanija, \u010dlovek z vpra\u0161ljivimi moralnimi vrednotami, do samega sebe ko naredimo kaj kar ni v skladu z na\u0161imi prepri\u010danji\u2026)<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
\u2022 emocije, ki se ve\u017eejo na samooceno:
\n\uf0a7 ponos ob\u010dutimo kadar dose\u017eemo nek uspeh; to je lahko nekaj kar nas potrjuje kot pozitivno osebnost, lahko pa gre le za te\u017eko dosegljiv cilj; ob previsoki ceni za uspeh ponosa ne ob\u010dutimo
\n\uf0a7 sram ob\u010dutimo ko do\u017eivimo neuspeh na katerega se dostikrat ve\u017ee prepri\u010danje, da na\u0161e vedenje ni vredno na\u0161e osebe oz. ni v skladu z na\u0161imi na\u010deli
\n\uf0a7 krivdo ob\u010dutimo, ko smo naredili nekaj takega kar je prizadelo koga drugega ali \u010de mislimo, da nismo naredili vsega kar je bilo v na\u0161i mo\u010di, za prepreko tujega trpljenja
\n\uf0a7 kesanje ob\u010dutimo ko ob\u017ealujemo nekaj kar smo naredili
\n\u2022 emocije, ki se ve\u017eejo na druge ljudi (teh je najve\u010d, ker je \u010dlovek socialno bitje):
\n\uf0a7 ljubezen se pojavi ob prisotnosti osebe, ki smo ji naklonjeni; je dolgotrajnej\u0161e \u010dustvo, ki pomeni pozitivno \u010dustveno dispozicijo do neke druge osebe, je mo\u010dno vzburjenje ob njeni prisotnosti, ob\u010dutje predanosti in ugodja
\n\uf0a7 sovra\u0161tvo je trajno negativna dispozicija do neke druge osebe, skupine ljudi; povezuje se z agresivnimi te\u017enjami \u2013 uni\u010denje objekta; sovra\u017eimo lahko cele rase ali nacije
\n\uf0a7 ljubosumje je emocija ki temelji na prepri\u010danju da je ljubezen ljube osebe naklonjena nekomu drugemu; je lastnost nesamozavestnih ali pa posesivnih ljudi
\n\uf0a7 zavist se pojavi ko ima nekdo nekaj kar mi nimamo in se nam zdi, da smo mi bolj upravi\u010deni do tega<\/p>\n
EMOCIONALNI RAZVOJ
\nNanj vplivata tako zorenje kot tudi u\u010denje. Zorenje povzro\u010da stalno zaporedje v ponavljanju dolo\u010denih emocij. Po rojstvu se pojavi nejasno vzburjenje, ki ni niti prijetno, niti neprijetno. Nato se iz tega razvijeta ob\u010dutek prijetnosti in neprijetnosti. Pri petih mesecih pa se \u017ee pojavijo primarne emocije. Iz ob\u010dutka prijetnosti pa se razvije veselje, razigranost, iz ob\u010dutka neprijetnosti pa jeza, gnus, strah. Da je vrojeno se vidi to pri slepih in pri gluhih v enaki meri kot pri normalnih otrocih. To je neodvisno od kulture dejavnikov.
\nU\u010denje se pri\u010dne \u0161ele pri socializaciji otroka oz. ko se otrok pri\u010dne prilagajati na kulturno sprejete norme in s tem kontrole \u010dustev \u00e0 dejavnik u\u010denja.<\/p>\n
POMEN EMOCIJ ZA PRILAGAJANJE
\nEmocije imajo v odnosu do prilagajanja dvojno funkcijo:
\n\u2022 vzpodbujanje prilagajanja okolju
\n\u2022 zaviranje prilagajanja okolju<\/p>\n
Obstaja dolo\u010den prag do katerega emocije ne vzpodbujajo na\u0161ih miselnih aktivnostih.<\/p>\n
\u010ce je vzburjenje premajhno smo apati\u010dni, potrebna pa mora biti tudi dolo\u010dena stopnja mi\u0161i\u010dne napetosti. Ob prisotnem vzburjenju aktivnosti hitro raste, ko pa vzburjenje prekora\u010di mejo, pa hitro pade. Privede lahko do miselne blokade in tako prepre\u010di osvojitev novih znanj.
\nTo je potencirano pri emotivnih osebah, ki \u0161e bolj burno odreagirajo na dra\u017eljaje iz okolja. Tali ljudje so tudi emocionalno labilni.<\/p>\n
V razvoju se mora \u010dlovek nau\u010diti kontrolirati svoje emocije, \u010de pa jih preve\u010d kontrolira, pa je to zanj \u0161kodljivo. Napetosti v sebi mora sprostiti. Prehuda napetost privede do du\u0161evnih motenj, \u0161e pogosteje pa do psihosomatskih motenj. Najprej pride do fiziolo\u0161kih sprememb, ob stopnjevani napetosti pa po\u010dasi pride do anatomsko-histolo\u0161kih sprememb v samem tkivu.
\nNa napetosti je potrebno odreagirati na dru\u017ebeno sprejemljiv na\u010din.<\/p>\n
ODNOS MED EMOCIJAMI IN MOTIVACIJO
\nEmocije lahko delujejo kot:
\n\u2022 cilj; ljudje izbirajo dolo\u010dene situacije zaradi emocij, ki jih povzro\u010dajo in sicer zato, ker so te emocije prijetne \u2013 do\u017eivljajo stanje ugodja kar se sklada s hedonisti\u010dno teorijo; take emocije se pojavijo pri ekstremnih \u0161portih, tveganih podvigih, gledanju grozljivk ipd.
\n\u2022 nagon je stanje ob emocionalnem vzburjenju, je podobno stanju ob aktivirani fiziolo\u0161ki potrebi; ; emocija je neprijetna in mine takoj ko je stresna situacija odpravljena \u2013 kot da je nagon zadovoljen
\n\u2022 spremljevalec motiviranega vedenja
\nEmocije so spremljevalec motiviranega vedenja in nimajo vedno odlo\u010dilnega pomena, vendar pa lahko usodno spremenijo potek dogodkov. Na poti do cilja neuspeh lahko to zbije moralo tako, da bo sledil odstop do cilja kljub sposobnosti za njegovo dosego in obratno. Kadar na za\u010detku dosegamo uspehe in jih do\u017eivljamo tudi v kriti\u010dnih trenutkih, bo verjetno, da bo cilj dosegov kljub majhni sposobnosti.<\/p>\n
KRITI\u010cNI \u017dIVLJENJSKI DOGODKI
\nKRIZA
\nSo vsi dogodki, ki vna\u0161ajo v na\u0161e \u017eivljenje spremembe in poru\u0161ijo na\u0161e psihi\u010dno ravnovesje in vplivajo na osebnost v celoti. Sem spadajo frustracije in konflikti. Frustracija se pojavi takrat, ko se na poti do cilja pojavi neka ovira. Konflikti pa takrat, ko je oseba usmerjena isto\u010dasno k dvema nezdru\u017eljivima ciljema. Hud konflikt tipa \u00b1 je tisti, ki nas hkrati privla\u010di in odbija.<\/p>\n
Kriti\u010dni dogodki so lahko tudi pozitivni in ni nujno da negativni. To je vse kar nam spremeni \u017eivljenje, vse pa povzro\u010da kratkotrajno ali dalj\u0161o krizo (\u010dasovno omejeno stanje v katerem oseba \u010duti psihi\u010dno in fizi\u010dno neugodje in ki mo\u010dno prizadene sposobnost osebe da bi situacijo obvladala).<\/p>\n
Krize so lahko katastrofalne ali preporodne. Tako iz njih lahko pridemo osebnostno bogatej\u0161i in smo kasneje bolje pripravljeni na spopad s podobnimi dogodki. Stalno izpostavljenost stresnimi situacijami oslabi organizem. Kriza je lahko tudi normalen razvojni pojav v vsakem razvojnem obdobju, ko se pojavi neka nova sposobnost. Ta sposobnost rabi veliko psihi\u010dne energije. Odvisno kako \u010dlovek re\u0161i krizo je tudi razli\u010den razvoj naprej. Ko pa oseba ne more z obrambnimi mehanizmi re\u0161evati situacije se razvije kriza.<\/p>\n
STRES
\nPojem se razvije iz tehnike in pomeni vsoto sil, ki delujejo na nek predmet. Je najve\u010dji takrat, ko je predmet tik pred tem da se zlomi. V anglosaksonskem jeziku je ta izraz zelo popularen. Nov izraz je dobil pomen ob uvedbi v naravoslovne kroge s pomo\u010djo Seyleja. On je vnesel ta pojem v biologijo. Stres je imenoval vsoto nespecifi\u010dnih u\u010dinkov tistih dejavnikov, ki vplivajo na organizem. Za to stresno stanje so krive napetost, odpor do obremenitve ter v\u010dasih celo telesne po\u0161kodbe.<\/p>\n
Dra\u017eljaje, ki povzro\u010dajo stres pa je Seylej imenoval stresorje.Stres je razdelil na faze:
\n\u2022 alarm:
\n\uf0a7 \u0161ok (normalna aktivnost je zmanj\u0161ana ali ustavljena)
\n\uf0a7 proti\u0161ok (reorganiziranje ali stopnjevanje aktivnosti, pove\u010dano delovanje simpatikusa, spro\u0161\u010danje energetske rezerve, zbolj\u0161a se prekrvavitev, oskrba s kisikom in hrano je bolj\u0161a)
\n\u2022 odpor (organizem se bori s stresorjem in \u010de ga premaga oz. odstrani je lahko njegov u\u010dinek pozitiven; telesni procesi se normalizirajo, parasimpatikus prevlada nad simpatikusom in energetske rezerve se obnovijo; \u010de pa je neuspe\u0161na re\u0161itev oz. stresor ni eliminiran preide organizem v tretjo fazo)
\n\u2022 iz\u010drpanost (nastopi ko stres deluje naprej kljub maksimalnim naporom organizma, da bi stres premagal; tako se energetske rezerve spraznijo, aktivnost pade, pravtako pa tudi aktivnost, upade tudi imunska sposobnost, motnje v telesnih funkcijah, nastanejo tkivne po\u0161kodbe, lahko tudi smrt ali psihosomatske motnje)<\/p>\n
Seylejev model je zelo preprost in vklju\u010duje vse bistvene stvari, vendar pa vsebuje napako. Rekel je, da je koli\u010dina energije v telesu \u017ee od rojstva enaka, kar pa ni res. Na ve\u010d stresov odgovorimo pozitivno, vi\u0161jo toleranco imamo proti stresu.<\/p>\n
Pri re\u0161evanju stresa sta pomembni emocionalna labilnost\/stabilnost \u00e0 nevroticizem.<\/p>\n
Emocionalne labilne osebe imajo \u0161ibak jaz, nizko samospo\u0161tovanje in \u0161ibko samokontrolo. Eizank opredeljuje nevroticizem kot voljni motivacijski in vztrajnostni defekt. Take osebe so precej nedru\u017eabne, to naj bi bilo dedno pogojeno, imele pa naj bi tudi motnje spanja, psihosomatske motnje, ob\u010dutek manjvrednosti, razdra\u017eljivost ter zamerljivost.<\/p>\n
Zato so emocionalno labilne osebe nesre\u010dne, mu\u010di pa jih tudi anksioznost. Anksioznost je tesnobnost, grozavost. Je neke vrste strah, vendar ne vemo \u010desa se bojimo, saj se bojimo vsega. Ka\u017ee se kot:
\n\u2022 stanska; zna\u010dilnosti:
\n\uf0a7 nana\u0161a se na stanje
\n\uf0a7 prehude obremenitve
\n\uf0a7 je situacijsko pogojena
\n\uf0a7 napetost
\n\uf0a7 tesnoba
\n\uf0a7 pove\u010dana aktivnost avtonomnega \u017eiv\u010dnega sistema
\n\uf0a7 ko se situacija re\u0161i anksioznost sama od sebe mine
\n\u2022 potezna je neke vrste relativno trajna osebnostna poteza oz. lastnost. Oseba vedno reagira na kriti\u010dne dogodke z anksioznostjo. Taka oseba je pretirano osredoto\u010dena na lastno oseznost. Zna\u010dilnosti:
\n\uf0a7 depresija
\n\uf0a7 negotovost
\n\uf0a7 skrbi, slutnje
\n\uf0a7 ob\u010dutki krivde
\n\uf0a7 nizko samospo\u0161tovanje
\nKer je oseba osredoto\u010dena samo nase in v kontrolo samih emocij, jo odvra\u010da od problema, ki ga ne more re\u0161iti<\/p>\n
SINDROM IZGORELOSTI
\nPojavi se kot posledica delovnega stresa, pogosto pri osebah, ki delajo veliko z ljudmi. Pojavi se:
\n\u2022 \u010dustvena iz\u010drpanost
\n\u2022 depersonalizacija (razosebljanje)
\n\u2022 zmanj\u0161an ob\u010dutek osebne izpolnitve<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE Psihologija kot znanost se je pojavila leta 1879. Takrat je Wundt ustanovil prvi psiholo\u0161ki laboratorij in se poimenoval za psihologa, kar pa po osnovni izobrazbi ni bil. Analize je delal po psiholo\u0161kih na\u010delih, uvedel pa je tudi introspekcijo. Prej se je psihologija razvijala v okviru filozofije. O psiholo\u0161kih temah so razmi\u0161ljali \u017ee … Preberi ve\u010d o Zgodovina in uvod v psihologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[1663,451,464,2147,2146],"class_list":["post-2715","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-gradivo-psihologija","tag-psihologija","tag-uvod-v-psihologijo","tag-visoka-zdravstvena-psihologija","tag-zapiski-iz-psihologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2715","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2715"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2715\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2715"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2715"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2715"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}