{"id":2720,"date":"2015-02-01T17:18:52","date_gmt":"2015-02-01T16:18:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2720"},"modified":"2015-02-01T22:20:23","modified_gmt":"2015-02-01T21:20:23","slug":"infekcijske-bolezni-gradivo-infekcijske-bolezni-zapiski-za-infekcije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/infekcijske-bolezni-gradivo-infekcijske-bolezni-zapiski-za-infekcije\/","title":{"rendered":"Infekcijske bolezni"},"content":{"rendered":"<p><strong>INFEKCIJSKE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p>so bolezni, ki jih povzro\u010dajo mikroorganizmi in so nalezljive.<\/p>\n<p>Prena\u0161ajo se od \u010dloveka k \u010dloveku.<\/p>\n<p>nalezljivost je razli\u010dna &#8211; npr. norice so zelo nalezljive, tetanus ni nalezljiv.<\/p>\n<p>Povzro\u010ditelji so:<\/p>\n<ul>\n<li>bakterije<\/li>\n<li>virusi<\/li>\n<li>pra\u017eivi<\/li>\n<li>paraziti<\/li>\n<\/ul>\n<p>Majhen del teh povzro\u010diteljev je sposoben povzro\u010dati bolezen pri \u010dloveku.<!--more--><\/p>\n<p>Poznamo:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">zelo patogene povzro\u010ditelje<\/span> &#8211; so tisti, ki takoj, ko pridejo v kri povzro\u010dijo bolezen<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">fakultativno patogene klice<\/span> &#8211; so tiste, ki povzro\u010dijo bolezni samo v dolo\u010denih pogojih &#8211; npr. E. colli<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">kolonizantni mikroorganizmi<\/span> &#8211; so v telesu in ne povzro\u010dajo bolezni &#8211; bolezen povzro\u010dijo le npr. ob okvarjeni sluznici &#8211; npr. haemophilus influencae povzro\u010di bronhitis<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Infekcijske bolezni so tipi\u010dne in imajo svoje ZNA\u010cILNOSTI:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>NALEZLJIVOST<\/li>\n<li>SO NAJBOLJ \u0160TEVILNE BOLEZNI<\/li>\n<li>VELIKA SMRTNOST<\/li>\n<li>ABSENTIZEM (odsotnost od dela)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POJAVLJAJO SE:<\/p>\n<ul>\n<li>SPORADI\u010cNO &#8211; posami\u010dno<\/li>\n<li>EPIDEMI\u010cNO<\/li>\n<li>ENDEMI\u010cNO &#8211; velike povr\u0161ine<\/li>\n<li>PANDEMI\u010cNO<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Lahko jih prepre\u010dujemo s profilakso, lahko jih zdravimo.<\/p>\n<p>Po preboleli bolezni jih ve\u010dina pu\u0161\u010da ODPORNOST \/ IMUNOST.<\/p>\n<p>Lahko napadejo cel organizem sistemsko ali pa posamezen organ (npr. hepatitis).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRENA\u0160AJO SE:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>DIREKTNO<\/strong><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">tesen kontakt<\/span> &#8211; npr. poljubljanje &#8211; Epstein Barr &#8211; viroza, virus influencae<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">spolni kontakt<\/span> &#8211; npr. hepatitis B, C, HIV, clamidie<\/li>\n<li><strong>POSREDNO<\/strong><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">s kapljicami<\/span> &#8211; TBC, clamidia mikoplazma, SARS , avianska gripa<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">s krvjo<\/span> &#8211; hepatitis, spolne bolezni, HIV<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">s hrano<\/span> &#8211; salmonela, \u0161igela, stafilokoki, toksini<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">preko vektorjev <\/span><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>KLOPI &#8211; klopni meningoencefalitis, borelija, erlichie, rikecija<\/li>\n<li>OSE, KOMARJI &#8211; malarija<\/li>\n<li>MI\u0160I &#8211; mi\u0161ja mrzlica<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zgodovinsko gledano so imele infekcijske bolezni velik pomen, ker so pomenile veliko smrtnost:<\/p>\n<p>&#8211; nerazvite de\u017eele <em>&#8211; bolezni umazanih rok<\/em> &#8211; enterokolitisi<\/p>\n<p>&#8211; razvite de\u017eele &#8211; <em> bolezni kontakta <\/em>&#8211; AIDS, Hepatitis B,C.<\/p>\n<p>Klice so bolj ali manj nalezljive oz. sposobne povzro\u010dati bolezen.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAKO PRIDE DO BOLEZNI?<\/strong><\/p>\n<p><strong>Ob izpolnitvi pogojev:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>VIRULENCA &#8211; sposobnost mikroorganizma povzro\u010diti bolezen<\/li>\n<li>DISPOZICIJA \u010cLOVEKA &#8211; pripravljenost telesa za sprejem bolezni<\/li>\n<li>VELIKA MASA BAKTERIJ<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Klica vstopi v telo in obi\u010dajno povzro\u010di <span style=\"text-decoration: underline;\">lokalno vnetje<\/span> ali pa <span style=\"text-decoration: underline;\">generalizirano<\/span> &#8211; se raz\u0161iri.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POTEK &#8211; FAZE INFEKCIJSKIH BOLEZNI:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>INKUBACIJA &#8211; od oku\u017ebe do izbruha<\/li>\n<li>GENERALIZACIJA &#8211; razsoj mikroorganizmov<\/li>\n<li>KLINI\u010cNA SLIKA<\/li>\n<li>REKONVALESCENCA<\/li>\n<li>IMUNOST:<\/li>\n<li>kratka &#8211; po virusu gripe<\/li>\n<li>dolga<\/li>\n<li>do\u017eivljenjska &#8211; rde\u010dke<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>INFEKCIJSKO BOLEZEN PREBOLIMO:<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>NEOPAZNO &#8211; subklini\u010dno<\/li>\n<li>z minimalnimi znaki &#8211; ABORTIVNA BOLEZEN<\/li>\n<li>opona\u0161a neko drugo bolezen &#8211; PRIKRITO \/ MITIGIRANO<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>VSTOPNA MESTA:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>SLUZNICA <\/strong><\/li>\n<li>DIHAL &#8211; kapljice, prah, dotik, prenos fekalno &#8211; oralno<\/li>\n<li>SPOLOVIL &#8211; potreben je kontakt &#8211; ob mikrotravmi &#8211; po\u0161kodba sluznice (HIV, Hepatitis B, C)<\/li>\n<li>PREBAVIL &#8211; tu imamo anaerobne mikroorganizme in enterobakterije &#8211; E. Colli, Klebsiela, Psevdomonas. V kolikor pride do \u0161oka nastane vazokonstrikcija &#8211; s\u010dd. asoma po\u0161kodba sluznice in nato v kri<\/li>\n<\/ol>\n<p>TRANSLOKACIJA &#8211; preko sluznice v kri<\/p>\n<p>CLOSTRIDIUM DEFICILLE &#8211; povzro\u010da DRISKE &#8211; vsi antibiotiki lahko povzro\u010dajo razra\u0161\u010danje Clostridium deficille.<\/p>\n<ol>\n<li>NA O\u010cf. EH &#8211; clamidie<\/li>\n<li><strong>KRI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>preparati<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>KO\u017dA<\/strong> &#8211; defektna, po\u0161kodovana<\/li>\n<li><strong>VBODI IGEL, PO\u0160KODBE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>ENDOTOKSINI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>so delci bakterijske celi\u010dne stene G- bakterij<\/li>\n<li>pride do aktivacije sistemov, ki vodijo v smrt<\/li>\n<li>vplivajo na limfocite, levkocite, makrofage, vse krvne celice<\/li>\n<li>povzro\u010dajo spro\u0161\u010danje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\">mediatorjev teh celic <\/span>&#8211; TNF &#8211; tumorski nekrozantni faktor<\/p>\n<p>o\u00a0 INTERLEVKINOV (najpomembnej\u0161i 1, 6, 8 faktor)<\/p>\n<ul>\n<li>vpliv vseh treh faktorjev &#8211; endotoksini, TNF, interlevkini pripeljejo do motnje v telesu &#8211; <strong>SEPTI\u010c<\/strong>\u00b7 <strong>NI \u0160OK<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>VLOGA MEDIATORJEV: TNF, interlevkini, antiinflamatorni citokini:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 delujejo na <span style=\"text-decoration: underline;\">endotelno steno kapilar \u017eil<\/span><\/p>\n<p>Stena kapilar se za\u010dne spreminjati &#8211; spro\u0161\u010da produkte, ki za\u010dno privabljati levkocite, trombocite &#8211; vodi do <em>zama\u0161kov kapilar.<\/em><\/p>\n<p>o\u00a0 zelo pomembne so spremembe na plju\u010dih<\/p>\n<p>o\u00a0 isto\u010dasno se izlo\u010do ajo antiinflamatorni citokini &#8211; zavirajo reakcijo<\/p>\n<p>Oboji skupaj dolo\u010dajo potek bolezni.<\/p>\n<p>o\u00a0 Endotoksini aktivirajo tudi<\/p>\n<ul>\n<li>koagulacijski sistem &#8211; nastanek in raztapljanje strdkov<\/li>\n<li>pride do iztro\u0161enja tega sistema in posledi\u010dno do DIC &#8211; diseminirane intravaskularne koagulacije<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 aktivirajo se tudi:<\/p>\n<ul>\n<li>komplementni sistem &#8211; skupina razli\u010dnih mediatorjev, ki se spro\u0161\u010dajo v telesu (C1 &#8211; C9)<\/li>\n<li>endotoksin npr. povzro\u010di spro\u0161\u010danje C1 &#8211; ta razpade na C<sub>A<\/sub> in C<sub>B<\/sub> &#8211; ti imajo funkcijo pri alergi\u010dnih reakcijah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ENDOTOKSINI POVZRO\u010cAJO SPRO\u0160\u010cANJE<\/strong><strong>:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>TUMORSKIH NEKROZANTNIH FAKTORJEV &#8211; TNF<\/li>\n<li>INTERLEVKINOV<\/li>\n<li>AKTIVIRAJO KOAGULACIJSKI SISTEM<\/li>\n<li>KOMPLEMENTNI SISTEM<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010cimprej je potrebno spoznati bolezen in dati antibiotike.<\/p>\n<p>Smrtnost seps je 40 &#8211; 60 %.<\/p>\n<p>G- (negativne) sepse ponavadi vodijo v SEPTI\u010cNI \u0160OK.<\/p>\n<p>Nekateri antibiotiki, ki u\u010dinkujejo tako, da bakterije propadejo, s tem zelo sprostijo endotoksine.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>EKSOTOKSINI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>proizvajajo jih bakterije za \u010dasa \u017eivljenja<\/li>\n<li>lahko so tudi deli celi\u010dne stene<\/li>\n<li>ali pa se obna\u0161ajo kot endotoksini<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"2\">\n<li>PEPTIDOPEKTAN &#8211; del celi\u010dne stene<\/li>\n<li>LIPOTEEJHOI\u010cNA KISLINA &#8211; lahko povzro\u010di \u0161ok<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>SUPERANTIGENI<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 streptokok<\/p>\n<p>o\u00a0 stafilokoki (St. Aureus)<\/p>\n<p>o\u00a0 mesojedi streptokoki &#8211; hitro napredovanje &#8211; bolezen pri defektu v obrambi (diabetiki, alkoholiki)<\/p>\n<p>o\u00a0 streptokoki &#8211; M. pirogeni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IMUNOST<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>NESPECIFI\u010cNA \/ NARAVNA<\/li>\n<li>SPECIFI\u010cNA<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>NARAVNA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>KO\u017dA<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 nas pokriva &#8211; mehani\u010d<strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>no brani<\/p>\n<p>o\u00a0 <strong>gre za sestavo povr\u0161ine ko\u017ee &#8211; <\/strong>zna\u010dilen pH, mastnost, ki jo zagotavljajo lojnice<\/p>\n<p>o\u00a0 \u010do e pride do po\u0161kodbe ko\u017ee mikroorganizmi vstopajo v podko\u017eje &#8211; nastopi obramba<strong> &#8211; interferonski sistem <\/strong>&#8211; limfociti producirajo sestavine in celice se pripravljajo na vdor tujka<\/p>\n<p>o\u00a0 <strong>komplement sistem &#8211; <\/strong>obkro\u017ei ali stopi mikroorganizem &#8211; \u010de mikroorganizem predre podko\u017eje &#8211; pride v kri &#8211; v krvi so <strong>makrofagi, <\/strong>ki fagocitirajo mikroorganizme<\/p>\n<ul>\n<li><strong> SLUZNICE<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 dihala, prebavila &#8211; obraba je:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>integriteta sluznice<\/li>\n<li>specifi\u010dni IgA<\/li>\n<li>interferonski komplement<\/li>\n<li><strong>GASTROINTESTINALNI TRAKT<\/strong><\/li>\n<li>kislost &#8211; pH 2 &#8211; 4 &#8211; uspe\u0161en boj proti mikroorganizmom<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 Razvoj mikroorganizmov:<\/p>\n<ul>\n<li>pH nad 4 &#8211; razvoj mikroorganizmov<\/li>\n<li>antibiotiki poru\u0161ijo ravnovesje<\/li>\n<li>slaba <span style=\"text-decoration: underline;\">prekrvavitev<\/span> sluznice &#8211; hipoksija sluznice &#8211; poru\u0161i se integriteta &#8211; prost vstop za mikroorganizme<\/li>\n<li>po operacijah (slepe vijuge\u00a0 \u010drevesja)<\/li>\n<li>zau\u017eitev snovi, ki ranijo sluznico<\/li>\n<li><strong>KRI<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 je bakteriocidna; fagociti in makrofagi po\u017erejo bakterije<\/p>\n<p><strong>SPECIFI\u010cNA<\/strong><\/p>\n<p>1.HUMORALNA IMUNOST &#8211;LIMFOCITI B<\/p>\n<p>2.CELI\u010cNA IMUNOST &#8211; LIMFOCITI T<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>HUMORALNA IMUNOST &#8211;LIMFOCITI B<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Limfociti B so prve celice, ki odreagirajo na antigen (virus, bakterija)<\/li>\n<li>viruse, bakterije zgrabijo makrofagi, ki imajo ustrezen receptor in jih obnesejo do limfocita B, ki ima zopet ustrezen receptor, da jih lahko sprejme<\/li>\n<li>Limfocit se za\u010dne razmno\u017eevati in diferencirati<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 polovica se jih odcepi z informacijo &#8211; SPOMINSKE CELICE<\/p>\n<p>o\u00a0 druga polovica gre v PLAZMATKE &#8211; pri\u010dne se produkcija PROTITELES, produkcija traja ~ 3 tedne<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>ko pride mikroorganizem <strong>drugi\u010d <\/strong>v telo, ga limfocit prepozna in takoj reagira &#8211; <strong>imunost po preboleli bolezni<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>IMUNOGLOBULINI<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 IgM<\/p>\n<ul>\n<li>pojavijo se takoj in izginejo, ko se pojavijo IgG &#8211; so akutna protitelesa; reakcija je takoj\u0161nja<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 IgG<\/p>\n<ul>\n<li>&#8211; pojavijo se po ~ 3 tednih<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 Pri razjasnitvi bolezni, dolo\u010damo <strong>NIVO PROTITELES<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pove\u010d\u00a7 ani IgG so v fazi popu\u0161\u010danja bolezni oz. rekonvalescence (zraven so nizki IgM)<\/li>\n<li>IgM negativni<\/li>\n<li>IgG pozitivni<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"3\">\n<li>CELI\u010cNA IMUNOST &#8211; LIMFOCITI T (limfociti T nastajajo v timusu)<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>ubijajo bakterije direktno<\/li>\n<li>lo\u010dimo:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 HELPERJE &#8211; pospe\u0161ujejo imunsko reakcijo<\/p>\n<p>o\u00a0 SUPRESORJE &#8211; zavirajo imunsko reakcijo<\/p>\n<p>pri AIDS &#8211; u gre za okvaro tega sistema<\/p>\n<p>o\u00a0 nastajajo v timusu iz pluripotentne mati\u010dne celice<\/p>\n<p>o\u00a0 Ima CD &#8211; diferenciacija posameznih grup (izpitno vpr.)<\/p>\n<p>Na poti skozi timus dobijo determinante, ki jim dajejo <span style=\"text-decoration: underline;\">lastnosti <\/span>(npr &#8211; helperji 4 &#8211; CD4, supresorji 8 &#8211; CD8) in <span style=\"text-decoration: underline;\">funkcije<\/span> &#8211; obramba, zaviranje, ubijanje.<\/p>\n<p>Npr. pri virusu HIV &#8211; virus HIV napade CD4 &#8211; razmerje med CD4 in CD8 se zmanj\u0161uje &#8211; z 2:1 na 1:1 &#8211; o,5:1 &#8211; ko pride CD8 ve\u010d kot CD4, imunska obramba ne more ve\u010d ste\u010di &#8211; govorimo o sindromu imunske oslabelosti.<\/p>\n<p><strong><em>Vsaka oku\u017eba aktivira humoralni in celi\u010dni del imunosti.<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em><br \/>\n<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNE ZNA\u010cILNOSTI INFEKCIJSKIH BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p><strong>TEMPERATURA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>tujek spro\u017ei vnetno dogajanje in spro\u017ei nastanek <strong>CITOKINOV<\/strong>, ki zvi\u0161ujejo temperaturo &#8211; to snov imenujemo<\/li>\n<li>snovi re\u010demo eksogeni pirogen, citokini po telesu pa so endogeni pirogeni<\/li>\n<li>endogeni pirogeni<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 potujejo v centralno \u017eiv\u010do evje in skupaj s prostaglandini vplivajo na center za termoregulacijo in ga resetirajo na vi\u0161ji nivo (npr. iz 37 \u02da na 39\u02da C)<\/p>\n<p>o\u00a0 vklopijo se mehanizmi za toploto &#8211; npr. drgetanje mi\u0161ic (ta toplota ogreva telo)<\/p>\n<p>o\u00a0 ko vnetje poneha ni ve\u010do pirogenov &#8211; vklopijo se mehanizmi za oddajanje toplote &#8211; znjojenje<\/p>\n<p>o\u00a0 Aspirin, Lekadol &#8211; blokira pot endogenih pirogenov<\/p>\n<p>o\u00a0 \u010de temp. ne pade:<\/p>\n<ul>\n<li>ovitki, obkladki<\/li>\n<li>uporaba blokatorjev endogenih pirogenov<\/li>\n<li>mediatorji v mo\u017eganih &#8211; vplivajo na zmanj\u0161ano produkcijo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 pri centralni temp. nimamo sredstev &#8211; ta temperatura je visoka in se obi\u010dajno slabo kon\u010da<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>temperatura nara\u0161\u010da:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 hitro &#8211; gripa, gnojni meningitis<\/p>\n<ul>\n<li>bakterijska = huda mrzlica<\/li>\n<li>tresenje = virusna<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 po\u010dasi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Pri sumu na BAKTERIEMIJO<\/em><\/strong> je smiselno jemati HEMOKULTURO.<\/p>\n<p>BAKTERIJEMIJA je lahko:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">ob\u010dasna<\/span> &#8211; iz fokusa izven \u017eile, vstopi v cirkulacijo bakterija &#8211; to je <strong><em>septi\u010dna temperatura<\/em><\/strong><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">stalna<\/span> &#8211; fokus je v \u017eilah &#8211; npr. endokarditis, vnetje sr\u010dnih zaklopk<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">prehodna<\/span> &#8211; npr. bakteriemija povzro\u010dena ob umivanju zob ali ob te\u017eki defekaciji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VRSTE TEMPERATURE<br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p>CENTRALNA<\/p>\n<p>je stalno visoka temperatura, ki se ne more zbiti (bolezni C\u017dS &#8211; prizadet hipotalamus)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>BAKTERIELNA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>CONTINUA<\/p>\n<p>temperatura se dvigne po\u010dasi na 39\u02da C in taka tudi ostane &#8211; npr. pri tifusu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>INTERMITENTNA<\/p>\n<p>se dvigne in pade na normalno in nato spet dvigne &#8211; npr. pri granulomu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>REMITENTNA<\/p>\n<p>nara\u0161\u010da in pada &#8211; vendar nikoli na normalno &#8211; npr. pri meningitisu, angini<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>INVERZNA<\/p>\n<p>zjutraj visoka, popoldne pa ni\u017eja &#8211; npr pri TBC<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SEPTI\u010cNA<\/p>\n<p>je npr. temp. 37\u02da C, nato se dvigne nad 40\u02da C in zopet pade<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ONDULANTNA<\/p>\n<p>valovita &#8211; npr. bruceloza<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PELL EPSTEIN TEMP<\/p>\n<p>10 dni nad normalno, nad 38\u02daC, nato pade in se zopet dvigne &#8211; npr. pri limfomih, malignih boleznih<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TEMPERATURA KOT POSLEDICA DELOVANJA ZDRAVIL<\/p>\n<p>zvi\u0161ujejo jo antibiotiki &#8211; npr. Vancomicyn<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TEMPERATURA NEZNANEGA IZVORA = FUO<\/p>\n<p>stalno prisotna &#8211; diagnosti\u010dni problem<\/p>\n<p>Lahko je posledica:<\/p>\n<p>&#8211; malignega obolenja<\/p>\n<p>&#8211; sistemske bolezni (bolezen veziva)<\/p>\n<p>&#8211; TBC<\/p>\n<p>&#8211; neodkrite oku\u017ebe<\/p>\n<p>Mikroorganizmi povzro\u010dajo bolezni na dva na\u010dina:<\/p>\n<ol>\n<li>DIREKTNO &#8211; zaradi svojega razmno\u017eevanja<\/li>\n<li>POSREDNO &#8211; zaradi produkcije toksinov<\/li>\n<\/ol>\n<p>poznamo dve vrsti TOKSINOV:<\/p>\n<ul>\n<li>EKSOGENI = EKSOTOKSINI &#8211; bakterije jih proizvajajo v \u010dasu \u017eivljenja &#8211; tetanus, \u0161krlatinka<\/li>\n<li>ENDOGENI = ENDOTOKSINI &#8211; del celi\u010dne stene G &#8211; bakterije &#8211; sprosti se, ko bakterija odmre<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IZPU\u0160\u010cAJI &#8211; ka\u017eejo na tipi\u010dno infekcijsko bolezen<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>PAPULA<\/p>\n<p>rde\u010dina <strong>nad<\/strong> nivojem ko\u017ee (rde\u010dke, o\u0161pice)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MAKULA<\/p>\n<p>rde\u010dina <strong>v <\/strong>nivoju ko\u017ee (o\u0161pice, rde\u010dke)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PAPULO MAKULOZEN izpu\u0161\u010daj<\/p>\n<p>kombiniran<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VEZICULA<\/p>\n<p>mehur\u010dek s serozno teko\u010dino, ki je lahko motna ali bistra &#8211; odvisno od beljakovin. vezikule so razli\u010dno velike &#8211; od mehur\u010dkov, mehurjev, bul &#8211; tudi vsebnost je razli\u010dna<\/p>\n<ul>\n<li>krvavkasta (npr pri noricah)<\/li>\n<li>gnojna (pri sekundarni oku\u017ebi)<\/li>\n<li>serozna teko\u010dina<\/li>\n<\/ul>\n<p>Poznamo jih pri Herpes &#8211; u, noricah,\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PUSTULA<\/p>\n<p>mehur\u010dek z gnojem (koze)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>URTICA<\/p>\n<p>rde\u010dina nad nivojem ko\u017ee &#8211; ugreznjen vrh; pogosto prisotno srbenje &#8211; izpu\u0161\u010daj obi\u010dajno nastane kot posledica preob\u010dutljivosti \/ alergije<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PETECHIE<\/p>\n<p>pik\u010daste krvavitve (meningokokna sepsa)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ROSEOLLE<\/p>\n<p>drobna bledo rde\u010da makula, okrogla &#8211; <strong>tipi\u010dna za tifus &#8211; izp. vpr.<\/strong><\/p>\n<p>obi\u010dajno se pojavi na trebuhu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOLOBARJASTE ERITEME<\/p>\n<p>ERITEMA CRONICAM MIGRANS<\/p>\n<p>izpu\u0161\u010daj, ki ga dobimo pri borelijski oku\u017ebi &#8211; gre za kolobar, katerega rde\u010d obro\u010d se \u0161iri v okolico, znotraj pa bledi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ACRODERMATITIS CHRONICA<\/p>\n<p>ko\u017ea je stanj\u0161ana; pergamentna ko\u017ea &#8211; pojavi se kjarkoli na ko\u017ei &#8211; je odraz borelijske oku\u017ebe<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LIMFOCITOM<\/p>\n<p>gre za zatrdlino, ki jo zatipljemo &#8211; obi\u010dajno na uhlju &#8211; na me\u010dicah u\u0161esa<\/p>\n<p>ka\u017ee na borelijsko oku\u017ebo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BORBA PROTI BOLEZNI &#8211; mo\u017enosti pri oskrbi<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>PREPRE\u010cEVANJE<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>obvezno cepljenje<\/strong> &#8211; koledar cepljenja <sub>ni treba znati koledarja cepljenja<\/sub><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 BCG, Di &#8211; Te &#8211; Per,tetanus, haemophilus influencae, o\u0161pice, mumps, rde\u010d<\/strong>o <strong>ke + revakcinacije<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>izredno cepljenje<\/strong> &#8211; npr. proti gripi, klopnemu meningitisu,\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>KONTROLA NALEZLJIVIH BOLEZNI<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>prijavljanje nalezljivih bolezni &#8211; gre za vse nalezljive bolezni<\/li>\n<li>prijavljal naj bi zdravnik<\/li>\n<li>vse podatke se sporo\u010da svetovni organizaciji<\/li>\n<li>ko se bolezen pojavi, pride epidemiolo\u0161ka ekipa &#8211; zbere podatke in posku\u0161a ugotoviti izvor<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>ZDRAVLJENJE<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>simptomatsko<\/li>\n<li>kemoterapevtiki &#8211; redko &#8211; npr. pri HIV &#8211; u sulfonamidi<\/li>\n<li>antibiotiki<\/li>\n<li>citostatiki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ANTIBIOTIKI &#8211; KEMOTERAPEVTIKI<\/strong><\/p>\n<p><strong>OD SKUPINE I &#8211; IV (delovanje na celi\u010dno steno)<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong> skupina &#8211; \u03b2 LAKTANSKI ANTIBIOTIKI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong> PENICILINI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">\u010cISTI PENICILIN<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 penicilin G &#8211; kristalni &#8211; i.v.<\/p>\n<p>o\u00a0 depo benzatil &#8211; ekstencilin &#8211; i.m.<\/p>\n<p>o\u00a0 penicilin v &#8211; ospen &#8211; oralni<\/p>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">ozko spektralni<\/span> &#8211; za G+ bakterije (aerobne in anaerobne &#8211; v ustih peptostreptokoki)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">AMINOPENICILIN<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">\u0161iroko spektralni<\/span> &#8211; za G+ in G &#8211; bakterije &#8211; anaerobne<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">ampicilin <\/span>&#8211; Penbritin &#8211; i.v., p.o.<\/li>\n<li>amoxicilin &#8211; Hiconcil &#8211; KOPB<\/li>\n<li>amoxicilin z zaviralcem \u03b2 laktamazo (prepre\u010d\u00b7 imo razgradnjo antibiotika) &#8211; Amoxiklav &#8211; \u0161irokospektralen &#8211; respiratorne oku\u017ebe, urinarni trakt, trebu\u0161na votlina<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">UREIDOPENICILINI<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 tudi v kombinaciji z zaviralcem &#8211; sulfaktanom<\/p>\n<p>o\u00a0 \u0161irokospektralni<\/p>\n<p>o\u00a0 i.v.<\/p>\n<p>o\u00a0 NE za zdravljenje C\u017dS<\/p>\n<p>o\u00a0 sem spada piperacilin (Izipen)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">ANTISTAFILOKOKNI PENICILIN<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 zaradi rezistence na sam penicilin<\/p>\n<p>o\u00a0 Kloksacalin &#8211; Orbenin<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong> CEFALOSPORINI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>GENERACIJA &#8211; G+ IN G &#8211; bakterije<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Cefazolin &#8211; Keflex, Ceporex<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>GENERACIJA<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>dober u\u010dinek na G &#8211; bakterije in slab\u0161i na G+ bakterije<\/li>\n<li>Cefaclor &#8211; Ceclor<\/li>\n<li>Cefuroxim &#8211; Ketocef<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>GENERACIJA<\/li>\n<li>mo\u010dno delovanje na G- bakterije &#8211; i.v. &#8211; Psevdomonas!!!!!! (izp.vpr.)<\/li>\n<li>nepsevdomonozni &#8211; Cefatoksin (Talycor), Ceftiakson (Lendacin)<\/li>\n<li>antipsevdomonozni &#8211; Ceftazidin (Mirocef), Cefoperazon &#8211; najbolje na Pseudomonas<\/li>\n<li>Codein, Cedax &#8211; peroralna oblika &#8211; nikoli ni enaka i.v. zdravljenju &#8211; ne moremo nadaljevati p.o., ko nehamo z i.v. zdravljenjem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>GENERACIJA<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>deluje bolj na stafilokoke, streptokoke, anaerobe, pseudomonas<\/li>\n<li>deluje bolj na C\u017dS<\/li>\n<li>Cefpriom<\/li>\n<li>Cefipine<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li><strong> MONOBAKTAMI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>G- bakterije<\/li>\n<li>Aztreonam (Azanam)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong> CARBAPENEMI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>naj\u0161ir\u0161i spekter delovanja imata<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 Imipenem (COnet)<\/p>\n<p>o\u00a0 Meropenem (Meronem)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong> skupina AMINOGLIKOZIDI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>delujejo na sintezo beljakovin in celi\u010dne stene<\/p>\n<ul>\n<li>G &#8211; bakterije<\/li>\n<li>toksi\u010den vpliv na sluh in ledvica<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 Gentamicin (Garamycin)<\/p>\n<p>o\u00a0 Tobramycin<\/p>\n<p>o\u00a0 Metilmycin<\/p>\n<p>o\u00a0 Amikacyn (Streptomycin)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>III. skupina KINOLONI<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>GENERACIJA<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>peptimidinska kislina (za uroinfekte)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>GENERACIJA<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>zgodnja &#8211; fluorirani kinoloni<\/li>\n<li>florfoxacin<\/li>\n<li>pefloxacin<\/li>\n<li>ciprofloxacin<\/li>\n<li>kasna<\/li>\n<li>travafloxacin<\/li>\n<li>sparflokacin<\/li>\n<li>grepafloxacin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>GENERACIJA<\/li>\n<li>Amoxicloxacin<\/li>\n<li>Levafloxacin (Tavanic)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Antibioti\u010dna izbira:<\/p>\n<p>1 in 2 generacija &#8211; G- bakterije<\/p>\n<p>3 generacija &#8211; G+ bakterije!!!! &#8211; plju\u010dnice, meningitise, u\u010dinkovito na Pseudomonas<\/p>\n<ol>\n<li><strong> skupina GLIKOPEPTIDI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>delujejo na G + bakterije &#8211; Stafilococus aureus, Enterokoki<\/li>\n<li>dajemo jih pri alergijah ali rezistenci na \u03b2 laktamaze<\/li>\n<li>Vancomicin<\/li>\n<li>Teikoplamin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong> skupina MAKROLIDI<br \/>\n<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Uporabljamo jih za zdravljenje atipi\u010dnih plju\u010dnic <em>pomembno!!!<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>inhibirajo rast in razmno\u017eevanje celic &#8211; beljakovin<\/li>\n<li>delujejo na tiste bakterije, <strong>KI NIMAJO OVOJNICE<\/strong><\/li>\n<li>primerni za <strong>ATIPI\u010cNE <\/strong>povzro\u010ditelje<\/li>\n<li>Eritromycin (na 6 ur &#8211; u\u010d\u00b7 inkovit; te\u017eak za \u017eelodec)<\/li>\n<li>Klaritromycin (Fromilid)<\/li>\n<li>Makropen (Midekamicin)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong> skupina TETRACIKLINI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>rifamycin (TBC)<\/li>\n<li>toxicilin<\/li>\n<li>vibramicin (HIV!!!)<\/li>\n<li>uporabni za HIV, mrzlica, borelioza, TBC<\/li>\n<li>stafilokokne oku\u017ebe<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VII. skupina PROTIGLIVI\u010cNA SREDSTV<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ozoli<\/li>\n<li>ketolini<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00de\u00a0 amfotericin (i.v.) za vse glive<\/p>\n<p>\u00de\u00a0 flukonazol &#8211; Candida<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VIII. skupina SULFONAMIDI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Bactrim &#8211; Trimetoprin &#8211; Sulfametaxazol<\/li>\n<li>Primotren &#8211; Trimetoprim<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li><strong> skupina &#8211; ANTIMALARIKI<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>kimidin<\/li>\n<li>daraprim<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BOLEZNI C\u017dS<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>VNETJA<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>bakterijska &#8211; gnojni meningitis<\/li>\n<li>virusna &#8211; serozni meningitis<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>TUBERKULOZNI MENINGITIS &#8211; serozni meningitis<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MENINGITIS = vnetje ovojnic<\/p>\n<p>ENCEFALITIS = vnetje mo\u017eganovine<\/p>\n<p>MIELITIS = vnetje hrbtenja\u010de<\/p>\n<p>RADIKULITIS = vnetje izstopi\u0161\u010d \u017eivcev<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Lahko tudi razne kombinacije:<\/p>\n<p>&#8211; meningoencefalitis = vnetje ovojnic + sredice &#8211; klopni, gnojni<\/p>\n<p>&#8211; meningomielitis<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DOKAZOVANJE &#8211; DIAGNOZA &#8211; <\/strong>LUMBALNA PUNKCIJA (izpit!!!)<\/p>\n<ul>\n<li>odvzamemo likvor iz <strong>spinalnega kanala<\/strong> &#8211; 3 &#8211; 4 lumbalno vretence &#8211; v vi\u0161ini vrha \u010drevnic<\/li>\n<li>likvor izteka po kapljicah<\/li>\n<li>\u010de je <strong>sum pove\u010danega kranialnega pritiska<\/strong>, je potrebno punktirati le\u017ee (gnojni meningitis, tumorji) &#8211; opravimo CT<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRI LIKVORJU OPAZUJEMO:<\/p>\n<ul>\n<li>BARVO<\/li>\n<li>VSEBNOST<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 celic<\/p>\n<p>o\u00a0 beljakovin<\/p>\n<p>o\u00a0 sladkorja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SEROZNI MENINGITIS izpit!!!<\/strong><\/p>\n<p>o\u00a0 bister likvor<\/p>\n<p>o\u00a0 normalen izvid beljakovin<\/p>\n<p>o\u00a0 normalen izvid sladkorja<\/p>\n<p>o\u00a0 celice do 500 (limfomonociti)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>gnojni meningitis<\/strong><\/p>\n<p>o\u00a0 moten likvor<\/p>\n<p>o\u00a0 \u2191 beljakovine<\/p>\n<p>o\u00a0 \u2193 sladkor<\/p>\n<p>o\u00a0 celice mo\u010dno pove\u010dane &#8211; preko 1000 (segmentirani neutrofilci)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TUBERKULOZNI MENINGITIS izpit!!!<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bister likvor<\/li>\n<li>\u2191 beljakovine<\/li>\n<li>\u2193 sladkor<\/li>\n<li>celice do 500 (limfomonociti)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>SEROZNI (virusni) MENINGITIS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>povzro\u010dajo ga virusi; pa tudi mikobakterija tuberculosis<\/li>\n<li>poteka v blagi obliki &#8211; ga te\u017eko prepoznamo<\/li>\n<li>glavni znak = glavobol<\/li>\n<li>ni specifi\u010dnega zdravljenja<\/li>\n<li>motnje zavesti nastanejo samo pri<\/li>\n<li>herpeti\u010dnem encefalitisu<\/li>\n<li>tuberkuloznem meningitisu (gnojni meningitis)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (vnetje ovojnic + mo\u017eganovine)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>je endemi\u010den<\/strong> &#8211; stalno prisoten<\/li>\n<li>POVZRO\u010cA GA <strong>virus ABRO!!! <\/strong>&#8211; ima svoj rezervoar v glodalcu &#8211; kon\u010dni gostitelj je \u010dlovek<\/li>\n<li>PRENA\u0160A GA: <strong>klop z ugrizom v telo &#8211; izlo\u010da se v slini klopa in po ugrizu lahko sledi hitra oku\u017eba<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POTEK \/ klini\u010dna slika<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong> FAZA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>o\u00a0 slabo po\u010dutje<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>\u2191 temperatura<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>gastrointestinalne te\u017eave<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>prehladni znaki<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>v 3 &#8211; 4 dneh te\u017eave minejo<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong> FAZA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>latenca \/ prosti interval 2 &#8211; 4 dni &#8211; lahko do 20 dni<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong> FAZA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>ponoven zagon<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>fotofobija!!!<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>glavobol<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>\u2191 temperatura<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>tresenje rok, jezika &#8211; tremor<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>mine po ~ 10 dneh<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KOMPLIKACIJE \/ POSLEDICE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>tekom bolezni &#8211; <strong>pareza ramenskega obro\u010da<\/strong> &#8211; pareze se lahko \u0161irijo na dihalno muskulaturo &#8211; pareze se popravijo postopoma<\/li>\n<li>otroci prebolijo bolezen la\u017eje kot starej\u0161i &#8211; pri katerih lahko pride do motenj zavesti<\/li>\n<li>\u2193 kot 1% umrljivosti<\/li>\n<li>v 10 % se razvije pareza<\/li>\n<li>najpogosteje se pojavi pareza tistih mi\u0161ic, ki jih najbolj uporabljamo &#8211; npr. pri kolesarjih &#8211; mi\u0161ice nog<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE &#8211; ZA\u0160\u010cITA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>cepljenje<\/strong> v jesenskem, zimskem in spomladanskem \u010dasu &#8211; pomembno je, da nas v tem \u010dasu ne pi\u010di klop<\/li>\n<li>mo\u017enost <strong>za\u0161\u010dite z imunoglobulini<\/strong> &#8211; v \u010dasu 48 ur po vbodu klopa<\/li>\n<li>endemsko podro\u010dje &#8211; od Karavank do Ribnice &#8211; najbolj oku\u017eeni klopi v podro\u010dju Kamni\u0161ke Bistrice<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>simptomatsko<\/strong> (po\u010ditek, antipiretiki)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DIAGNOZA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>lumbalna punkcija<\/strong> &#8211; v likvorju dolo\u010dimo protitelesa<\/li>\n<li>PCR<\/li>\n<li>zna\u010dilna klini\u010dna slika<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>HERPETI\u010cNI MENINGITIS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>POVZRO\u010cA GA VIRUS HERPES SIMPLEX TIP I<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>POTEK:<\/strong><\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>nenadoma motnje zavesti<\/p>\n<p>o\u00a0 gre za nekroti\u010do\u00a0 no vnetje mo\u017egan &#8211; virus povzro\u010da nekrozo mo\u017egan &#8211; posledice so hude &#8211; potrebna je <strong>hitra terapija<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>PROGNOZA:<\/strong><\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>slab\u0161a<\/p>\n<p>o\u00a0 pogoste psihi\u010d<strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>ne motnje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>ACIKLOVIR 14 DNI i.v.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TUBERKULOZNI MENINGITIS<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>POTEK<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>subfebrilna temperatura<\/li>\n<li>po\u010dasen glavobol, ki se stopnjuje<\/li>\n<li>somnolenca, nezavest<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POVZRO\u010cITELJ<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>mikobakterija tuberkuloze<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>4 tirna terapija<\/li>\n<li>ozdravljivo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Subarahnoidalna krvavitev &#8211; nastopi nenaden glavobol<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Vnetje &#8211; zna\u010dilen je postopen glavobol<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>GNOJNI \/ BAKTERIJSKI MENINGITIS<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>POVZRO\u010cAJO GA RAZLI\u010cNE BAKTERIJE:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 PRI DOJEN\u010c<strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>KIH:<\/p>\n<ul>\n<li>E. colli<\/li>\n<li>Haemophilus<\/li>\n<li>Klebsiela<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>OTROCI OD 1 &#8211; 10 LET<\/p>\n<ul>\n<li>haemophilus influenzae!!!<\/li>\n<li>meningokoki &#8211; Neiserija meningitidis<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong>OTROCI OD 7 &#8211; 16 LET:<\/p>\n<ul>\n<li>meningokoki!!!<\/li>\n<li>haemophilus influenzae<\/li>\n<li>pneumokok !!!<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 PRI ODRASLIH<\/p>\n<ul>\n<li>pneumokok !!!<\/li>\n<li>meningokok<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>POTEK \/ KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>za\u010dne se akutno<\/li>\n<li>\u2191telesna temperatura, glavobol, bruhanje<\/li>\n<li>v 24 urah motnje zavesti<\/li>\n<li>respiratorna simptomatika<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>o<\/em><\/strong><strong><em>\u00a0 <\/em><\/strong><em>bakterija lahko pride v <strong>plju\u010d<\/strong><\/em><strong><em>a<\/em><\/strong><em> &#8211; od tu pa po krvi v mo\u017egane<\/em><\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 <\/strong><em>lahko pa tudi preko <strong>sitke iz sinusov ali \u017erela do mo\u017egan<\/strong><\/em><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>ZNAKI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>otrplost bolnika!!!<\/li>\n<li>nezmo\u017enost fleksije &#8211; sedi v obliki trikotnika &#8211; ne more sedeti s stegnjenimi nogami<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DIAGNOSTIKA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>takoj lumbalna punkcija<\/strong> &#8211; \u010de je likvor moten &#8211; takoj antibiotik &#8211; Cefatoxin &#8211; Talycor<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ANTIBIOTI\u010cNO<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 10 dni meningokok (20% smrtnost)<\/p>\n<p>o\u00a0 14 dni pnevmokok (30 % smrtnost)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POSLEDICE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zaradi slabo ali prepozno zdravljenega meningitisa &#8211; <strong>OKVARE MO\u017dGAN<\/strong><\/li>\n<li><strong> psihi\u010d<\/strong><strong>ne motnje &#8211; motnje vedenja<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pri rizi\u010dnih osebah (npr. onkolo\u0161kih bolnikih) &#8211; za\u0161\u010ditimo s cepivom<\/li>\n<li>pri meningokokih je profilaksa antibioti\u010dna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>IZPU\u0160\u010cAJNE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p><strong>O\u0160PICE<\/strong><\/p>\n<p>Infekcijska &#8211; nalezljiva bolezen.<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ = paramikso virus RNA<\/p>\n<p>Bolezen je raz\u0161irjena po vsem svetu; pojavlja se<\/p>\n<ul>\n<li>spomladi, pozimi,<\/li>\n<li>sporadi\u010dno, epidemi\u010dno<\/li>\n<li>prihaja v valovih (na leto)<\/li>\n<li>obolevajo predvsem otroci<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VIR OKU\u017dBE = bolnik &#8211; kaplji\u010dni prenos<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA = 10 dni<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li><strong><em>STADIJ<\/em><\/strong>= <strong>kataralni stadij<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>o\u00a0 znaki prehlada &#8211; rinitis, konjuktivitis<\/p>\n<p>o\u00a0 \u2191\u2191 telesna temperatura &#8211; 39 &#8211; 40 \u02da C<\/p>\n<p>o\u00a0 ka\u0161elj<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong><em>STADIJ<\/em><\/strong><strong> = pojav izpu\u0161\u010dajev &#8211; po 3 &#8211; 5 dneh &#8211; najprej na vratu, postopoma pa se raz\u0161irijo po celem telesu<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>o\u00a0 IZPU\u0160\u010cAJ:<\/p>\n<ul>\n<li>papulomakulozni<\/li>\n<li>\u017eivobarvni<\/li>\n<li>se zlivajo med seboj<\/li>\n<li>so izraziti po obrazu<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 dan pred izpu\u0161\u010dajem se v ustih na sluznici pojavijo bele pike &#8211; <strong>KOPLIKOVE PEGE!!! Te pege so PATOGNOMONI\u010c<\/strong><strong>EN ZNAK &#8211; potrditev diagnoze!<br \/>\n<\/strong><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong><em>STADIJ<\/em><\/strong> = dva dni po nastopu izpu\u0161\u010daja<\/li>\n<\/ol>\n<p>o\u00a0 se temperatura spusti &#8211; normalizira<\/p>\n<p>o\u00a0 izpu\u0161\u010daj izgine<\/p>\n<p>o\u00a0 bolnik ozdravi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KOMPLIKACIJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>plju\u010dnice, miokarditis, sekundarna bakterijska vnetja, akutni encefalitis<\/li>\n<li><strong><em>nevarna je pozna komplikacija<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <strong><em>subakutni sklerozantni panencefalitis<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pride do postopnega izgubljanja funkcij mo\u017egan<\/li>\n<li>za\u010dne se ve\u010d tednov po preboleli bolezni &#8211; z motnjami obna\u0161anja, motene motori\u010dne funkcije, pojavijo se drobni kr\u010di &#8211; bolnik oble\u017ei &#8211; umre<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POTEK<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>lahko je zelo toksi\u010den, smrten (redko)<\/li>\n<li>mitigrirano (prikrito); komaj opazno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DIAGNOSTIKA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>koplikove pege<\/li>\n<li>delno serolo\u0161ka diagnostika (IgM, IgG protitelesa, imunofluorescenca)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>simptomatsko<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>cepljenje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>RDE\u010cKE \/ RUBELLA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>So nalezljiva, kratkotrajna bolezen.<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ = paramikso virus RNA<\/p>\n<p>o\u00a0 bolezen je raz\u0161irjena povsod<\/p>\n<p>o\u00a0 pojavlja se v hladnih mesecih<\/p>\n<p>o\u00a0 obolevajo predvsem otroci<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>VIR OKU\u017dBE<\/strong> = bolnik &#8211; kaplji\u010dni prenos<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA traja 16 &#8211; 18 dni<\/li>\n<li>bolezen nastopi s<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 temperaturo in izpu\u0161\u010daji isto\u010dasno<\/p>\n<p>o\u00a0 izpu\u0161\u010daji se pojavijo najprej po vratu in se nato raz\u0161irijo po trupu<\/p>\n<p>o\u00a0 izpu\u0161\u010daj je<\/p>\n<ul>\n<li>bledo &#8211; rde\u010de papule, makule<\/li>\n<li>izpu\u0161\u010daj se med seboj NE ZLIVA<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 pove\u010dane bezgavke &#8211; predvsem v zatilju<\/p>\n<p>o\u00a0 pove\u010dana vranica, jetra<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POTEK<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bolezen traja 5 &#8211; 7 dni<\/li>\n<li>lahka bolezen, dobra prognoza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KOMPLIKACIJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">v \u010dasu bolezni<\/span>:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 sekundarne oku\u017ebe, trombocitopenija, meningoencefalitis<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">v nose\u010d<\/span>\u00b7 <span style=\"text-decoration: underline;\">nosti<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 nevarno v prvem tromese\u010do\u00a0\u00a0\u00a0 ju &#8211; okvara ploda &#8211; v 50% &#8211; vid, o\u010do i, srce<\/p>\n<p>o\u00a0 v\u00a0 \u010detrtem mesecu nose\u010dnosti &#8211; mo\u017enost okvare sr\u010dnih zaklopk, C\u017dS, o\u010do\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 i, slu\u0161ne motnje<\/p>\n<p><em>o<\/em><em>\u00a0 \u010d<\/em><em>e je mati imela rde\u010d<\/em><em>ke, je otrok takoj po porodu ku\u017een<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>rde\u010dke so medicinska indikacija za splav<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PREPRE\u010cEVANJE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>cepljenje v 7. razredu O\u0160<\/li>\n<li>nose\u010dnicam, ki so bile v stiku, damo imunoglobuline &#8211; s tem prepre\u010dimo okvare ploda; zmanj\u0161amo bolezen &#8211; oslabimo virus<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NORICE \/ VARICELLA<\/strong><\/p>\n<p>So najbolj nalezljiva bolezen !!!<\/p>\n<p>Virus se reaktivira kot herpes zooster<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ = virus VARICELLA ZOOSTER<\/p>\n<ul>\n<li>virus je citopatogen &#8211; povzro\u010da nekroze<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>INKUBACIJA<\/strong> = do 21 dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZBOLEVAJO<\/strong> &#8211; predvsem otroci do 7 leta starosti.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>VIR OKU\u017dBE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bolnik, ki je ku\u017een &#8211; dokler ne odpade zadnja krasta<\/li>\n<li>kaplji\u010den prenos &#8211; vstopno mesto so VEDNO DIHALA<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 v dihalih se virus najprej razmno\u017euje,<\/p>\n<ul>\n<li>nato prodre v kri in po<\/li>\n<li>limfi v retikuloendotelni sistem (RES)<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">primarna<\/span> &#8211; dihala &#8211; kri &#8211; limfa &#8211; RES<\/p>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">sekundarna<\/span> &#8211; iz RSE gre naprej v kri in potem v ko\u017eo, kjer se pojavlja v zagonih (sve\u017ei + stari mehur\u010dki) &#8211; RES &#8211; kri &#8211; ko\u017ea<\/p>\n<ul>\n<li>po pribli\u017eno enem tednu se zadeva umiri in mehur\u010dki se posu\u0161ijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KOMPLIKACIJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>sekundarna oku\u017eba mehur\u010dkov (vsebina se zamotni &#8211; lahko je gnojna &#8211; spremembe na ko\u017ei)<\/li>\n<li>virus ostane v telesu v paraspinalnih ganglijih celo \u017eivljenje &#8211; ko \u010dloveku pade odpornost izbruhne kot herpes<\/li>\n<li>norice delajo nekroze<\/li>\n<li>virus lahko pride v plju\u010da, mo\u017egane (encefalitis), kjer prav tako lahko dela nekroze<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DIAGNOZA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>izpraskanje mehur\u010dka &#8211; pod mikroskopom vidimo ve\u010djedrne velikanke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>simptomatsko<\/li>\n<li>pri imunodeficienci &#8211; Acikovir, Airolex<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 pri kontaktu lahko tudi za\u0161\u010ditimo z zooster imunoglobulini ali Varicella zooster imunoglobulini &#8211; \u010de v tem primeru pride do bolezni, poteka bolj milo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HERPES ZOOSTER \/ PASAVEC<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bolezen se pojavi pri starej\u0161ih ljudeh<\/li>\n<li>je znanilec zmanj\u0161ane odpornosti &#8211; lahko pa je zadaj te\u017eje obolenje &#8211; npr. malignom<\/li>\n<li>pride do reaktivacije virusa iz spinalnih ganglijev v tisti predel, ki ga ganglij o\u017eiv\u010d\u00b7 uje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZNAKI:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>rde\u010dina, bole\u010dina<\/li>\n<li>papulle, vezikule<\/li>\n<li>spremembe so obi\u010dajno lokalizirane ENOSTRANSKO, v\u010dasih pa se \u0161irijo v okolico<\/li>\n<li>pri IMUNODEFICITNIH STANJIH se lahko raz\u0161iri nekontrolirani generalizirani herpes<\/li>\n<li>tudi po preboleli bolezni je velikokrat prisotna bole\u010dina = POST HERPETI\u010cNA NEVRALGIJA<\/li>\n<li>pri LOKALIZACIJI NA GLAVI = <strong>vedno <\/strong>prisoten blag encefalitis<\/li>\n<li>v\u010dasih pride do sprememb v pigmentaciji<\/li>\n<li>najve\u010dkrat ni posledic<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DIAGNOZA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>tipi\u010dna klini\u010dna slika<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>simptomatsko<\/li>\n<li>Aciklovir mast, tablete<\/li>\n<li>pri imunodeficitnih osebah &#8211; i.v. aplikacija Aciklovirja<\/li>\n<li>zelo dobro se je izkazal tudi laser<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>STAFILOKOKNE OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n<p>KOAGULAZA POZITIVNI:<\/p>\n<ul>\n<li>Stafilococus Aureus<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOAGULAZA NEGATIVNI:<\/p>\n<ul>\n<li>Stafilococus epidermidis<\/li>\n<li>stafilococus saprophyticus<\/li>\n<li>Stafilococus haemolyticus<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TOKSINI:<\/p>\n<ul>\n<li>hemolizin<\/li>\n<li>levkocidin<\/li>\n<li>eksfoliatin<\/li>\n<li>toksi\u010dni \u0161ok sindrom<\/li>\n<li>enterotoksin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>EPIDEMIOLOGIJA:<\/p>\n<ul>\n<li>nosilstvo &#8211; pri zdravih 20 &#8211; 40 %<\/li>\n<li>bacilono\u0161tvo:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 50% zdravnikov<\/p>\n<p>o\u00a0 70 % medicinskih sester<\/p>\n<p>o\u00a0 90 % stre\u017enic<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n<ul>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">KO\u017dNE BOLEZNI<\/span><\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 foliculitis<\/p>\n<p>o\u00a0 impetigo<\/p>\n<p>o\u00a0 forunkel<\/p>\n<p>o\u00a0 karbunkel<\/p>\n<p>o\u00a0 hidradenitis<\/p>\n<p>o\u00a0 celulitis<\/p>\n<p>o\u00a0 absces<\/p>\n<p>o\u00a0 oku\u017ebe ran<\/p>\n<p>o\u00a0 stafilokok ko\u017eni sindrom z lu\u0161\u010do\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 enjem<\/p>\n<ul>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">stafilokokne oku\u017ebe o\u010d<\/span><\/em><em><span style=\"text-decoration: underline;\">esa<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">stafilokokne oku\u017ebe u\u0161esa, nosu, grla<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">tromboflebitis<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">stafilokokni limfadenitis<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">STAFILOKOKNE PLJU\u010c<\/span><\/em>\u00b7 <em><span style=\"text-decoration: underline;\">NICE<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">STAFILOKOKNE SEPSE<\/span><\/em> &#8211; najpogostej\u0161a sepsa &#8211; pri otrocih stafilokokna G+, pri odraslih G-<\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">STAFILOKOKNI ENDOKARDITIS<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">STAFILOKOKNI PERIKARDITIS<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">STAFILOKOKNI OSTEOMYELITIS<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">SEPTI\u010c<\/span><\/em>\u00b7 <em><span style=\"text-decoration: underline;\">NI ARTRITIS<\/span><\/em><\/li>\n<li><em><span style=\"text-decoration: underline;\">STAFILOKOKNI MENINGITIS<\/span><\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<p>DIAGNOZA<\/p>\n<ul>\n<li>osamitev<\/li>\n<li>serologija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE:<\/p>\n<ul>\n<li>penicilin &#8211; antistafilokokni penicilin<\/li>\n<li>klindamicin, cefalosporini<\/li>\n<li>vancomicin<\/li>\n<li>novi antibiotiki<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>MRSA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOLONIZACIJA = bakterija je izolirana, ni pa klini\u010dnih znakov oku\u017ebe<\/p>\n<p>OKU\u017dBE = ko zbolimo<\/p>\n<p>KLINI\u010cNE OBLIKE &#8211; podobne &#8211; predvsem bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE PRENOSOV:<\/p>\n<ul>\n<li>detekcija<\/li>\n<li>izolacija<\/li>\n<li>dezinfekcija ali dekolonizacija<\/li>\n<li>rokavice, maske, pla\u0161\u010di<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DEKOLONIZACIJA<\/p>\n<p>5 dni umivanje in razku\u017eevanje celega telesa, lasi\u0161\u010da, nosu, ustne votline<\/p>\n<p>Poznamo \u0161tevilne streptokokne oku\u017ebe, ki jih delimo v posebne skupine A, B, C in D in glede na to ali povzro\u010dajo hemolizo ali ne, jih delimo \u0161e na hemoliti\u010dne streptokoke<\/p>\n<p>SKUPINA A &#8211; najpogostej\u0161i je <strong> \u03b2 HEMOLITI\u010cNI STREPTOKOK = St. pyogenes<\/strong><\/p>\n<p>ki povzro\u010da:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>angino<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u0161krlatinko<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u0161en<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ANGINA<\/strong><\/p>\n<p>Lahko se pojavi kadarkoli.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>INKUBACIJA:<\/p>\n<p>3 &#8211; 5 dni &#8211; po kaplji\u010dni oku\u017ebi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNAKI:<\/p>\n<ul>\n<li>\u2191 telesna temperatura<\/li>\n<li>slabo po\u010dutje, bole\u010dine pri po\u017eiranju<\/li>\n<li>bole\u010dine v sklepih, mi\u0161icah<\/li>\n<li>pri otrocih v\u010dasih hude driske<\/li>\n<li>otekle bezgavke na vratu, pove\u010dane rde\u010de, gnojne tonzile<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TRAJANJE:<\/p>\n<ul>\n<li>5 &#8211; 7 dni &#8211; brez posledic<\/li>\n<li>pozdravi se lahko sama; zaradi toksinov pa lahko ostanejo posledice<\/li>\n<\/ul>\n<p>POZNI KOMPLIKACIJI<\/p>\n<ul>\n<li>febris reumatica<\/li>\n<li>glomerulonefritis<\/li>\n<\/ul>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>dokaz toksinov s serolo\u0161kimi preiskavami po 3 tednih<\/li>\n<li>bris \u017erela &#8211; kultura<\/li>\n<li>hitri testi &#8211; streptolatex<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE:<\/p>\n<ul>\n<li>10 dnevno zdravljenje s Penicilinom; telesna temperatura mora pasti v 24 &#8211; ih urah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u0160KRLATINKA<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce ljudje niso odporni proti eritrogenim toksinom, ki jih izlo\u010da streptokok, zbolijo za \u0161krlatinko.<\/p>\n<p>ZNAKI:<\/p>\n<ul>\n<li>najprej angina<\/li>\n<li>nato izpu\u0161\u010daj, ki je koni\u010dast &#8211; filiformen<\/li>\n<li>pojavi se rde\u010dina po obrazu; zna\u010dilen je <strong>FILATOLIJEV TRIKOTNIK<\/strong> okoli ust, nosu je popolnoma bel, lica so \u017eivorde\u010da<\/li>\n<li>spremembe v pregibih, povdarjene brazde ko\u017ee, petehije = <strong>PASTIJEV ZNAK<\/strong><\/li>\n<li>jezik je rde\u010d, malinast<\/li>\n<li>na ko\u017ei, kjer je bil izpu\u0161\u010daj, se pojavi lu\u0161\u010denje &#8211; v plasteh (dlani, podplati)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TRAJANJE:<\/p>\n<p>5 &#8211; 7 dni, umirja se postopoma.<\/p>\n<p>Lahko se pojavi tudi \u0161krlatinka brez angine &#8211; inkubacija je 1 &#8211; 3 dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE:<\/p>\n<p>antibiotik (penicilin, Sumamed, Eritromicin,..)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OKU\u017dBA:<\/p>\n<ul>\n<li>kaplji\u010dna preko dihal<\/li>\n<li>lahko pa tudi direktno skozi po\u0161kodovano ko\u017eo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Ko prebolimo \u0161krlatinko imamo DO\u017dIVLJENJSKO ZA\u0160\u010cITO<\/em><\/strong>.<\/p>\n<p>Se pa \u0161krlatinka lahko ponovi v 3 tednih &#8211; ponovni zagon.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u0160EN<\/strong><\/p>\n<p>Je lokalna oku\u017eba; malo nalezljiva.<\/p>\n<p>Oku\u017eba se \u0161iri kaplji\u010dno, meja pa je vedno OSTRA.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNAKI:<\/p>\n<ul>\n<li>sistemski znaki:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 povi\u0161ana telesna temperatura, mrzlica<\/p>\n<p>o\u00a0 bole\u010do\u00a0\u00a0 ina, oteklina, rde\u010do\u00a0 ina &#8211; vedno ostro omejena od okolice!!!<\/p>\n<p>o\u00a0 napeta ko\u017ea<\/p>\n<p>o\u00a0 epidermioliza ko\u017ee &#8211; ko\u017ea se odpre &#8211; ulkusi<\/p>\n<p>o\u00a0 najpogosteje se pojavi na nogah ali obrazu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE<\/p>\n<ul>\n<li>penicilin &#8211; Ospen p.o. 10 dni<\/li>\n<li>mirovanje s prizadeto okon\u010dino<\/li>\n<li>dvig okon\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA 0 FAJFERJEVA BOLEZEN<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cA JO Epstein Barr virus<\/p>\n<p>PRENA\u0160A SE<\/p>\n<ul>\n<li>s kontaktom &#8211; slino, urinom (poljubljanje)<\/li>\n<li>obolevajo predvsem adolestenti &#8211; maldi otroci<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VIR OKU\u017dBE<\/p>\n<ul>\n<li>rekonvalestent<\/li>\n<li>klicenosec<\/li>\n<li>bolnik<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNAKI<\/p>\n<ul>\n<li>virus vstopa preko orofarinksne sluznice<\/li>\n<li>inkubacija je 2 &#8211; 8 tednov<\/li>\n<li>za\u010dne se lahko s povi\u0161ano telesno temperaturo in glavobolom<\/li>\n<li>bole\u010dine pri po\u017eiranju<\/li>\n<li>pove\u010dane tonzile, oblo\u017eene s sivo rumenkastimi oblogami &#8211;<strong>psevdomembranoze<\/strong>, ki jih te\u017eko odlu\u0161\u010dimo<\/li>\n<li>pove\u010dane, bole\u010de regionalne bezgavke<\/li>\n<li>bezgavke se pove\u010dajo tudi pod pazduho, v dimljah<\/li>\n<li>pove\u010dana jetra, vranica<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POTEK<\/p>\n<ul>\n<li>virus se razmno\u017euje v RES<\/li>\n<li>lahko poteka samo z povi\u0161ano telesno temperaturo &#8211; tifoidna bolezen<\/li>\n<li>lahko poteka samo z pove\u010danimi bezgavkami &#8211; gladnularna oblika<\/li>\n<li>lahko poteka samo z angino &#8211; anginozna oblika<\/li>\n<li>pojavi se lahko makulopapulozen izpu\u0161\u010daj &#8211; lahko je rahlo hemoragi\u010den, ki je ponavadi v povezanosti z antibiotiki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika<\/li>\n<li>krvna slika &#8211; DKS &#8211; pomik v desno k limfocitom<\/li>\n<li>hitri testi, monotest &#8211; bris \u017erela<\/li>\n<li>serolo\u0161ke preiskave:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 protitelesa<\/p>\n<ul>\n<li>kapsularni<\/li>\n<li>jedrni antigen<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 IgM, IgG<\/p>\n<p>o\u00a0 anti EBNA, anti VCA<\/p>\n<p>o\u00a0 EA &#8211; prvi zgodnji antigen<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOMPLIKACIJE<\/p>\n<ul>\n<li>ponavadi mine brez posledic<\/li>\n<li>tekom obolenja se lahko pojavi obolenje miokarda ali sekundarne oku\u017ebe zgornjih dihal<\/li>\n<li>tonzile lahko zaprejo prehod v \u017erelo &#8211; damo kortikosteroide za zmanj\u0161anje edema<\/li>\n<\/ul>\n<p>ZDRAVLJENJE: = simptomatsko<\/p>\n<p>Bolezen traja ~ 3 tedne in mine sama od sebe. Je pa ve\u010dja mo\u017enost, da se kasneje zboli za levkemija ali limfomom. Bolezen lahko daje podobno sliko kot obolenje jeter &#8211; hepatitis.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OKU\u017dBE Z VIRUSOM HERPES SIMPLEX TIP I<\/strong><\/p>\n<p>Poznamo Herpes simplex virus tipa 1 in Herpes simplex tipa 2.<\/p>\n<p>Tip 1 je bolj pogost.<\/p>\n<p>Virus je zelo raz\u0161irjen in \u017ee kot dojen\u010dki pridemo v stik z njim.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong> HERPES SIMPLEX TIP I<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>povzro\u010da bolezen glede na lokalizacijo (gangliji)<\/li>\n<li>pri otrocih povzro\u010da gingivostomatitis &#8211; otroci se slinijo, ne morejo jesti<\/li>\n<li>reaktivira se iz paravertebralnih ganglijev &#8211; ponavadi ob padcu odpornosti ali hormonskih spremembah.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Bolezni, ki jih povzro\u010da Herpes simplex tip 1<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>v ustih &#8211; GINGIVA STOMATITIS &#8211; ka\u017ee se kot vnete dlesni, oblino slinjenje, neje\u0161\u010dnost in spremembe podobne aftam, otrok huj\u0161a, bruha &#8211; gre za primarno oku\u017ebo. Vedeti moramo, da je virus ves \u010das v telesu in se naseli v paravertebralne ganglije, od koder se lahko kadarkoli aktivira.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161i je HERPES SIMPLEX LABIALIS = Herpes simplex febrilis &#8211; za\u010dne se s srbenjem, peko\u010dim ob\u010dutkom na ustnici in izpu\u0161\u010dajem. Da se virus aktivira so najpogosteje vzroki hormonske ali podnebne spremembe, lahko pa je vzrok tudi padec odpornosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 pozdravi se brez posledic<\/p>\n<p>o\u00a0 zdravljenje &#8211; aciklovir mast, laser<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>HERPES SIMPLEX ENCEFALITIS \/ herpeti\u010dni encefalitis (vnetje mo\u017egan)- najpogosteje ob reaktivaciji virusa &#8211; virus potuje v C\u017dS, kjer povzro\u010da fokalno hemoragi\u010dno vnetje &#8211; najpogosteje fronto temporalno &#8211; temu primerni so tudi <strong>klini\u010dni znaki <\/strong>(epilepti\u010dni napadi, psihi\u010dne motnje, motnje zavesti &#8211; nezavest lahko nastopi \u017ee v 24 &#8211; 48 urah<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <strong>diagnozo<\/strong> postavimo s klini\u010do\u00a0\u00a0 no sliko, lumbalno punkcijo &#8211; izvid nam poka\u017ee, kot, da gre za serozni meningitis, le, da so tu prisotni \u0161e eritrociti, kar ka\u017ee na nekrozo<\/p>\n<p><strong>o<\/strong><strong>\u00a0 \u010d<\/strong><strong>e ni zdravljenja &#8211; gotova smrt<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>je najte\u017eja oblika encefalitisa- na CT lepo vidimo nekrozo (citopatogeni u\u010d\u00a7 inek virusa) &#8211; toda \u0161ele po 1 tednu &#8211; hitrej\u0161o diagnozo nam da MRI<\/li>\n<li>bolezen lahko doka\u017eemo tudi s serolo\u0161kimi preiskavami IgG in IgM v krvi in tudi v likvorju &#8211; zanesljivo pa potrdimo diagnozo s PCR &#8211; jem (izpitno vpra\u0161anje &#8211; Metoda PCR se uporablja pri kateri bolezni?).<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <strong>zdravljenje<\/strong> &#8211; \u010dimprej i.v. Aciklovir &#8211; 10 mg \/ kg telesne te\u017ee 14 &#8211; 21 dni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ECCEMA PERPETICUM &#8211; obi\u010dajno na rokah &#8211; dermatolo\u0161ka bolezen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>KERATOKONJUKTIVITIS<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 je vnetje o\u010desne veznice \/ kornee<\/p>\n<p>o\u00a0 do njega pride, \u010do e si virus zanesemo iz ustnic v o\u010di<\/p>\n<p>o\u00a0 povzro\u010da nekroze &#8211; v zelo hudi obliki lahko tudi slepoto<\/p>\n<p>o\u00a0 diagnozo postavi okulist, ki tudi nadzoruje zdravljenje<\/p>\n<ul>\n<li>VISCERALNI HERPES<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 po porodu &#8211; pri otroku prizadetost notranjih organov &#8211; smrt<\/p>\n<p>o\u00a0 pri odraslem gre lahko za prizadetost enega organa &#8211; npr. jeter &#8211; pozorni moramo biti pri bolnikih s hepatitisom, saj je le ta lahko povzro\u010do\u00a0 en tudi s strani Herpes simplexa tipa 1<\/p>\n<p>o\u00a0 zdravljenje asiklovir<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HERPES SIMPLEX TIP II<\/strong><\/p>\n<p>bolezni, ki jih povzro\u010da Herpes simplex tip II:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>GENITALNI HERPES<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 spolno prenosljiva bolezen<\/p>\n<p>o\u00a0 rezistentna<\/p>\n<p>o\u00a0 rada se ponavlja (pogosti recidivi) in dela hude te\u017eave<\/p>\n<p>o\u00a0 zdraviti je potrebno oba partnerja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MUMPS \/ PAROTITIS<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cAJO mixovirusi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je nalezljiva bolezen, ki ni te\u017eka.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pojavi se sporadi\u010dno, epidemi\u010dno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pacient je ku\u017een \u017ee pred pojavom bolezni (slina).<\/p>\n<p>Ku\u017een je tudi ves \u010das &#8211; dokler je prisotna oteklina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNAKI:<\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA &#8211; 3 tedne<\/li>\n<li>za\u010dne se z<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 nizko telesno temperaturo<\/p>\n<p>o\u00a0 splo\u0161no utrujenostjo<\/p>\n<p>o\u00a0 obi\u010dajno poteka enostransko<\/p>\n<p>o\u00a0 pojavi se oteklina pred u\u0161esom &#8211; testasta (ni trda oteklina), malo bole\u010do<\/p>\n<p>o\u00a0 oteklina se lahko v\u010dasih pojavi tudi obojestransko<\/p>\n<ul>\n<li>mine v enem tednu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOMPLIKACIJE:<\/p>\n<ul>\n<li>vnetje trebu\u0161ne slinavke<\/li>\n<li>vnetje testisov<\/li>\n<li>vnetje miokarda<\/li>\n<li>prizadetost C\u017dS<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE<\/p>\n<ul>\n<li>simptomatsko<\/li>\n<li>prognoza dobra<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>serolo\u0161ka diagnostika<\/li>\n<li>podobno klini\u010dno sliko da bakterijski patotitis (pojavlja se pri starej\u0161ih &#8211; pred smrtjo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RESPIRATORNI INFEKTI<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Povzro\u010dajo jih<\/p>\n<p>VIRUSI:<\/p>\n<ul>\n<li>adenovirus<\/li>\n<li>rinovirus<\/li>\n<li>virus influencae<\/li>\n<li>sincicijski respiratorni virus<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>PREHLAD<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>vnetje sluznice nosu, \u017erela<\/li>\n<li>inkubacija 2 &#8211; 3 dni<\/li>\n<li>kaplji\u010dna oku\u017eba<\/li>\n<li>serozna sekrecija iz nosu<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">traja<\/span> ~ 1 teden, mine brez posledic<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>AKUTNI RESPIRATORNI INFEKT<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>oku\u017eba \u017erela in trahee \/ sapnice<\/li>\n<li>povzro\u010ditelji &#8211; virusi, bakterije, mikoplazme, klebsiela<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">potek<\/span> &#8211; povi\u0161ana temperatura, bole\u010dine pri po\u017eiranju, ka\u0161ljanje (suh ka\u0161elj &#8211; brez gnojne vsebine)<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">terapija<\/span> &#8211; simptomatsko<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>GRIPA \/ INFLUENCA<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>kaplji\u010dna oku\u017eba inkubacija &#8211; 3 dni<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">potek<\/span> &#8211; povi\u0161ana telesna temperatura, bole\u010dine v mi\u0161icah, sklepih, glavobol, kr\u010di v trebuhu<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">diagnosticiranje <\/span>&#8211; glede na epidemiolo\u0161ke podatke<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">terapija<\/span> &#8211; Adamantan tabl &#8211; bolj\u0161e jih je jemati \u017ee preventivno<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">preventiva<\/span> &#8211; cepljenje (cepivo se izbere glede na tip virusa)<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 cepimo ogro\u017eene skupine &#8211; starej\u0161e, medicinsko osebje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>PLJU\u010cNICE<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>povzro\u010ditelji<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 virusi<\/p>\n<p>o\u00a0 pnevmokok<\/p>\n<p>o\u00a0 stafilokok<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TETANUS<\/strong><\/p>\n<p>Je malo nalezljiva bolezen<\/p>\n<p>POVZRO\u010cA GA Clostridium tetani &#8211; 100% anaerob<\/p>\n<p>Reezervoar je v \u010drevesju \u017eivali &#8211; konjev.<\/p>\n<p>Z izlo\u010dki pride v zemljo (spore).<\/p>\n<p>Rana se oku\u017ei s stikom z zemljo, vendar le, \u010de so prisotni anaerobni pogoji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Clostridium tetani izlo\u010da dva <strong>eksotoksina:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong> tetanospazmin &#8211; <\/strong>najpomembnej\u0161i<\/li>\n<li><strong> hemolizin<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>RAZVOJ<\/p>\n<ul>\n<li>tetospazmin potuje s krvjo in limfo v C\u017dS &#8211; centralne motori\u010dne sinapse.<\/li>\n<li>pride do dezinhibicije<\/li>\n<li>centri so vzdra\u017eeni, impulzi potujejo na periferijo &#8211; pojavijo se KR\u010cI<\/li>\n<li>vsak dra\u017eljaj spro\u017ei kr\u010de<\/li>\n<li>vzdra\u017eeni so tudi vegetativni centri<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POTEK<\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA traja 2 &#8211; 22 dni<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 \u010dim kraj\u0161a je inkubacija (&lt; 6 dni), tem huj\u0161i je potek tetanusa<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRVI ZNAKI:<\/p>\n<ul>\n<li>TRIZMUS pove\u010dan tonus \u017evekalne, obrazne in vratne muskulature)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>EVOLUCIJA &#8211; \u010das od trizmusa do prvih kr\u010dev<\/p>\n<p>o\u00a0 INKUBACIJA kraj\u0161a od 4 dni<\/p>\n<p>o\u00a0 EVOLUCIJA &#8211; kraj\u0161a od 6 dni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00de\u00a0 tam, kjer je rana so huj\u0161i kr\u010di<\/p>\n<p>\u00de\u00a0 kr\u010di lahko zajamejo tudi <span style=\"text-decoration: underline;\">dihalno muskulaturo<\/span> &#8211; kr\u010di s <span style=\"text-decoration: underline;\">cianozo<\/span> &#8211; bolnik ne more vdahniti &#8211; priklju\u010ditev na respirator, intubacija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>MI\u0160I\u010cNA FAZA KR\u010cEV nara\u0161\u010da 10 dni<\/li>\n<li>ko pride tetanospazmin v vegetativno \u017eiv\u010devje &#8211; VEGETATIVNA FAZA<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 znojenje<\/p>\n<p>o\u00a0 obstipacija<\/p>\n<p>o\u00a0 nagnjenost k trombozi<\/p>\n<p>o\u00a0 nevrogeni plju\u010do ni edem<\/p>\n<p>o\u00a0 oscilacije frekvence srca<\/p>\n<p>o\u00a0 oscilacija tlaka<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE:<\/p>\n<ul>\n<li>takoj, ko bolnik pride, damo <strong>antitetani\u010dne humane Ig<\/strong><\/li>\n<li>antibiotiki se <strong>NE<\/strong> DAJEJO (ni efektov zaradi delovanja toksinov klindamicin &#8211; za anaerobe, kadar je rana grda)<\/li>\n<li>sedativi &#8211; nevrovegetativni regulatorji (Diazepan, Apaurin)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOMPLIKACIJE<\/p>\n<ul>\n<li>plju\u010dne embolije<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 umrljivost 10% (pri nas 4 %)<\/p>\n<ul>\n<li>bolezen prizadene starej\u0161e ljudi &#8211; tiste, ki delajo z zemljo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE<\/p>\n<ul>\n<li>bazi\u010dno cepljenje<\/li>\n<li>ob po\u0161kodbi bolnika za\u0161\u010ditimo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZA TETANUS JE SUMLJIVA RANA<\/p>\n<ul>\n<li>globoka ve\u010d kot 1 cm<\/li>\n<li>neravni robovi<\/li>\n<li>vnetje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u010ce je bolnik bazi\u010dno cepljen, damo ob po\u0161kodbi BOOSTER DOZO (<\/strong>udarna doza &#8211; cepivo) &#8211; do ~ 6 let po zadnjem cepljenju &#8211; pri sumljivi rani.<\/p>\n<p><strong>\u010ce bolnik ni bil bazi\u010dno cepljen, mu ob po\u0161kodbi damo CEPIVO (<\/strong>dobi v presledkih 3 doze &#8211; prvo po 1 mesecu, drugo po 6 mesecih) <strong> + DAMO MU \u0160E Ig, ki ga za\u0161\u010ditijo prve 3 tedne &#8211; po 3 tednih se \u017ee izdelajo protittelesa.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>DIFERENCIALNA DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>STIFF MAN (Sy otrdelega mo\u0161kega) &#8211; zbolijo \u017eenske.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BOTULIZEM<\/strong><\/p>\n<p>DEFINICIJA<\/p>\n<p>je akutna nenalezljiva infekcijska bolezen, ki je posledica delovanja NEVROTOKSINA.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ETIOLOGIJA:<\/p>\n<p><strong>Clostridium botulinum <\/strong>(sporogeni anaerobni bacil)<\/p>\n<p>je dokaj termolabilen (inaktivacija nad 120\u02da C<\/p>\n<p>nevrotoksini (antigeni A &#8211; G) termolabilni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>EPIDEMIOLOGIJA<\/p>\n<p>klica se nahaja v vseh medijih; pogoj za tvorbo toksinov so:<\/p>\n<ul>\n<li>anaerobni pogoji<\/li>\n<li>primerna temperatura<\/li>\n<li>pH<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Izvor oku\u017ebe pri \u010dloveku:<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>slabo pripravljena, shranjena, konzervirana hrana (doma\u010da ali kupljena)<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 meso in mesni izdelki, ribe<\/p>\n<p>o\u00a0 sadje, zelenjava, med<\/p>\n<ul>\n<li>kolonizacija \u010drevesja &#8211; dojen\u010dki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PATOGENEZA:<\/p>\n<p>blokada holinergi\u010dnih sinaps &#8211; zavora spro\u0161\u010danja AcH &#8211; ohlapne ohromitve &#8211; tvorba novih nevromuskularnih zvez<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KLINI\u010cNA SLIKA:<\/p>\n<ul>\n<li>inkubacija 6 ur do 8 dni; pri rani 4 &#8211; 14 dni<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 za\u010detne te\u017eave &#8211; kot oku\u017eba GIT (driska \/ zaprtje)<\/p>\n<p>o\u00a0 prizadetost mo\u017eganskih \u017eivcev<\/p>\n<p>o\u00a0 prizadetost ostalih \u017eivcev<\/p>\n<p>o\u00a0 zavest ohranjena<\/p>\n<p>o\u00a0 prestra\u0161enost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOZA<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010d\u00b7 na slika<\/li>\n<li>dokaz toksina v serumu<\/li>\n<li>biolo\u0161ki preizkus<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIFERENCIALNA DIAGNOZA<\/p>\n<ul>\n<li>obolenja C\u017dS, ki potekajo s parezami<\/li>\n<li>miastenija gravis<\/li>\n<li>zastrupitve &#8211; gobe, metilni alkohol<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TERAPIJA:<\/p>\n<ul>\n<li>simptomatsko<\/li>\n<li>antitoksi\u010d\u00b7 ni serum<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE<\/p>\n<ul>\n<li>kontrola postopkov s hrano<\/li>\n<li>prekuhavanje konzervirane hrane<\/li>\n<li>izobra\u017eevanje<\/li>\n<li>prijava &#8211; 1 bolnik &#8211; epidemija<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>HEPATITIS<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>A, E &#8211; epidemi\u010den prenos<\/strong><\/p>\n<p><strong>B, C, G, D &#8211; prenos s krvjo<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>HEPATITIS A<\/strong><\/p>\n<p>je epidemi\u010dni; hidri\u010dna oku\u017eba v epidemiji.<\/p>\n<p>Bolezen je raz\u0161irjena tam, kjer je slaba kontrola nad pitno vodo (najbolj so ob\u010dutljivi bolniki in rekonvalestenti).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POTEK BOLEZNI:<\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA &#8211; traja 14 &#8211; 120 dni<\/li>\n<li>za\u010dne se s povi\u0161ano temperaturo (do 39\u02da C)<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 slabo po\u010do utje, izguba apatita<\/p>\n<p>o\u00a0 adinamija<\/p>\n<p>o\u00a0 temna barva urina, svetlo blato<\/p>\n<p>o\u00a0 icterus &#8211; najprej sklere \/ belo\u010do\u00a0 nice, nato \u0161e drugje po telesu<\/p>\n<ul>\n<li>bolezen se sama po sebi za\u010d\u00b7 ne izbolj\u0161evati in se v ~ 14 dneh pozdravi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA:<\/p>\n<ul>\n<li>serolo\u0161ko IgM<\/li>\n<li>serolo\u0161ko IgG<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LABORATORIJ<\/p>\n<ul>\n<li>levkopenija<\/li>\n<li>\u2191 jetrni testi (AST, ALT)<\/li>\n<li>\u2191 bilirubin<\/li>\n<li>alkalna fosfataza minimalno pove\u010dana<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJANJE<\/p>\n<p>10 &#8211; 14 dni &#8211; brez posledic<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HEPATITIS B<\/strong><\/p>\n<p>je prisoten po celem svetu &#8211; vir oku\u017ebe so<strong> klicenosci.<\/strong><\/p>\n<p>Povzro\u010da ga <strong>DNA virus<\/strong> (ta razvije ve\u010d razli\u010dnih protiteles).<\/p>\n<p>Virus je prisoten v krvi &#8211; gre v jetra, ker se razmno\u017euje in nato ponovno v krvni obtok.<\/p>\n<p>Vir prenosa je spolni kontakt &#8211; ranica na sluznici, ko\u017ei.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>POTEK BOLEZNI:<\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA &#8211; 30 &#8211; 180 dni<\/li>\n<li>PRODROMALNI ZNAKI:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 slabo po\u010do utje, izguba apetita, utrujenost<\/p>\n<p>o\u00a0 adinamija<\/p>\n<p>o\u00a0 bole\u010do\u00a0\u00a0 ine v mi\u0161icah in sklepih<\/p>\n<ul>\n<li>FAZA VIREMIJE &#8211; <strong><em>virus potuje po krvi<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 iz krvi gre virus v jetra (hepatotropen) &#8211; v hepatocite in povzro\u010do\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 a nekroze &#8211; pojavijo se spremembe<\/p>\n<ul>\n<li>temen urin<\/li>\n<li>svetlo blato<\/li>\n<li>icterus &#8211; nara\u0161\u010d. a do nedolo\u010d\u00a7 enih vi\u0161in<\/li>\n<li>subfebrilna temperatura<\/li>\n<li>v tem obdobju prodromalni znaki minejo<\/li>\n<li>FAZA ICTERUSA<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 v nekaj tednih se bolezen umiri &#8211; virus pa ostane v krvi do <strong>6 mesecev <\/strong>&#8211; v tej fazi je bolnik ku\u017een<\/p>\n<ul>\n<li>FAZA REKONVALESCENCE<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<p>serologija &#8211; del\u010dki virusa spro\u017eijo imunski odgovor &#8211; protitelesa<\/p>\n<ul>\n<li>HbS antigen (del\u010dki + ovojnice) in njegovo protitelo anti HbS<\/li>\n<li>HbC (jedrni antigen) in protitelo anti HbC<\/li>\n<li>HbE in anti HbE<\/li>\n<li><em>glede na to ugotovimo v kateri fazi je bolnik:<\/em><\/li>\n<li>HbS nara\u0161\u010d\u00b7 a v prodromalni fazi<\/li>\n<li>v fazi icterusa je HbS visok<\/li>\n<li>ko nara\u0161\u010d\u00b7 a anti HbS, HbS pada &#8211; faza izbolj\u0161evanja<\/li>\n<li>v fazi rekonvalescence je visok anti HbS<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HEPATITIS B lahko gre v kroni\u010dno obliko<\/strong><\/p>\n<p><strong>KRONI\u010cNI HEPATITIS<\/strong><\/p>\n<p><strong>HbS antigen ne pada<\/strong>, ampak ostaja visok (ostanejo ku\u017eni &#8211; nosilci antigena)<\/p>\n<p>Ko po 6 &#8211; ih mesecih <strong>ne pride do konverzije je znak, da je hepatitis \u0161el v kroni\u010dno fazo<\/strong> (doka\u017eemo s punkcijo jeter).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>PCR<\/li>\n<li>DNA<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>GLEDE NA POTEK LO\u010cIMO:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>KRONI\u010cNI PERZISTENTNI HEPATITIS<\/li>\n<li>KRONI\u010cNI AKTIVNI HEPATITIS<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KRONI\u010cNI PERZISTENTNI HEPATITIS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ne ogro\u017ea \u017eivljenja<\/li>\n<li>patolo\u0161ki jetrni testi<\/li>\n<li>v jetrih ne gre za nekrozo &#8211; jetra se regenerirajo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KRONI\u010cNI AKTIVNI HEPATITIS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>propad <\/strong>hepatocitov<\/li>\n<li>razra\u0161\u010da se <strong>vezivo<\/strong><\/li>\n<li><strong>vse manj je jetrnega tkiva<\/strong><\/li>\n<li><strong>ciroza<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Hepatitis B lahko poteka akutno fulminantno<\/em><\/strong><\/p>\n<p>&#8211; huda oku\u017eba<\/p>\n<p>&#8211; hiter propad jeter<\/p>\n<p>&#8211; huda ma\u0161\u010dobna degeneracija<\/p>\n<p><strong><em>smrtnost je velika &#8211; poru\u0161i se koagulacija &#8211; sistem DIK &#8211; re\u0161itev = transplantacija<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE<\/p>\n<p>KRONI\u010cNE OBLIKE:<\/p>\n<p>Lanivodin<\/p>\n<p>transplantacija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZA\u0160\u010cITA:<\/p>\n<ul>\n<li>\u010dimprej specifi\u010dne Ig (pri hepatitisu B) &#8211; iz humane plazme rekonvalescentov<\/li>\n<li>pri hepatitisu A &#8211; Ig &#8211; vendar nespecifi\u010dne &#8211; ve\u010dina krvodajalcev ima \u017ee v krvi protitelesa proti hepatitisu A, zato niso potrebi specifi\u010dni Ig<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HEPATITIS C<\/strong><\/p>\n<p>prena\u0161a se s krvjo (veliko ga je med narkomani)<\/p>\n<p>V 50 % poteka kroni\u010dno,.<\/p>\n<p>Odkrijemo ga slu\u010dajno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNAKI V AKUTNI FAZI:<\/p>\n<ul>\n<li>utrujenost<\/li>\n<li>pomanjkanje apetita<\/li>\n<li>slabost<\/li>\n<li>laboratorij &#8211; patolo\u0161ki jetrni testi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>HCV protitelesa<\/li>\n<li>PCR (veri\u017ena reakcija s polimerazo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE<\/p>\n<ul>\n<li>Interferon in ribavarin<\/li>\n<li>stranski pojavi so podobni hudi gripi<\/li>\n<li>uspeh ni 100%<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>HEPATITIS E<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>hidri\u010dne epidemije in epidemije s hrano<\/li>\n<li>povzro\u010da ga RNA virus<\/li>\n<li>daje podobno sliko kot hepatitis A<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HEPATITIS G<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>povzro\u010da ga ve\u010d virusov &#8211; GB najbolj pogost<\/li>\n<li>prenos s krvjo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>BORELIA \/ LYMSKA BORELIOZA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolezen prena\u0161ajo KLOPI.<\/p>\n<p>POVZRO\u010cAJO jo spirohete:<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Borelia burgdorferi<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Borelia galini<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Borelia afzeli<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POTEKA V 3 STADIJIH:<\/p>\n<ol>\n<li><strong> STADIJ:<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>~ 3 dni po ugrizu klopa se pojavi rde\u010dina <strong>eritema cronica migrans<\/strong> &#8211; kolobarjasta rde\u010dina, ki se \u0161iri v okolico, v notranjosti pa bledi<\/li>\n<li>bole\u010dine<\/li>\n<li>febrilno stanje<\/li>\n<li>pojavi se vnetje sluznice; konjuktivitis<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong> STADIJ:<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>po nekaj mesecih se pojavi:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">prizadetost mo\u017egan<\/span> &#8211; encefalitis, meningitis, polinevritis<\/p>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">vnetje srca<\/span> &#8211; miokarditis<\/p>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">spremembe na ko\u017ei<\/span><\/p>\n<ul>\n<li><em>limfocitom<\/em> &#8211; zadebeljena u\u0161esna me\u010d\u00a7 ica<\/li>\n<li><em>akrodermatitis cronica atopica <\/em>&#8211; pergamentna ko\u017ea<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong> STADIJ:<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>\u010dez mesece, leta:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 prizadetost sklepov<\/p>\n<p>o\u00a0 bole\u010do ine<\/p>\n<p>o\u00a0 otrdelost<\/p>\n<p>o\u00a0 invalidnost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>serolo\u0161ko &#8211; IgM, IgG protitelesa<\/li>\n<li>\u2191 IgM &#8211; akutna bolezen<\/li>\n<li>kasneje se orientiramo na IgG &#8211; ta se dvigne ob izbruhih &#8211; kroni\u010dna bolezen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE:<\/p>\n<ol>\n<li>FAZA &#8211; antibiotiki &#8211; Tetraciklin, Sumamed, penicilin<\/li>\n<li>FAZA &#8211; Lendacin i.v.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE:<\/p>\n<p>cepljenje!!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HOSPITALNE OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n<p>pojavljajo se pri 1 &#8211; 10 % hospitaliziranih bolnikov &#8211; predvsem pri bolnikih v intenzivnih enotah.<\/p>\n<p>Oku\u017eba je odvisna od stopnje intenzivnosti bolnika<\/p>\n<ul>\n<li>tudi do 70% npr. kirur\u0161ke enote, pacienti na respiratorju,<\/li>\n<li>40 % v internisti\u010dnih enotah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Najpogostej\u0161e oblike v internisti\u010dnih enotah<\/em><\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>uroinfekti<\/li>\n<li>oku\u017eba kirur\u0161kih ran<\/li>\n<li>respiratorne oku\u017ebe<\/li>\n<li>oku\u017ebe zaradi i.v. katetrov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Najpogostej\u0161e oblike v intenzivnih enotah<\/em><\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>respiratorne oku\u017ebe &#8211; plju\u010dnice in ostale oku\u017ebe spodnjih dihal<\/li>\n<li>urinarni trakt<\/li>\n<li>oku\u017ebe krvi &#8211; sepse<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Do oku\u017ebe pride zaradi slabe oskrbe, dela<\/em><\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>prenos preko personala je 90 % vseh oku\u017eb<\/li>\n<li>ostalo je zaradi respiratornih pripomo\u010dkov, ali pa bolnik sam prenese oku\u017ebo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>Oblika oku\u017ebe:<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>EKSOGENA<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 bakterije prenesemo <strong>od zunaj<\/strong> &#8211; npr. bronhoskopija, z roko od bolnika do bolnika<\/p>\n<ul>\n<li>ENDOGENA<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <strong>primarna<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bakterije, ki so \u017ee v telesu pacienta &#8211; zgodnja bolni\u0161ni\u010d\u00a7 na oku\u017eba &#8211; npr. pri intubaciji &#8211; bakterije, ki so v ustih zanesemo ni\u017eje<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 <strong>sekundarna<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bakterije se prenese v pacienta ali pa se v njem razmno\u017eujejo ali kolonizirajo (v \u010d\u00a7 revesju, \u017eelodcu, respiratornem traktu) &#8211; pride do oku\u017ebe<\/li>\n<li>najpogosteje G &#8211; bakterije &#8211; enterobakterije, E. colli, Klebsiela, Salmonela<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KAKO PRIHAJA DO OKU\u017dBE<\/p>\n<ul>\n<li>prenos iz enega na drugega bolnika (MS najve\u010d kontakta)<\/li>\n<li>mehanska ventilacija , intubacija<\/li>\n<li>polo\u017eaj bolnika &#8211; aspiracija<\/li>\n<li>oku\u017een material &#8211; redne menjave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DEJAVNIKI TVEGANJA ZA BOLNI\u0160NI\u010cNE OKU\u017dBE:<\/p>\n<ul>\n<li>\u010das hospitalizacije<\/li>\n<li>centralni venski katetri<\/li>\n<li>starost<\/li>\n<li>osnovna bolezen &#8211; kardiovaskularne bolezni<\/li>\n<li>predhodna operacija &#8211; predvsem abdominalna<\/li>\n<li>jemanje antibiotikov<\/li>\n<li>jemanje kortikosteroidov, imunosupresivov<\/li>\n<li>nezavest, koma<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>V zadnjih letih je v hospitalnih oku\u017ebah porast <\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>G &#8211; bakterij<\/li>\n<li>glive<\/li>\n<li>MRSA (aureus)<\/li>\n<li>MRSE (epidermidis)<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 zdravljenje z Vancomycin &#8211; problem rezistenca<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE BOLNI\u0160NI\u010cNIH OKU\u017dB:<\/p>\n<ul>\n<li>kot prepre\u010devanje MRSA<\/li>\n<li>presejalni testi &#8211; pri rizi\u010dnih skupinah bolnikov:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 bolniki, ki pridejo iz drugih bolni\u0161nic, doma starej\u0161ih ob\u010do anov, dialize ipd.<\/p>\n<p>o\u00a0 jemljemo brise nosu, \u017erela, ko\u017ene gube<\/p>\n<p>o\u00a0 \u010do\u00a0\u00a0 e so pozitivni, bolnike <strong>izoliramo<\/strong> (posebna soba, rokavice, maske, pla\u0161\u010do\u00a0 i)<\/p>\n<p>o\u00a0 <strong>dekolonizacija<\/strong> &#8211; 5 dnevno umivanje telesa, lasi\u0161\u010do a, razku\u017eevanje sluznice nosu, \u017erela<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KIRUR\u0160KE OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n<p>Do kirur\u0161kih oku\u017eb pride, ko zanesemo klice pri nekem posegu v rano:<\/p>\n<ul>\n<li>STREPTOKOKNA OKU\u017dBA (streptokok A, clostridium) &#8211; <strong>24 &#8211; 48 ur<\/strong><\/li>\n<li>STAFILOKOKI (st. aureus) &#8211; <strong>4 &#8211; 6 dni po operaciji<\/strong><\/li>\n<li>G- bakterije &#8211;<strong>ve\u010d kot 1 teden kasneje<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREPRE\u010cEVANJE:<\/p>\n<ul>\n<li>ANTIBIOKIKI<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 damo 1 &#8211; 2 dozi po operaciji &#8211; po 48 urah prekinemo<\/p>\n<p>o\u00a0 lahko damo \u017ee pred posegom &#8211; vsaj 1 uro prej, da dose\u017eemo maksimalno koncentracijo v serumu (pri operacijah kosti, punkcijah,\u2026)<\/p>\n<ul>\n<li>SELEKTIVNA DEKONTAMINACIJA DIGESTIVNEGA SISTEMA<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 pomeni aplikacija antibioti\u010do nega mazila v usta<\/p>\n<p>o\u00a0 sistemska aplikacija antibiotika &#8211; pozor &#8211; rezistenca<\/p>\n<ul>\n<li>SPOSOBNI \u0160OLANI LJUDJE &#8211; spremljajo epidemiolo\u0161ke pojave (bele\u017eenje pojava rezistentnih klic).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ANTRAKS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>G+ sporogeni bacil<\/li>\n<li>primarno bolezen rastlinojedcev<\/li>\n<li>naravni rezervoar je zemlja<\/li>\n<li>po vsem svetu<\/li>\n<li>klini\u010dne manifestacije<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 ko\u017ena<\/p>\n<p>o\u00a0 inhalacijska<\/p>\n<p>o\u00a0 gastrointestinalna<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>EPIDEMIOLOGIJA:<\/p>\n<ul>\n<li>industrijsko okolje<\/li>\n<li>pode\u017eelje<\/li>\n<li>kot biolo\u0161ko oro\u017eje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ANTRAKS KOT BIOLO\u0160KO ORO\u017dJE:<\/p>\n<p><em>zakaj je primeren:<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>majhna vidljivost<\/li>\n<li>brez vonja<\/li>\n<li>velik potencial za oku\u017ebo velikega prostora<\/li>\n<li>dostopnost<\/li>\n<li>enostavna dostava<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MIKROBIOLOGIJA:<\/p>\n<p>BACIL<\/p>\n<ul>\n<li>aeroben<\/li>\n<li>G +<\/li>\n<li>sporogen<\/li>\n<li>nemobilen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KULTURA<\/p>\n<ul>\n<li>sivobela \/ bela<\/li>\n<li>nehemoliti\u010den<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KLINI\u010cNA SLIKA:<\/p>\n<ul>\n<li>ko\u017ena (95%)<\/li>\n<li>inhalacijska (5%)<\/li>\n<li>GIT<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KO\u017dNA OBLIKA<\/strong><\/p>\n<p>lokalizacija na izpostavljenih delih &#8211; bolj dovzetna je po\u0161kodovana ko\u017ea.<\/p>\n<p>Latentna perioda je do 12 dni.<\/p>\n<p>Bacil pod ko\u017eo &#8211; produkcija toksina &#8211; lokalni edem &#8211; srbe\u010da papula &#8211; okrogel ulkus obdan z vezikulami &#8211; nebole\u010da ugreznjena \u010drna shura.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RESPIRATORNI ANTRAKS<\/strong><\/p>\n<p>malo simptomov zgodaj v poteku bolezni.<\/p>\n<p>Latentna doba &#8211; do 60 dni.<\/p>\n<p>Inhalirane spore &#8211; plju\u010da &#8211; hialine bezgavke &#8211; namno\u017eijo &#8211; izlo\u010dajo toksin.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KLINI\u010cNI BIFAZNI POTEK BOLEZNI:<\/p>\n<ol>\n<li>FAZA<\/li>\n<\/ol>\n<p>o\u00a0 iz\u010drpanost<\/p>\n<p>o\u00a0 zmerno povi\u0161ana temperatura<\/p>\n<p>o\u00a0 suh ka\u0161elj<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>FAZA<\/li>\n<\/ol>\n<p>o\u00a0 dispnea v mirovanju<\/p>\n<p>o\u00a0 stridor<\/p>\n<p>o\u00a0 suh ka\u0161elj<\/p>\n<p>o\u00a0 tahipnea<\/p>\n<p>o\u00a0 visoka temperatura<\/p>\n<ul>\n<li><em>lahko tudi:<\/em><\/li>\n<li>melena<\/li>\n<li>hematemeza<\/li>\n<li>akutna abdominalna bole\u010dina<\/li>\n<li>delirij<\/li>\n<li>koma<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE:<\/p>\n<p>CIPROFLOXACIN<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>GASTROINTESTINALNI ANTRAKS<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>u\u017eivanje kontaminiranega mesa<\/li>\n<li>latentna doba 3 &#8211; 7 dni<\/li>\n<li>klini\u010dni obliki<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 orofaringelana<\/p>\n<p>o\u00a0 abdominalna &#8211; simptomi &#8211; navzea, bruhanje, anoreksija, povi\u0161ana telesna temperatura<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u010cREVESNE BOLEZNI<\/strong><\/p>\n<p>se pojavljajo tam, kjer je slaba higiena (nerazvite de\u017eele).<\/p>\n<p>Povzro\u010ditelji:<\/p>\n<ul>\n<li>bakterije<\/li>\n<li>virusi salmonele<\/li>\n<li>\u0161igele<\/li>\n<li>rota virusi<\/li>\n<li>campilobacter<\/li>\n<li>amebe,<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 lahko pa so posledica toksinov, ki jih izlo\u010dajo bakterije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji so:<\/p>\n<p><strong><em>G- salmonele<\/em><\/strong><\/p>\n<p>povzro\u010dajo:<\/p>\n<ul>\n<li>gastroenteritise<\/li>\n<li>sepse<\/li>\n<li>tihe oku\u017ebe<\/li>\n<li>tifus &#8211; je najte\u017eja oblika bolezni &#8211; pride do <span style=\"text-decoration: underline;\">sistemske prizadetosti<\/span> &#8211; povzro\u010ditelj je salmonela tiffi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VIR OKU\u017dBE:<\/p>\n<ul>\n<li>bolezni se nalezemo &#8211; fekalno &#8211; oralna oku\u017eba<\/li>\n<li>klicenosec &#8211; kroni\u010den izlo\u010devalec (z urinom, blatom) pogosto so klicenosci bolniki z \u017eol\u010dnimi kamni (tam se salmonele zadr\u017eujejo)<\/li>\n<li>hrana &#8211; v \u010drevesju predre klica steno &#8211; <strong>bakteriemija<\/strong> &#8211; ustavi se v RES &#8211; od tam pride ponovno v kri &#8211; <strong>sekundarna bakteriemija<\/strong> &#8211; sistemski znaki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POTEK BOLEZNI<\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA 7 &#8211; 14 dni<\/li>\n<li>nato nastopi postopni dvig temp &#8211; <strong> contuinua<\/strong> &#8211; je zna\u010dilna in po ~ 1 tednu dose\u017ee 39 &#8211; 40 \u02da C in taka ostane 10 &#8211; 20 dni<\/li>\n<li>ostali znaki so:<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 bole\u010dine v trebuhu<\/p>\n<p>o\u00a0 ka\u0161elj<\/p>\n<p>o\u00a0 pove\u010dana vranica<\/p>\n<p>o\u00a0 v\u010dasih pove\u010dana jetra, bezgavke<\/p>\n<p>o\u00a0 bolniki so zelo prizadeti, iz\u010drpani<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOMPLIKACIJE:<\/p>\n<ul>\n<li>krvavitve v \u010drevesju<\/li>\n<li>perforacija<\/li>\n<li>plju\u010dnica<\/li>\n<li>kardiocirkulatorna nestabilnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA<\/p>\n<ul>\n<li>hemokultura<\/li>\n<li>kultura virusa<\/li>\n<li>vidalova reakcija &#8211; protitelesa<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVIMO<\/p>\n<ul>\n<li>kinolon &#8211; ciklotoxicilin<\/li>\n<li>antibiotiki &#8211; Bactrim<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PARATIFUS<\/strong><\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ &#8211; Salmonela paratiffi<\/p>\n<p>INKUBACIJA &#8211; 10 dni ali manj<\/p>\n<p>ZA\u010cETEK<\/p>\n<ul>\n<li>\u2191 temp.(ki niha)<\/li>\n<li>bruhanje<\/li>\n<li>slabost<\/li>\n<\/ul>\n<p>TERAPIJA &#8211; enaka kot pri tifusu<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>GASTROENTEROCOLITIS ACUTA (salmonelozni)<\/strong><\/p>\n<p>Je klasi\u010dna oku\u017eba \u010drevesja, ki jo najve\u010dkrat povzro\u010dijo <strong>salmonele.<\/strong><\/p>\n<p>Vzrok je <strong>oku\u017eena hrana<\/strong> (meso, perutnina &#8211; va\u017ena je koli\u010dina salmonele)<\/p>\n<p>Rezervoar so doma\u010de \u017eivali (hranjenje s kostno moko, \u0161koljke)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RAZVOJ BOLEZNI<\/p>\n<ul>\n<li>bolezen je hitra in se pojavi v 8 &#8211; 48 urah<\/li>\n<li>znaki<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 \u2191 temp.<\/p>\n<p>o\u00a0 mrzlica<\/p>\n<p>o\u00a0 kr\u010di v trebuhu<\/p>\n<p>o\u00a0 blato redkej\u0161e, nato teko\u010do, rumeno, sluzasto, nato krvavo, smrde\u010de<\/p>\n<p>o\u00a0 lahko pride do hipovolemi\u010do\u00a0\u00a0 nega \u0161oka &#8211; infuzija !!!<\/p>\n<p>o\u00a0 driska se popravi sama od sebe (lahko) v 3 &#8211; 4 dneh<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE:<\/p>\n<ul>\n<li>peroralna hidracija (Nelit, malo sladek \u010daj)<\/li>\n<li>infuzija<\/li>\n<li>\u010de bakterije vdrejo v kri &#8211; povzro\u010dajo bakterijemijo &#8211; sepso &#8211; damo antibiotik<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>GRI\u017dA \/ DIZENTERIJA<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ &#8211; Shigela dizenterije<\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Shigele za \u010dasa \u017eivljenja proizvajajo exotoksin, ob razpadu bakterije pa endotoksin!!<\/em><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri prenosu so pomembni KLICENOSCI, ki jih izlo\u010dajo z blatom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SIMPTOMI:<\/p>\n<ul>\n<li>driska &#8211; 3 &#8211; 4 dni &#8211; vodena, zelenkasta, s krpicami, v\u010dasih prisotna kri, \u2191 temp., mrzlica<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TERAPIJA<\/p>\n<ul>\n<li>rehidracija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TOXICOINFEKCIJA 0 akutna zastrupitev s hrano<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>delovanje toksinov<\/em><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ:<\/p>\n<ul>\n<li>salmonele<\/li>\n<li>\u0161igele<\/li>\n<li>stafilokok<\/li>\n<li>streptokok<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ODZIV BOLNIKA = hiter &#8211; v 3 &#8211; 9 ih urah &#8211; bruhanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KLINI\u010cNA SLIKA:<\/p>\n<ul>\n<li>mrazenje<\/li>\n<li>\u2191 temperatura<\/li>\n<li>bruhanje<\/li>\n<li>driska<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE = simptomatsko (<span style=\"text-decoration: underline;\">brez antibiotika).<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRI OTROCIH POVZRO\u010cAJO DRISKE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ROTA VIRUSI &#8211; predvsem v bolni\u0161nicah in vrtcih<\/li>\n<li>NORWORKVIRUSI<\/li>\n<li><strong>CLOSTRIDIUM DIFFICILLE<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 razraste se, ko se pacienti na veliko zdravijo z antibiotiki (pobijejo normalno floro) &#8211; bolni\u0161nice<\/p>\n<p>o\u00a0 povzro\u010do a <strong>psevdomembranozni kolitis<\/strong><\/p>\n<p>o\u00a0 pojavljajo se obilne driske, ki pacienta hitro dehidrirajo<\/p>\n<p>o\u00a0 ZDRAVLJENJE &#8211; Efloran, Vancomycin &#8211; v tabl.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DRISKE PRI ODRASLIH POVZRO\u010cAJO<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>CAMPILOBACTER JEJUNI &#8211; trdovratne driske<\/li>\n<li>JERSINIA ENTEROCOLITICA &#8211; sistemski znaki; te\u017eka septi\u010d\u00b7 na driska<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>AIDS<\/strong><\/p>\n<p>Je posledica oku\u017ebe z HIV virusom = <strong>humani imuinodeficientni virus<\/strong>, ki povzro\u010da pomanjkljivo odpornost pri ljudeh.<\/p>\n<p>Pri nas je to \u0161e vedno bolezen rizi\u010dnih skupin (narkomani, homoseksualci, bolniki, ki so prejeli transfuzijo, oz. krvne pripravke &#8211; hemofiliki)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRENOS BOLEZNI:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">sponi kontakt<\/span> &#8211; verjetnost, da se oku\u017ei\u0161 je majhna, nara\u0161\u010da pa s \u0161tevilom kontaktov<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">vbod<\/span> &#8211; z iglo z oku\u017eeno krvjo<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">prenos iz matere na otroka v nose\u010dnosti \/ med porodom<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>RAZVOJ BOLEZNI:<\/p>\n<ul>\n<li>virus se koncentrira v <span style=\"text-decoration: underline;\">limfocitih<\/span> in povzro\u010da njihovo propadanje &#8211; predvsem <strong>limfocitov T<\/strong> &#8211; <em>prizadeta je imunost<\/em><\/li>\n<li>determinirani limfocit T je, ko izstopi iz timusa razdeljen na CD 4 = pomagalka in CD 8 = zaviralka &#8211; pri AIDS &#8211; u pride do <span style=\"text-decoration: underline;\">poru\u0161enja razmerja<\/span> med CD4 IN CD8<\/li>\n<li>zmanj\u0161uje se tudi \u0161tevilo levkocitov<\/li>\n<li>pojavljati se za\u010dnejo bakterijske, virusne in gljivi\u010dne oku\u017ebe, ki pri zdravem \u010dloveku ne povzro\u010dajo te\u017eav &#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">oportunisti\u010dne oku\u017ebe<\/span><\/li>\n<li>po oku\u017ebi je bolnik lahko dolgo (10 let) asimptomatski &#8211; starost oku\u017ebe vidimo, ko pogledamo \u0161tevilo celic<\/li>\n<li>ko se pojavijo znaki &#8211; govorimo o razviti bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KO BOLEZEN NASTOPI GRE PO 4 &#8211; IH STOPNJAH:<\/p>\n<ol>\n<li><strong>OBDOBJE AKUTNE OKU\u017dBE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>zboli s klini\u010dno sliko &#8211; kot gripa &#8211; akutna oku\u017eba (bole\u010dine v mi\u0161icah, \u2191 temp., bole\u010dine v \u017erelu, bruhanj, driska, izpu\u0161\u010daj, pove\u010dane bezgavke, periferna nevropatija<\/li>\n<li>inkubacija 1 &#8211; 6 tednov<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>LATENTNO OBDOBJE &#8211; brez simptomov<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>brez posebnih znakov<\/li>\n<li>pade \u0161tevilo levkocitov, trombocitov, soor v ustih<\/li>\n<li>pove\u010dana je kak\u0161na bezgavka<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>GENERALIZIRANA LIMFODENOPATIJA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>bezgavke se ve\u010dajo bolj intenzivno &#8211; so tipne<\/li>\n<li>inapetenca, padec te\u017ee, utrujenost, znojenje<\/li>\n<li>\u0161tevilo CD4 je nizko &#8211; pod 400<\/li>\n<li>lahko se pojavi herpes zooster, candidaze ust, po\u017eiralnika, \u010drevesja<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong>OPORTUNISTI\u010cNE OKU\u017dBE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>za\u010detek najve\u010dkrat s <strong>plju\u010dnico<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li>najpogostej\u0161i povzro\u010d<strong>b. <\/strong>itelj je <span style=\"text-decoration: underline;\">pneumocistic cranii<\/span> &#8211; pride do hude respiratorne insuficience (potrebna umetna ventilacija)<\/li>\n<li>\u010dd. e je plju\u010d<strong>e.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong>nica odkrita dovolj zgodaj jo zdravimo z Bactrimom<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>candida albicans<\/strong> &#8211; povzro\u010da soor v ustih, \u017erelu, \u010drevesju \u2192 driske<\/li>\n<li><strong>oku\u017ebe C\u017dS<\/strong> s <strong>toxoplazmo z kriptokokom<\/strong><\/li>\n<li><strong>pogosta je TBC<\/strong> &#8211; povzro\u010da jo mikobakterija<\/li>\n<li><strong>pogosto <\/strong> se pojavijo <strong>maligna obolenja &#8211; limfomi, Karposhijev sarkom<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>DIAGNOSTIKA:<\/p>\n<ul>\n<li>serolo\u0161ke metode<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 hitri serolo\u0161ki test <span style=\"text-decoration: underline;\">Elisa<\/span> &#8211; ob\u010do\u00a0 utljiv, manj specifi\u010do en &#8211; \u010do e je pozitiven, delamo potrditveni \/<\/p>\n<p>o\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Vestern blood test<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE<\/p>\n<ul>\n<li>zdravimo oku\u017ebe, ki nastanejo<\/li>\n<li>za\u0161\u010d\u00b7 ita z Bactrim -om (2x \/ teden ali vsak dan)<\/li>\n<li>Glukonazol &#8211; protigljivi\u010d\u00b7 no zdravilo<\/li>\n<li>virostatiki &#8211; zavirajo razmno\u017eevanje virusa, vendar ne pozdravijo bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SARS<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ = Corona virus<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRENOS = kaplji\u010den z aerosolom<\/p>\n<ul>\n<li>pojavlja se na Kitajskem; zna\u010dilen je hiter prenos<\/li>\n<li>poteka kot akuten respiratorni infekt &#8211; pa do hudih plju\u010dnic, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje<\/li>\n<li>oku\u017eba je mo\u017ena tudi preko kontaminiranega predmeta<\/li>\n<li>pomembna je za\u0161\u010dita<\/li>\n<li>smrtnost je 20 % &#8211; umrejo starej\u0161i ljudje in otroci<\/li>\n<li>prepre\u010diti je potrebno izbruh epidemije!!!<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VERJETNOST OKU\u017dBE JE VE\u010cJA:<\/p>\n<ul>\n<li>\u010cE PRIHAJA IZ Kitajske<\/li>\n<li>\u010de ima \u010dlovek respiratorne infekcijske znake<\/li>\n<li>da inkubacija ni dalj\u0161a od 10 dni<\/li>\n<li>da se bolezen hitro slab\u0161a<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POZOR<\/p>\n<p><strong><em>\u010dimprej izolacija bolnika <\/em><\/strong>(maska &#8211; 98%, za\u0161\u010ditna obleka)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PTI\u010cJA \/ AVIANSKA GRIPA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POVZRO\u010cITELJ = H5 N1<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PRENOS OKU\u017dBE &#8211; pri rokovanju s koko\u0161mi oz. perutnino<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Hitro se razvije respiratorna simptomatika.<\/p>\n<p>Smrtnost je velika<\/p>\n<p>Pojavlja se v Vietnamu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TERAPIJA &#8211; antivirusna zdravila.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Proti tej gripi nas ne \u0161\u010diti cepivo za navadno gripo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ATIPI\u010cNE PLJU\u010cNICE<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>so \u00bbnebakterijske plju\u010dnice\u00ab (ne odgovarjajo na obi\u010dajne antibiotike)<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><em>ZNA\u010cILNOSTI SINDROMA<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>subakutni za\u010detek<\/li>\n<li>nespecifi\u010dne sistemske manifestacije<\/li>\n<li>sluzast, gnojen sputum<\/li>\n<li>pogosto glavobol<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>ETIOLOGIJA<\/em><\/p>\n<ul>\n<li>MIKOPLAZME (ekstracelularne, male G- bakterije, brez ovojnic)<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 M. pneumoniae<\/p>\n<p>o\u00a0 M. urealiticum<\/p>\n<p>o\u00a0 M. hominis<\/p>\n<p>o\u00a0 M. genitalis<\/p>\n<ul>\n<li>KLAMIDIJE (intracelularne bakterije, ovojnica kot pri G- bakterijah)<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 Chlamydia pneumoniae (TWAR)<\/p>\n<p>o\u00a0 Chlamydia psittaci<\/p>\n<p>o\u00a0 Chlamydia trachomatitis<\/p>\n<ul>\n<li>RIKECIJE<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 Coxiella burnetii<\/p>\n<ul>\n<li>VIRUSI<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 RSV<\/p>\n<p>o\u00a0 influenca<\/p>\n<p>o\u00a0 parainfluenca<\/p>\n<p>o\u00a0 adenovirusi<\/p>\n<ul>\n<li>PCP<\/li>\n<li>LEGIONELE<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MIKOPLAZMA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>EPIDEMIOLOGIJA<\/p>\n<ul>\n<li>epidemi\u010dno (dru\u017eine, kolektivi)<\/li>\n<li>endemi\u010dno<\/li>\n<li>cikli\u010dno (3 &#8211; 7 let)<\/li>\n<li>vsa starostna obdobja<\/li>\n<li>prenos kaplji\u010den<\/li>\n<li>imunost kratkotrajna<\/li>\n<li>cepljenje neuspe\u0161no<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PATOGENEZA<\/p>\n<ul>\n<li>razmno\u017eevanje na sluznici respiratornega sistema<\/li>\n<li>hematogeni razsoj<\/li>\n<li>imunolo\u0161ko dogajanje podalj\u0161uje bolezen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n<ul>\n<li>INKUBACIJA &#8211; 2 &#8211; 3 tedne<\/li>\n<\/ul>\n<p>o\u00a0 splo\u0161ni znaki<\/p>\n<p>o\u00a0 nizka temperatura<\/p>\n<p>o\u00a0 glavobol!!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>PRIZADETOST zgornjega in spodnjega respiratornega sistema<\/em><\/strong><\/p>\n<p>&#8211; vse oblike (faringitis, traheobronhitis, plju\u010dnica)<\/p>\n<p>&#8211; protrahiran ka\u0161elj z minimalnim sputumom &#8211; gnojno krvav &#8211; dihalna stiska<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>SISTEMSKA prizadetost<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>u\u0161esa<\/li>\n<li>C\u017dS, periferni \u017dS<\/li>\n<li>srce<\/li>\n<li>sklepi<\/li>\n<li>GIT, trebu\u0161na slinavka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>DIAGNOZA<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>LAB &#8211; L &lt; 15, DKS normalna<\/li>\n<li>Rtg PC &#8211; vse oblike &#8211; v\u010dasih tipi\u010dna (intersticijska bronhopnevmonija sp. re\u017enja)<\/li>\n<li>serolo\u0161ka<\/li>\n<li>izolacija iz brisa \u017erela ali sputuma<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em>TERAPIJA<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>14 &#8211; 21 dni<\/li>\n<li>tetraciklini 4 x 500 mg<\/li>\n<li>eritromicin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KLAMIDIJE<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>EPIDEMIOLOGIJA<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><em> PNEUMONIE<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>po vsem svetu<\/li>\n<li>rezervoar je \u010dlovek<\/li>\n<li>epidemije v kolektivih preko celega leta<\/li>\n<li>precej\u0161nja preku\u017eenost (mlaj\u0161i odrasli do 60%)<\/li>\n<li>obolevnost nara\u0161\u010da po 8 letu<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>INFEKCIJSKE BOLEZNI so bolezni, ki jih povzro\u010dajo mikroorganizmi in so nalezljive. Prena\u0161ajo se od \u010dloveka k \u010dloveku. nalezljivost je razli\u010dna &#8211; npr. norice so zelo nalezljive, tetanus ni nalezljiv. Povzro\u010ditelji so: bakterije virusi pra\u017eivi paraziti Majhen del teh povzro\u010diteljev je sposoben povzro\u010dati bolezen pri \u010dloveku.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1106],"tags":[2151,1108,1107],"class_list":["post-2720","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-infekcijske-bolezni","tag-gradivo-za-infekcijske-bolezni","tag-infekcije","tag-infekcijske-bolezni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2720","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2720"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2720\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2720"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2720"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2720"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}