1. Vrste \u2191 TT<\/p>\n
– centralna
\no stalno visoka temperatura, ki je ne moremo zbiti
\no bolezni C\u017dS \u2013 prizadet hipotalamus
\n– bakterielna
\n– continua
\no temperatura se dvigne po\u010dasi na 39\u02daC in taka tudi ostane
\no npr. tifus
\n– intermitentna
\no se dvigne in pade na normalno in nato spet dvigne
\no npr. granulomu
\n– remitentna
\no nara\u0161\u010da in pada, vendar nikoli na normalno
\no npr. meningitis, angina
\n– inverzna<\/p>\n
o zjutraj visoka, popoldne pa ni\u017eja
\no npr TBC
\n– septi\u010dna
\no je npr. 37\u02daC, nato se dvigne nad 40\u02daC in zopet pade
\n– ondulantna
\no valovita
\no npr. bruceloza
\n– Pell-Epstein temperatura
\no 10 dni nad normalno, nad 38\u02daC, nato pade in se zopet dvigne
\no npr. limfomi, maligne bolezni
\n– temperatura kot posledica delovanja zdravil
\no zvi\u0161ujejo jo antibiotiki \u2013 npr. Vancomicyn<\/p>\n
2. Klop Ixodes r. kot prena\u0161alec<\/p>\n
– Lymska borelioza
\n– klopni meningoencefalitis
\n– erlihija
\n– rikecija
\n– babesias<\/p>\n
3. Bolezni nerazvitih dr\u017eav<\/p>\n
– bolezni umazanih rok
\n– \u010drevesne bolezni (enterokolitisi) \u2013 povzro\u010ditelji
\no bakterije
\no salmonele
\no \u0161igele
\no rota virusi
\no campilobacter
\no amebe<\/p>\n
4. Bolezni razvitih dr\u017eav<\/p>\n
– bolezni kontakta
\n– streptokokne oku\u017ebe in vse oku\u017ebe, ki se prena\u0161ajo intimno
\no v. HIV
\no Herpes v.
\no v. hepatitisa B, C<\/p>\n
5. Dispozicija<\/p>\n
– dovzetnost<\/p>\n
6. \u201cTranslokacija\u201d bakterij<\/p>\n
– prehod bakterij preko \u010drevesne stene (preko sluznice v kri)<\/p>\n
7. Septi\u010dni \u0161ok \u2013 klini\u010dna slika G- \u0161oka<\/p>\n
– septi\u010dni \u0161ok zaradi endotoksinov (delci bakterijske celi\u010dne stene G- bakterij)
\n– endotoksini povzro\u010dajo spro\u0161\u010danje
\no tumorskih nekrozantnih faktorjev \u2013 TNF
\no interlevkinov
\n– pride do aktivacije sistemov, ki vodijo v smrt
\no aktivirajo koagulacijski sistem
\no aktivirajo komplementni sistem<\/p>\n
8. Pseudomonas aeroginosa<\/p>\n
– izlo\u010da
\no endotoksin
\no eksotoksin
\n– (tudi Legionele in Shigele)<\/p>\n
9. Zdravljenje oku\u017eb z G- bakterijami<\/p>\n
– 3. generacija cefalosporinov
\n– nepsevdomonozni: Cefatoksin (Talycor), Ceftiakson (Lendacin)
\n– antipsevdomonozni: Ceftazidin (Mirocef), Cefoperazon \u2013 najbolje na Pseudomonas (i.v.)<\/p>\n
10. Prisotnost IgM<\/p>\n
– znanilci akutne oku\u017ebe \u2013 akutna protitelesa
\n– pojavijo takoj, izginejo, ko se pojaviojo IgG
\n– (IgG pa na\u010deloma pomenijo rekonvalescenco in nakazujejo odpornost proti MO)<\/p>\n
11. Imunoglobulini<\/p>\n
– rde\u010dke: nose\u010dnicam, ki so bile v stiku \u2013 prepre\u010dimo okvara plodu, zmanj\u0161amo bolezen (oslabimo virus)
\n– norice (varicella): pri kontaktu lahko za\u0161\u010ditimo z Zooster imunoglobulini ali Varicella zooster imunoglobulini \u2013 \u010de pride do bolezni, poteka bolj milo
\n– hepatitis A: za\u0161\u010dita \u2013 nespecifi\u010dni imunoglobulini
\n– klopni meningoencefalitis: mo\u017enost za\u0161\u010dite z imunoglobulini (do 48 ur po vbodu klopa)<\/p>\n
12. Celi\u010dna imunost \u2013 limfociti T<\/p>\n
– nastajajo v timusu iz pluripotentne mati\u010dne celice
\n– direktno ubijajo
\n– CD \u2013 diferenciacija
\no na poti skozi timus dobijo determinante, ki jim dajejo lastnosti in funkcije (obramba, zaviranje, ubijanje)
\no helperji: 4 \u2013 CD4 (pospe\u0161ujejo imunsko reakcijo)
\no supresorji: 8 \u2013 CD8 (zavirajo imunsko reakcijo)
\no HIV: napade CD4 \u2013 razmerje med CD4 in CD8 se zmanj\u0161uje (2:1, 1:1, 0,5:1) \u2013 ko CD8 ve\u010d kot CD4, imunska obramba ne deluje ve\u010d \u2013 sindrom imunske oslabelosti<\/p>\n
13. Najpogostej\u0161i vzrok za \u2191 TT nepoznanega izvora<\/p>\n
– (neodkrite) oku\u017ebe (prevladuje TBC)
\n– kroni\u010dne bolezni veziva \u2013 sistemske bolezni
\n– neoplazme<\/p>\n
14. \u2191 TT in mrzlica<\/p>\n
– zna\u010dilni za bakterijsko oku\u017ebo
\n– (pri virusni \u2191 TT in tresenje)<\/p>\n
15. TT continua<\/p>\n
– zna\u010dilna za tifus<\/p>\n
16. Zna\u010dilne ko\u017ene bolezni pri Ly. Boreliozi<\/p>\n
– erithema colobarium (chronicum) migrans (borelijski izpu\u0161\u010daj)<\/p>\n
17. Roseole<\/p>\n
– zna\u010dilne za tifus (drobna, okrogla, bledo-rde\u010da makula \u2013 obi\u010dajno pojavi na trebuhu)<\/p>\n
18. \u201cUsher\u201d \u2013 \u010drni pr\u0161i\u010d<\/p>\n
– antraks (bacil pod ko\u017eo \u2013 produkcija toksina \u2013 lokalni edem \u2013 srbe\u010da papula \u2013 okrogel ulkus, obdan z vezikulami \u2013 nebole\u010d, ugreznjen, \u010drn)<\/p>\n
19. Pri akutnem obolenju otrok \u2013 vro\u010dina in pik\u010daste petehije<\/p>\n
– meningokokno obolenje (sepsa)<\/p>\n
20. Izpu\u0161\u010daji pri infekcijskih boleznih<\/p>\n
– papula: rde\u010dina nad nivojem ko\u017ee (rde\u010dke, o\u0161pice)
\n– makula: rde\u010dina v nivoju ko\u017ee (o\u0161pice, rde\u010dke)
\n– papulo-makulozen izpu\u0161\u010daj: kombiniran
\n– vesicula
\no mehur\u010dek, napolnjen s teko\u010dino \u2013 motna ali bistra (odvisno od beljakovin)
\no velikost razli\u010dna \u2013 mehur\u010dki, mehurji, bule
\no vsebnost razli\u010dna \u2013 krvavkasta (norice), gnojna (sekundarna oku\u017eba), serozna teko\u010dina (herpes)
\n– pustula: mehur\u010dek z gnojem (\u010drne koze)
\n– urtica: rde\u010dina nad nivojem ko\u017ee (ugreznjen vrh, pogosto prisotno srbenje) \u2013 obi\u010dajno kot posledica preob\u010dutljivosti \/ alergije
\n– petechie: pik\u010daste krvavitve (meningokokna sepsa)
\n– roseolle: drobna, okrogla, bledo-rde\u010da makula (tifus \u2013 obi\u010dajno pojavi na trebuhu)
\n– kolobarjaste eriteme: erithema chronicum migrans \u2013 kolobar, katerega rde\u010d obro\u010d se \u0161iri v okolico, znotraj pa bledi (borelijska oku\u017eba)
\n– acrodermatitis chronica: ko\u017ea stanj\u0161ana, pergamentna \u2013 pojavi kjerkoli na ko\u017ei (borelijska oku\u017eba)
\n– lymphocitom: zatrdlina, ki jo zatipljemo \u2013 obi\u010dajno na u\u0161esni me\u010dici (borelijska oku\u017eba)<\/p>\n
21. PCR metoda<\/p>\n
– veri\u017ena reakcija s polimerazo
\n– uporabljami pri
\no herpeti\u010dni encefalitis (najpogosteje ob reaktivaciji virusa, najte\u017eja oblika encefalitisa)
\no klopni (virusni) meningoencefalitis (vnetje ovojnic in mo\u017eganovine)
\no hepatitis B, C<\/p>\n
22. Med beta laktanske antibiotike ne spadajo<\/p>\n
– aminoglikozidi
\n– (aminopenicilini, cefalosporini, ureidopenicilini sodijo mednje)<\/p>\n
23. Rezistenca<\/p>\n
– povzro\u010da jo prevelika in prepogosta uporaba antibiotikov<\/p>\n
24. Zdravljenje oku\u017ebe z MRSA<\/p>\n
– glikopeptidi
\no na G+ bakterije, pri alergijah, pri rezistenci na \u03b2 laktamaze
\no Vancomycin, Teikoplamin<\/p>\n
25. Lumbalna punkcija v sede\u010dem polo\u017eaju<\/p>\n
– pri seroznem meningitisu brez povi\u0161anega intrakranialnega pritiska
\n– med III. in IV. lumbalnim vretencem v vi\u0161ini vrha \u010drevnic
\n– (\u010de sum povi\u0161an intrakranialnega pritiska, punktiramo le\u017ee \u2013 gnojni meningitis, tumorji)
\n26. Lastnosti likvorja<\/p>\n
– normalen
\no bister
\no celice: pod 10
\n– gnojno vnetje
\no moten
\n– virusno vnetje \u2013 srozni (virusni) meningitis
\no bister
\no celice: do 500 (limfomonociti)
\no beljakovine: normalne
\no sladkor: normalen
\n– bakterijsko vnetje \u2013 bakterijski gnojni meningitis
\no moten
\no celice: mo\u010dno pove\u010dane \u2013 preko 1000 (segmentirani nevtrofilci)
\no beljakovine: mo\u010dno povi\u0161ane
\no sladkor: zni\u017ean
\n– tuberkulozno vnetje \u2013 tuberkulozni meningitis
\no bister
\no celice: do 500 oz. najve\u010d do 1000 (limfomonociti)
\no beljakovine: mo\u010dno povi\u0161ane
\no sladkor: zni\u017ean<\/p>\n
27. Endemi\u010dna bolezen pri nas<\/p>\n
– klopni meningoencefalitis<\/p>\n
28. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj meningitisa<\/p>\n
– endemi\u010dnega virusnega
\no Arbo virus
\n– endemi\u010dnega bakterijskega
\no meningokok (Neisseria meningitidis)
\n– bakterijskega na splo\u0161no
\no pnevmokok (St. Pneumoniae)<\/p>\n
29. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj bakterijskega meningitisa<\/p>\n
– novorojen\u010dki
\no E.coli (pasiranje skozi porodni kanal)
\n– otroci od 1 do 10 let
\no Haemophilus influenzae
\no (meningokok \u2013 Neisseria meningitidis)
\no (Klebsiela)
\n– otroci od 7 do 16 let
\no meningokok
\no (Haemophilus influenzae)
\no (pneumokok)
\n– odrasli
\no pneumokok (St. Pneumoniae)
\no (meningokok \u2013 Neisseria meningitidis)<\/p>\n
30. Dvofazni potek bolezni<\/p>\n
– zna\u010dilen za
\no klopni meningoencefalitis<\/p>\n
31. Kolplikove pege<\/p>\n
– zna\u010dilne za o\u0161pice<\/p>\n
32. Razlika med o\u0161picami in infekcijsko mononukleozo \u2013 pri obeh lahko dobimo podoben izpu\u0161\u010daj<\/p>\n
– o\u0161pice
\no Koplikove pege (bele pike, ki se dan pred pred izpu\u0161\u010dajem pojavijo na ustni sluznici)
\n– infekcijska mononukleoza
\no tipi\u010dna krvna slika: DKS (pomik v desno \u2013 izrazita prevalenca limfocitov, monocitov, plazmatk)
\no serolo\u0161ke preiskave (anti VCA \u2013 protitelesa IgG in IgM proti ovojnici virusa, anti EBNA \u2013 jedrni antigen, EA \u2013 prvi zgodnji antigen IgA)<\/p>\n
33. Psevdomembranozna angina<\/p>\n
– pri infekcijski mononukleozi
\n– psevdomembranoze \u2013 sivo-rumenkaste obloge na pove\u010danih tonzilah, ki jih te\u017eko odlu\u0161\u010dimo<\/p>\n
34. Povzro\u010ditelj infekcijske mononukleoze<\/p>\n
– Epstein-Barr-ov virus<\/p>\n
35. Zvi\u0161ani monociti in limfociti<\/p>\n
– infekcijska mononukleoza<\/p>\n
36. Subakutni sklerozantni panencefalitis<\/p>\n
– komplikacija pri o\u0161picah (tudi plju\u010dnice, miokarditis, sekundarna bakterijska vnetja, akutni encefalitis)
\n– lahko ve\u010d tednov po preboleli bolezni
\n– znaki: spremenjene psihi\u010dne funkcije, nevrolo\u0161ka simptomatika (motena motorika, kr\u010di\u2026)
\n– neozdravljiva komplikacija \u2013 smrt v nekaj mesecih<\/p>\n
37. Pojav Herpesa zostra je lahko posledica<\/p>\n
– nove oku\u017ebe
\n– reaktivacije virusa (zmanj\u0161ana odpornost, lahko te\u017eje obolenje \u2013 npr. malignom) \u2013reaktivacija virusa iz spinalnih ganglijev v tisti predel, ki ga ganglij o\u017eiv\u010duje
\n38. Pastijev znak<\/p>\n
– pri \u0161krlatinki
\n– drobne, pik\u010daste krvavitve v pregibih<\/p>\n
39. Filatolijev trikotnik<\/p>\n
– zna\u010dilen za \u0161krlatinko
\n– rde\u010dina po obrazu (lica \u017eivorde\u010da), predel okoli ust in nosu je popolnoma bel<\/p>\n
40. Prepre\u010devanje MRSA<\/p>\n
– razku\u017eevanje rok
\n– uporaba za\u0161\u010ditnih sredstev
\n– presejalni testi \u2013 bris (detekcija)
\n– izolacija
\n– dezinfekcija in dekolonizacija<\/p>\n
41. Najpomembnej\u0161i povzro\u010ditelj plju\u010dnice pri odraslih<\/p>\n
– Streptococcus pneumoniae
\n– (od 5. do 20. leta najpogosteje Mycoplasma pneumoniae)<\/p>\n
42. Za\u0161\u010dito proti tetanusu ob globoki in umazani rani<\/p>\n
– \u010de ni bil bazi\u010dno cepljen: prva doza cepiva + imunoglobulini (antitetani\u010dni humani Ig), nato cepimo \u0161e dvakrat (po 1. in po 6. mesecu)
\n– \u010de je bil bazi\u010dno cepljen v otro\u0161tvu (do 6 let od zadnjega cepljenja): booster doza cepiva
\n– \u010de sum na tetanus: takoj imunoglobulini<\/p>\n
43. Inkubacija in evolucija pri tetanusu<\/p>\n
– dalj\u0161a ko je, bla\u017eji je potek \u2013 kraj\u0161ki, ko sta, huj\u0161i je potek
\n– inkubacija: 2 \u2013 22 dni (pove\u010dan tonus \u017evekalne, obrazne in vratne muskulature)
\n– evolucija: \u010das od trizmusa do prvih kr\u010dev<\/p>\n
44. Intubacija pri tetanusu<\/p>\n
– pri spazmu (kr\u010d) dihalne muskulature s cianozo<\/p>\n
45. Herpes simplex tip 1<\/p>\n
– povzro\u010da
\no gingivo-stomatitis
\no herpes simplex labialis
\no herpes simplex encefalitis
\no eccema herpeticum
\no keratokonjunktivitis
\no visceralni herpes
\n– (ne povzro\u010da herpangine)
\n46. Hepatitis A<\/p>\n
– prenos: po oralno-fekalni poti
\n– zna\u010dilnost: redko poteka kroni\u010dno<\/p>\n
47. Clostridium difficile<\/p>\n
– dolgotrajno jemanje antibiotika \u2013 uni\u010di \u010drevesno floro \u2013 razrast Clostridium difficile
\n– povzro\u010da psevdomembranozni kolitis
\n– povzro\u010da hude, bole\u010de driske
\n– zdravljenje: Efloran, Vancomycin (tbl.)<\/p>\n
48. Vzrok plju\u010dnice pri AIDS-u<\/p>\n
– Pneumocyisitis carinii
\n– druge bolezni: driske (parazit Cryptosporidium), oku\u017ebe z v. herpesa, CMV, TBC (Micobacterium avium kompleks, M.bovis), oku\u017ebe C\u017dS (Toksoplazma), tumorji in limfomi (Kaposijev sarkom), druge oku\u017ebe (prizadetost celi\u010dne obrambe organizma)<\/p>\n
49. Antibiotiki pri atipi\u010dnih oku\u017ebah<\/p>\n
– makrolidi (Eritromycin, Klaritromycin, Makropen)
\n– (tetraciklini)
\n– (kinoloni)<\/p>\n
50. Atipi\u010dni povzro\u010ditelj spolne bolezni<\/p>\n
– Chlamydia trachomatitis<\/p>\n
51. Antibiotiki<\/p>\n
– I. skupina \u2013 \u03b2 laktanski antibiotiki
\no podskupina A \u2013 penicilini
\n\uf0a7 \u010disti penicilini
\n\u2022 penicilin G \u2013 kristalni (i.v.)
\n\u2022 benzatin \u2013 Ekstencilin (i.m.)
\n\u2022 penicilin V \u2013 Ospen (p.o.)
\n\u2022 ozko spektralni \u2013 za G+ bakterije (aerobne in anaerobne \u2013 v ustih peptostreptokoki)
\n\uf0a7 antistafilokokni penicilini
\n\u2022 zaradi rezistence na penicilin
\n\u2022 p.o., i.v.
\n\u2022 kloksacilin \u2013 Orbenin
\n\u2022 doksicilin \u2013 Vibramycin (MRSA)
\n\uf0a7 aminopenicilini
\n\u2022 polsintetski, \u0161iroko spektralni \u2013 G+, G- bakterije \u2013 anaerobne
\n\u2022 ampicilin \u2013 Penbritin (i.v., p.o., oku\u017ebe respiratornega trakta)
\n\u2022 \u010de ampicilinu dodamo sulbaktam, dobimo penactam
\n\u2022 amoxicilin \u2013 Hiconcil (KOPB), Amoxil
\n\u2022 amoxicilin s klavulonsko kislino (inhibitor encima \u03b2 laktamaze \u2013 spro\u0161\u010dajo stafilokoki) \u2013 Amoksiklav, Klavocin
\n\uf0a7 ureidopenicilini
\n\u2022 \u0161irokospektralni, i.v., samo za zdravljenje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb
\n\u2022 niso za zdravljenje C\u017dS
\n\u2022 v kombinaciji s sulfaktanom (tudi zaviralec)
\n\u2022 piperacilin \u2013 Izipen
\n\u2022 piperacilin s tazobaktam \u2013 Tazocin (te\u017eke bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe)
\no podskupina B \u2013 cefalosporini
\n\uf0a7 \u0161irokospektralni, G+ in G-, slab\u0161e na anaerobe, enterokoke, ne pokrijejo st. rezistentni metacilin
\n\uf0a7 1. generaciija
\n\u2022 G+
\n\u2022 Cefaleksin \u2013 Keflex, Ceporex, Oracef
\n\uf0a7 2. generacija
\n\u2022 dobro G-, slab\u0161e G+
\n\u2022 narejena z namenom pove\u010dati delovanje na Hemophilus influenzae
\n\u2022 Cefaclor \u2013 Ceclor
\n\u2022 Cefuroxim \u2013 Zinacef, Ketocef, Novocef
\n\uf0a7 3. generacija
\n\u2022 mo\u010dno delovanje na G-, i.v.
\n\u2022 nepsevdomonozni: Cefataksin \u2013 Makrocef, Talicor, Ceftiakson \u2013 Lendacin
\n\u2022 antipsevdomonozni: Ceftazidin \u2013 Mirocef, cefoperazon \u2013 Cefobid (psevdomonas)
\n\uf0a7 4. generacija
\n\u2022 stafilokoki (tudi MRSA), streptokoki, anaerobi, psevdomonas, G-
\n\u2022 deluje bolj na C\u017dS
\n\u2022 Cefpriom \u2013 Cefrom
\n\u2022 Cefipine
\no podskupina C \u2013 monobaktami
\n\uf0a7 G- bakterije
\n\uf0a7 Aztreonam \u2013 Azanam
\no Podskupina D \u2013 Carbapenemi
\n\uf0a7 Imipenem \u2013 Conet
\n\uf0a7 Meropenem \u2013 Meronem
\n– II. skupina \u2013 aminoglikozidi
\no delujejo na sintezo beljakovin in celi\u010dne stene, G-
\no i.v., bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe
\no nefro- in ototoksi\u010dni
\no Gentamycin \u2013 Garamycin
\no Tobramycin \u2013 Tobrex
\no Metilmycin
\no Amikacyn \u2013 Streptomycin
\n– III. skupina \u2013 kinoloni
\no kemoterapevtiki, a jih uvr\u0161\u010damo med antibiotike
\no bakteriostati\u010dno (zavirajo razvoj bakterij) in baktericidno (ubijajo bakterije)
\no 1. generacija
\n\uf0a7 G-
\n\uf0a7 peptimidinska kislina (za uroinfekte)
\no 2. generacija
\n\uf0a7 G-
\n\uf0a7 zgodnja \u2013 fluorirani kinoloni
\n\u2022 norfloxacin \u2013 Nolicin
\n\u2022 pefloxacin \u2013 Abaktal
\n\u2022 ciprofloxacin \u2013 Ciprobay, Ciprinol, Ciloxan
\n\uf0a7 kasna
\n\u2022 travafloxacin
\n\u2022 sparflokacin
\n\u2022 grepafloxacin
\no 3. generacija
\n\uf0a7 G+, G-, atipi\u010dni povzro\u010ditelji, klamidije, plju\u010dnice, meningitisi, Psevdomonas
\n\uf0a7 Amoxifloxacin \u2013 Avelox
\n\uf0a7 Levofloxacin \u2013 Tavanic
\n– IV. skupina \u2013 glikopeptidi
\no G+ rezistentne bakterije (MRSA, enterokoki, pnevmokoki)
\no pri alergijah in pri rezistenci na \u03b2 laktamaze
\no vancomicin \u2013 Edicin, Vancocin
\no teikoplamin \u2013 Targocid
\n– V. skupina \u2013 makrolidi
\no vpletajo v sintezo protoplazmatskih (jedrnih) beljakovin \u2013 inhibirajo rast in razmno\u017eevanje celic
\no delujejo na bakterije brez ovojnice
\no problem \u2013 baktericidni \u0161ele v visokih dozah.
\no zdravljenje atipi\u010dnih oku\u017eb \u2013 atipi\u010dne plju\u010dnice, rikecije, erlihije
\no eritromycin (na 6 ur, u\u010dinkovit, te\u017eak za \u017eelodec)
\no azitromycin \u2013 Sumamed
\no midekamicin \u2013 Macropen
\no klaritromycin \u2013 Fromilid
\n– VI. skupina \u2013 tetraciklini
\no \u010drno obarvanje zob, vplivajo na jetra
\no stafilokokne oku\u017ebe, atipi\u010dne oku\u017ebe z Erlichio, Q mrzlice, mikoplazma, legionela, borelioza, TBC
\no rifamycin (TBC)
\no toxicilin
\no vibramicin (HIV)
\n– VII. skupina \u2013 protiglivi\u010dna sredstva
\no ozoli
\no ketolini
\no amfotericin (i.v., za vse glive)
\no flukonazol (Candida)
\n– VIII. skupina \u2013 sulfonamidi
\no Bactrim \u2013 Trimetoprin \u2013 Sulfametaxazol
\no Primotren \u2013 Trimetoprim
\n– IX. skupina \u2013 antimalariki
\no kimidin
\no daraprim<\/p>\n
VPRA\u0160ANJA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI<\/p>\n
1. Najpogostej\u0161i vzrok za \u2191 TT nejasnega vzroka<\/p>\n
a.) maligna obolenja
\nb.) oku\u017ebe
\nc.) centralna temperatura<\/p>\n
2. Zna\u010dilne ko\u017ene bolezni pri Ly. BORELIOZI<\/p>\n
a.) erithema cronicum migrans
\nb.) acrodermatitis cronica atrophicans
\nc.) eymphocitonia<\/p>\n
3. Roseole so zna\u010dilne za:<\/p>\n
a.) o\u0161pice
\nb.) rde\u010dke
\nc.) tifus
\nd.) inf.Mononukleozo<\/p>\n
4. \u00bbUSHER\u00ab \u010drni pr\u0161i\u010d lahko najdemo pri:
\na.) mrzlici
\nb.) antraksu
\nc.) \u0161en
\nd.) toksoplzmozi<\/p>\n
5. KONTINUA T je zna\u010dilna za:<\/p>\n
a.) maligne bolezni
\nb.) tifus
\nc.) bruceloza
\nd.) sepsa<\/p>\n
6. Z izrazom \u00bbTRANSLOKACIJA\u00ab bakt. mislimo na:<\/p>\n
a.) prenos bakterije od bolnika k bolniku
\nb.) prehod bakterije preko \u010drevesne stene
\nc.) kolonizacija dihal zaradi prehoda
\nd.) kolonizacija \u017erela<\/p>\n
7. CLOSTRIDIUM DIFFICILLE povzro\u010da:<\/p>\n
a.) hude septi\u010dne sepse
\nb.) hude bol. driske
\nc.) hude bol. plju\u010dnice<\/p>\n
8. Med BETA LAKTANSKE antibiotike NE spada:<\/p>\n
a.) aminopenalin
\nb.) cefalosporin
\nc.) ureidopenicilin
\nd.) aminoglikozid<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
9. Oku\u017ebe z MRSA zdravimo z:<\/p>\n
a.) antistafilokoknim penicilinom
\nb.) makrolidi
\nc.) glikopeptidi.<\/p>\n
10. POSTIJEV znak vidimo pri:<\/p>\n
a.) o\u0161picah
\nb.) \u0161krlatinki
\nc.) rde\u010dkah
\nd.) noricah<\/p>\n
11. O (epidemi\u010dnem) bakterijskem meningitisu govorimo, kadar je povzro\u010ditelj:<\/p>\n
a.) meningokok
\nb.) pnevmokok
\nc.) gonokok
\nd.) stafilokok<\/p>\n
12. Pojav Herpesa zostra je lahko posledica:<\/p>\n
a.) nove oku\u017ebe
\nb.) reaktivacije virusa
\nc.) obeh<\/p>\n
13. Po\u0161kodovanec, ki je bil normalno bazi\u010dno cepljen proti tetanusu in je od zadnje revakcinacije poteklo ve\u010d kot 10 let mora ob globoki in umazani rani prejeti za\u0161\u010dito proti tetanusu:<\/p>\n
a.) cepivo in imunoglobuline
\nb.) samo cepivo
\nc.) samo imunoglobuline
\nd.) ni\u010desar<\/p>\n
14. Psevdo membranozna angina je zna\u010dilna za:<\/p>\n
a.) streptokokno angino
\nb.) stafilokokno angino
\nc.) infekcijsko mononukleozo
\nd.) herp angino<\/p>\n
15. Pri o\u0161picah in inf. mononukleozi lahko dobi podoben izpu\u0161\u010daj, vendar je znak, ki oba lo\u010di:
\nZa o\u0161pice:
\na.) pove\u010dane bezgavke
\nb.) tipi\u010dna krvna slika
\nc.) koplihove pege<\/p>\n
Za inf. mononukleozo:<\/p>\n
a.) pove\u010dane bezgavke
\nb.) koplihove pege
\nc.) tipi\u010dna krvna slika<\/p>\n
16. Hepatitis A se prena\u0161a:<\/p>\n
a.) po oralno \u2013 fekalni poti
\nb.) s krvjo
\nc.) po dihalnih poteh<\/p>\n
In zna\u010dilno zanj je:<\/p>\n
a.) da pogosto poteka kroni\u010dno
\nb.) da redko poteka kroni\u010dno<\/p>\n
17. Dolga evolucija pri tetanusu:<\/p>\n
a.) hud potek
\nb.) bla\u017eji potek<\/p>\n
18. Najpomembnej\u0161i povzro\u010ditelj plju\u010dnice pri odraslih je:<\/p>\n
a.) S. aureus
\nb.) E. colli
\nc.) pnevmonije
\nd.) V. influence<\/p>\n
19. Klini\u010dna slika G neg. \u0161oka je:<\/p>\n
a.) bakterijska sepsa
\nb.) endotoksini
\nc.) eksotoksini<\/p>\n
20. Klop Ixodes r. je prena\u0161alka:<\/p>\n
a.) meningoencefalitis
\nb.) erlihoza
\nc.) vse na\u0161teto
\nd.) Lymska borelioza<\/p>\n
21. Dolo\u010di lastnosti likvorja:<\/p>\n
Bakterijsko vnetje: b, e, c
\nVirusno vnetje: a, d
\nTuberkulozno vnetje: a, d, e<\/p>\n
a.) bister
\nb.) moten
\nc.) \u0161t. celic > 1000
\nd.) \u0161t. celic < 500 e.) \u2193glukoza v likvorju ??? f.) v likvorju nezrele ??? 22. Pri akutnem obolenju otrok z vro\u010dino, \u010de so pik\u010daste petehije, pomislimo: a.) bolezen krvotvornih organov b.) pokanje kapilar c.) meningokokno sepso 23. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj bakterijskega meningitisa pri odraslih: a.) Neiseria b.) E. colli c.) pnevmonije 24. Dvofazni potek bolezni je zna\u010dilen za: a.) klopni meningitis b.) Lym. boreliozo c.) herpeti\u010dni encefalitis 25. Herpes S. 1 ne povzro\u010da: a.) Herpes labialis b.) encefalitis c.) herpangino d.) herpekcem e.) gingivostomatitis 26. Povzro\u010ditelj infekcijske mononukleoze je: a.) beta hemoliti\u010dni streptokok skupine A b.) Epstein \u2013 barr virus c.) arbo virus 27. \u2191 TT in mrzlica sta zna\u010dilni za: a.) bakterijsko oku\u017ebo b.) virusno oku\u017ebo 28. Lumbalno punkcijo v sede\u010dem polo\u017eaju izvedemo pri sumu na: a.) serozni meningitis brez povi\u0161anega intrakranialnega pritiska b.) pri tuberkuloznem meningitisu c.) pri sumu na subarahnoidalno krvavitev 29. Za atipi\u010dne oku\u017ebe \u2013 katero skupino antibiotikov uporabljamo? Odg.) Makrolit 30. Filatobljev trikotnik je zna\u010dilen za: a.) rde\u010dke b.) o\u0161pice c.) \u0161krlatinko 1. Najpogostej\u0161i vzrok za \u2191 TT nejasnega vzroka a.) maligna obolenja b.) oku\u017ebe c.) centralna temperatura 2. Zna\u010dilne ko\u017ene bolezni pri Ly. BORELIOZI a.) erithema colobarium migrans (boreliski izpu\u0161\u010daj) b.) acrodermatitis cronica atrophicans c.) eymphocitonia 3. Roseole so zna\u010dilne za: a.) o\u0161pice b.) rde\u010dke c.) tifus d.) inf.Mononukleozo 4. \u00bbUSHER\u00ab \u010drni pr\u0161i\u010d lahko najdemo pri: a.) mrzlici b.) antraksu c.) \u0161en d.) toksoplzmozi 5. KONTINUA T je zna\u010dilna za: a.) maligne bolezni b.) tifus c.) bruceloza d.) sepsa 6. Z izrazom \u00bbTRANSLOKACIJA\u00ab bakt. mislimo na: a.) prenos bakterije od bolnika k bolniku b.) prehod bakterije preko \u010drevesne stene c.) kolonizacija dihal zaradi prehoda d.) kolonizacija \u017erela 7. CLOSTRIDIUM DIFFICILLE povzro\u010da: a.) hude septi\u010dne sepse b.) hude bol. driske c.) hude bol. Plju\u010dnice 8. Med BETA LAKTANSKE antibiotike NE spada: a.) aminopenalin b.) cefalosporin c.) ureidopenicilin d.) aminoglikozid 9. Oku\u017ebe z MRSA zdravimo z: a.) antistafilokoknim penicilinom b.) makrolidi c.) glikopeptidi. 10. POSTIJEV znak vidimo pri: a.) o\u0161picah b.) \u0161krlatinki c.) rde\u010dkah d.) noricah 11. O (epidemi\u010dnem) bakterijskem meningitisu govorimo, kadar je povzro\u010ditelj: a.) meningokok b.) pnevmokok c.) gonokok d.) stafilokok 12. Pojav Herpesa zostra je lahko posledica: a.) nove oku\u017ebe b.) reaktivacije virusa c.) obeh 13. Po\u0161kodovanec, ki je bil normalno bazi\u010dno cepljen proti tetanusu in je od zadnje revakcinacije poteklo ve\u010d kot 10 let mora ob globoki in umazani rani prejeti za\u0161\u010dito proti tetanusu: a.) cepivo in imunoglobuline (\u010de ni bil nikoli cepljen ) b.) samo cepivo (1 odmerek cepiva , \u010de je bil cepljen v otro\u0161tvu) c.) samo imunoglobuline d.) ni\u010desar 14. Psevdo membranozna angina je zna\u010dilna za: a.) streptokokno angino b.) stafilokokno angino c.) infekcijsko mononukleozo d.) herp angino 15. Pri o\u0161picah in inf. mononukleozi lahko dobi podoben izpu\u0161\u010daj, vendar je znak, ki oba lo\u010di: Za o\u0161pice: a.) pove\u010dane bezgavke b.) tipi\u010dna krvna slika c.) koplihove pege Za inf. mononukleozo: a.) pove\u010dane bezgavke b.) koplihove pege d.) tipi\u010dna krvna slika 16. Hepatitis A se prena\u0161a: a.) po oralno \u2013 fekalni poti In zna\u010dilno zanj je: b.) s krvjo a.) da pogosto poteka kroni\u010dno b.) da redko poteka kroni\u010dno c.) po dihalnih poteh 17. Dolga evolucija pri tetanusu: a.) hud potek b.) bla\u017eji potek 18. Najpomembnej\u0161i povzro\u010ditelj plju\u010dnice pri odraslih je: a.) S. aureus b.) E. colli c.) pnevmonije d.) V. influence 19. Klini\u010dna slika G neg. \u0161oka je: a.) bakterijska sepsa b.) endotoksini c.) eksotoksini 20. Klop Ixodes r. je prena\u0161alka: a.) meningoencefalitis b.) erlihoza c.) vse na\u0161teto d.) Lymska borelioza 21. Dolo\u010di lastnosti likvorja: Bakterijsko vnetje: b, e, c Virusno vnetje: a, d Tuberkulozno vnetje: a, d, e g.) bister h.) moten i.) \u0161t. celic > 1000
\nj.) \u0161t. celic < 500
\nk.) povi\u0161ana glukoza v likvorju
\nl.) v likvorju nezrele ???<\/p>\n
TBC (BISTER LIKVOR, \u0160T. CELIC do 500,GLUKOZA zni\u017eana,povi\u0161ane beljakovine)
\nVIRUSNI (BISTER LIKVOR,DO 500 CELIC,GLUKOZA NORMALNA in beljakovine normalni izvid)
\nBAKTERIJSKI (MOTEN LIKVOR,VE\u010c KOT 1000,GLUKOZA zni\u017eana,BELJ. POVI\u0160ANE)<\/p>\n
22. Pri akutnem obolenju otrok z vro\u010dino, \u010de so pik\u010daste petehije, pomislimo:
\na.) bolezen krvotvornih organov
\nb.) pokanje kapilar
\nc.) meningokokno sepso<\/p>\n
23. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj bakterijskega meningitisa pri odraslih:
\na.) Neiseria meningitidis
\nb.) E. colli
\nc.) pnevmonije<\/p>\n
24. Dvofazni potek bolezni je zna\u010dilen za:
\na.) klopni meningitis
\nb.) Lym. boreliozo
\nc.) herpeti\u010dni encefalitis<\/p>\n
25. Herpes S. 1 ne povzro\u010da:
\na.) Herpes labialis
\nb.) encefalitis
\nc.) herpangino
\nd.) herpekcem
\ne.) gingivostomatitis<\/p>\n
26. Povzro\u010ditelj infekcijske mononukleoze je:
\na.) beta hemoliti\u010dni streptokok skupine A
\nb.) Epstein \u2013 barr virus
\nc.) arbo virus<\/p>\n
27. \u2191 TT in mrzlica sta zna\u010dilni za:
\na.) bakterijsko oku\u017ebo
\nb.) virusno oku\u017ebo<\/p>\n
28. Lumbalno punkcijo v sede\u010dem polo\u017eaju izvedemo pri sumu na:
\na.) serozni meningitis brez povi\u0161anega intrakranialnega pritiska
\nb.) pri tuberkuloznem meningitisu
\nc.) pri sumu na subarahnoidalno krvavitev<\/p>\n
29. Za atipi\u010dne oku\u017ebe \u2013 katero skupino antibiotikov uporabljamo?
\nOdg.) Makrolidi in tudi tetraciklini lahko tudi kinoni<\/p>\n
30. Filatobljev trikotnik je zna\u010dilen za:
\na.) rde\u010dke
\nb.) o\u0161pice
\nc.) \u0161krlatinko<\/p>\n
0. Kaj je dispozicija? dovzetnost<\/p>\n
1. Temperatura remitens?
\nnenadno poraste in ne pade na normalo<\/p>\n
2. Kaj je translokacija?
\nprehod bakterije preko \u010drevesne stene<\/p>\n
3. Zvi\u0161ana TT in mrzlica sta zna\u010dilni za?
\nbakterijsko oku\u017ebo<\/p>\n
4. Lumbalno punkcijo v sede\u010dem polo\u017eaju izvedemo pri sumu?
\nserozni meningitis brez povi\u0161anega intrakranialnega pritiska<\/p>\n
5. Pastijev znak vidimo pri?
\n\u0161krlatinki<\/p>\n
6. Pseudomonas aeroginosa?
\nendo ali eksotoksin (oboje!)<\/p>\n
7. Kateri atipi\u010dni povzro\u010ditelj povzro\u010da spolno bolezen?
\nclamidia trachomatis<\/p>\n
8. Prisotnost Ig M pomeni?
\n– akutno obolenje<\/p>\n
9. Kaj povzro\u010di rezistenco?
\nPrevelika in prepogosta uporaba antibiotika<\/p>\n
10. Kdaj intubiramo bolnika pri tetanusu?
\npri ( prvem ) kr\u010du dihal s cianozo, spazem dihalne muskulature.<\/p>\n
11. Kje nastane subakutni sklerozantni panencefalitis?
\no\u0161pice<\/p>\n
12. Bolezen nerazvitih dr\u017eav?
\nbolezen umazanih rok , \u010drevesne bolezni<\/p>\n
13. Povzro\u010ditelj infekcijske mononukleoze?
\nEpstein \u2013 Barr virus<\/p>\n
14. Herpes simplex 1 ne povzro\u010da?
\n– herpangino<\/p>\n
15. Dvofazni potek bolezni je zna\u010dilen ?
\nklopni meningoencefalitis<\/p>\n
16. Najpogostej\u0161i vzrok za meningitis pri novorojen\u010dkih?
\n– E. colli<\/p>\n
17. Lastnosti likvorja?
\nTBC ( bister likvor, \u0161t. Celic do 500, glukoza zni\u017eana,beljak. povi\u0161ane),
\nvirusnega ( bister likvor, do 500 celic, glukoza in beljak. norm.
\nbakterijskega (moten likvor, ve\u010d kot 1000 celic- mo\u010dno povi\u0161ane, glukoza zni\u017eana, belj. povi\u0161ane)<\/p>\n
18. Klop Ixodes je prena\u0161alec?
\nrikecije, klopnega meningitsa, borellio Burgdorferi, erlichie, Babesia.<\/p>\n
19. Kaj povzro\u010da gram \u2013 \u0161ok?
\n– endotoksin<\/p>\n
20. Kaj povzro\u010di hud potek tetanusa?
\n\uf0af evolucija, \uf0af inkubacijska doba<\/p>\n
21. Kaj se prena\u0161a fekalno \u2013 oralni?
\nhepatitis A in E. in redko poteka kroni\u010dno<\/p>\n
22. Imunoglobuline dajemo pri:
\nhepatitisu B, noricam, \u2026<\/p>\n
23. Zvi\u0161ane monocite, limfocite dobimo pri?
\ninfekcijski mononukleozi<\/p>\n
24. Pri kateri bolezni so zna\u010dilne kolplikove pege?
\n– o\u0161pice<\/p>\n
25. Po\u0161kodovancu pri tetanusu damo?
\nimunoglobuline in cepivo ( \u010de ni bil nikoli cepljen), 1 odmerek cepiva ( \u010de je bil cepljen v otro\u0161tvu ).<\/p>\n
26. Kaj je endemi\u010dno pri nas?
\n– klopni meningoencefalitis<\/p>\n
27. Atipi\u010dne plju\u010dnice zdravimo z?
\ntetraciklini in makrolidi,, ( Eritromicin, Doksiciklin) in kinoni<\/p>\n
28. Vzrok plju\u010dnice pri AIDS?
\nPneumocistis carini<\/p>\n
29. Kako prepre\u010dijemo MRSA?
\nz razku\u017eevanjem rok ,( detekcija- bris B, izolacija B, upor. rokavic, kap, pla\u0161\u010dev)<\/p>\n
30. Najpogostej\u0161i vzrok za pov. TT nejasnega vzroka?
\n\u2013 oku\u017ebe, – maligna obolenja??<\/p>\n
31. Zna\u010dilne ko\u017ene bolezni pri L. Boreliozi?
\n\u2013 erithema colobaria migrans<\/p>\n
32. Roseole so zna\u010dilne za :
\ntifus<\/p>\n
33. \u00bb USHER\u00ab \u010drni pr\u0161i\u010d lahko najdemo pri:
\nantraksu<\/p>\n
34. Kontinua TT je zna\u010dilna za?
\ntifus<\/p>\n
35. Clostridium difficille povzro\u010da?
\nhude bol. driske<\/p>\n
36. Med Betalaktinske antibiotike ne spada?
\nAminoglikozid<\/p>\n
37. Oku\u017ebe z MRSA zdravimo z?
\nGlikopeptidi<\/p>\n
38. O endemi\u010dnem bakt. meningitisu govorimo, ko je povzro\u010ditelj?
\nmeningokok<\/p>\n
39. Pojav Herpesa zoostra je posledica?
\nreaktivacije virusa in nove oku\u017ebe<\/p>\n
40. Psevdo membranozna angina je zna\u010dilna za?
\ninfekcijsko mononukleozo<\/p>\n
41. Znak za inf. Mononukleozo?
\ntipi\u010dna krvna slika<\/p>\n
42. Najpomembnej\u0161i povzro\u010ditelj plju\u010dnice pri odraslih je?
\nPneumonije- streptokok<\/p>\n
43. Pri akut.obolenju otrok z vro\u010dino in pik\u010d. petehijami pomislimo na
\n\u2013 meningok. sepso.<\/p>\n
44. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj bakt. meningitisa pri odraslih?
\n\u2013 Neiseria, Pneumonie (PNEVMOKOK- ST.PNEUMONIAE, MENINGOKOK- NEISSERIA)<\/p>\n
45. Filatolijev trikotnik je zna\u010dilen ?
\n\u2013 \u0161krlatinko.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. Vrste \u2191 TT – centralna o stalno visoka temperatura, ki je ne moremo zbiti o bolezni C\u017dS \u2013 prizadet hipotalamus – bakterielna – continua o temperatura se dvigne po\u010dasi na 39\u02daC in taka tudi ostane o npr. tifus – intermitentna o se dvigne in pade na normalno in nato spet dvigne o npr. granulomu … Preberi ve\u010d o Infekcijske bolezni vpra\u0161anja in odgovori vaja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1106],"tags":[1108,1107,2152],"class_list":["post-2723","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-infekcijske-bolezni","tag-infekcije","tag-infekcijske-bolezni","tag-vprasanja-in-odgovori-infekcijske-bolezni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2723","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2723"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2723\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2723"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2723"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2723"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}