{"id":2727,"date":"2015-02-01T18:04:06","date_gmt":"2015-02-01T17:04:06","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2727"},"modified":"2015-02-01T22:27:53","modified_gmt":"2015-02-01T21:27:53","slug":"izpit-iz-epidemiologije-javnega-zdravja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/izpit-iz-epidemiologije-javnega-zdravja\/","title":{"rendered":"Izpit iz epidemiologije &#8211; javnega zdravja"},"content":{"rendered":"<ol>\n<li><strong>Razvoj javnega zdravja : obdobje sanitarnega javnega zdravja (1840 &#8211; 1900)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> P. Frank<\/span> (1786):Medizinische Polizei: \u201cVarovanje zdravja pomeni dol\u017enost dr\u017eave, ki mora urediti \u017eivljenje tako, da to ne bi \u0161kodilo zdravju prebivalstva.\u201d<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> Guerin<\/span> (1848):\u201cSocialna medicina se mora ukvarjati s problemi odnosa medicine in dr\u017eave (socialna fiziologija, socialna patologija, socialna higiena in socialna terapija).\u201d<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> Virchow<\/span> (1848):\u201cMedicina je socialna znanost in politika ni ni\u010d drugega kot medicina velikih razse\u017enosti.\u201d<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Grotjahn<\/span>:\u201cSocialna medicina obstaja kot deskriptivna in normativna znanost o pogojih in ukrepih za posplo\u0161evanje higienske kulture.\u201d<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Konkretni mejniki<\/span> \u2013 Velika Britanija (1856):<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<ul>\n<li>sprejet zakon o javnem zdravju,<\/li>\n<li>organiziran prvi te\u010daj iz javnega zdravja,<\/li>\n<li>W. Farr: zdravstvena statistika,<\/li>\n<li>J. Snow: epidemiologija.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Novi pojmi v tem obdobju:<\/p>\n<ul>\n<li>javno zdravje \u2013 pojem, ki ozna\u010duje vsebine, ki zadevajo naloge dr\u017eave in dr\u017eavne oblasti pri varovanju zdravja,<\/li>\n<\/ul>\n<p>socialna medicina, socialna higiena, socialno zavarovanje, socialne bolezni.<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>Razvoj javnega zdravja: obdobje razvoja preventivnih institucij<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> A. Sema\u0161ko<\/span> (1917):\u201cSocialisti\u010dna dru\u017eba bo razre\u0161ila vsa dru\u017ebena protislovja.\u201d<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> E. A. Winslow<\/span> (1923):\u201cJavno zdravje je:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>znanost in umetnost prepre\u010devanja bolezni, podalj\u0161evanja \u017eivljenja in krepitve fizi\u010dnega zdravja;<\/li>\n<li>uspe\u0161no organiziranje naporov skupnosti pri saniranju okolja, odpravljanju oku\u017eb v skupnosti, vzgoji oseb po na\u010delih osebne higiene, organizaciji medicinske in negovalne dejavnosti za zgodnjo diagnostiko in pri preventivnem zdravljenju bolezni;<\/li>\n<li>razvoj ustreznih dru\u017ebenih mehanizmov, ki posamezniku in skupnosti lahko zagotovijo \u017eivljenjski standard, potreben za vzdr\u017eevanje zdravja.\u201d<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">\u0160tampar<\/span> (1923):\u201cSocialna medicina je znanost, ki se ukvarja s preu\u010devanjem medsebojne prepletenosti socialnih in patolo\u0161kih razmer v \u017eivljenju prebivalstva in razvijanjem ukrepov socialne narave za izbolj\u0161anje ljudskega zdravja.\u201d \u2013 10 na\u010del:<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: osve\u0161\u010denost ljudstva je pomembnej\u0161a od zakonov.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: v dru\u017ebeni skupnosti je najbolj potrebno pripraviti teren za pravilno razumevanje zdravstvenih vpra\u0161anj.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: nacionalno zdravje in njegovo utrjevanje nista monopol zdravnikov. Z njim se morajo ukvarjati vsi. Zdravnik mora biti socialni delavec.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: z individualno terapijo se lahko veliko dose\u017ee, vendar le socialna terapija lahko privede do pravih uspehov.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: zdravnik ne sme biti ekonomsko odvisen od bolnikov, ker ga to ovira pri re\u0161evanju bistvenih nalog.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: pri izvajanju zdravstvenega varstva se ne sme \u010dutiti razlik med revnimi in bogatimi.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: zdravnik je ljudski u\u010ditelj.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: zdravstvo je potrebno organizirati tako, da bo zdravnik iskal bolnika in ne nasprotno.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: zdravstveno varstvo je ekonomska in ne humanitarna dejavnost.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010delo<\/span>: delovno mesto zdravnika so kraji, kjer ljudje \u017eivijo, ne pa laboratoriji in ordinacije.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Konkretni mejniki<\/span>:<\/p>\n<p>Hrva\u0161ka:<\/p>\n<ul>\n<li>1927: \u0160kola Narodnog Zdravlja v ZG.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Slovenija: ustanavljanje higienskih zavodov:<\/p>\n<ul>\n<li>1921: Venerolo\u0161ki ambulatoriji v LJ, MB in CE.<\/li>\n<li>1922: Stalna bakt. stanica v LJ.<\/li>\n<li>1923: Stalna bakt. stanica v CE, Centralni Higienski Zavod v LJ, Zavod za za\u0161\u010dito mater in dece v LJ.<\/li>\n<li>1924: \u0160olska poliklin. v LJ, Pasteurjev zavod in Proti TBC dispanzer v CE.<\/li>\n<li>1926: Posvetovalnica za matere v Trbovljah, ZD v Lukovici.<\/li>\n<li>1927: \u0160olska poliklin. v CE, Posvetovalnica za matere v Trbovljah.<\/li>\n<li>1928: \u0160olska poliklin. v KR.<\/li>\n<li>1929: ZD v Tr\u017ei\u010du in Cerkljah ob Krki, Antirabi\u010dni laboratorij v LJ.<\/li>\n<li>1930: Otro\u0161ki dispanzer v KR, \u0160olska poliklin. v NM, ZD v Medvodah, \u0160entvidu, MS, MB, Rogatcu, Po\u010ditni\u0161ki dom na Rakitni.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>Novo Javno Zdravje (New Public Health)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> la Londe<\/span> (1974): Pojav gibanja \u201cNovo Javno Zdravje\u201d \u2013 dve strategiji:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Oblikovanje<\/span> jasnih ciljev dru\u017ebene politike na podro\u010dju zdravstva, ki naj temelji na lastnih (nacionalnih) izku\u0161njah, na\u010delih pravice do zdravja in dru\u017ebene pravi\u010dnosti.<\/li>\n<li>Kriti\u010dno in objektivno <span style=\"text-decoration: underline;\">raziskovanje<\/span> stvarnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Razvoj in mejniki<\/span> v \u201cNovem Javnem Zdravju\u201d:<\/p>\n<ul>\n<li>Alma Ata Declaration (1978): \u201cZdravje za vse\u201d (\u201cHealth for All\u201d).<\/li>\n<li>Ottawa Charter (1986): \u201cPrizadevanje za zdravje\u201d (\u201cHealth Promotion and Health Education\u201d).<\/li>\n<li>Adelaide Charter (1988): \u201cPolitika zdravja\u201d (\u201cPolicy of Health\u201d).<\/li>\n<li>Ljubljana Charter (1996): \u201cReforme zdravstvenega varstva\u201d (\u201cReforms of Health Care\u201d).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> Pirc<\/span> (1980) \u2013 definicija socialne medicine:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u201cSocialna medicina je znanost, ki <span style=\"text-decoration: underline;\">raziskuje<\/span> medsebojne vplive zdravstvenega stanja prebivalstva ter socialno prosvetno ekonomskih razmer in naravnega okolja tega prebivalstva, <span style=\"text-decoration: underline;\">postavlja<\/span> na\u010dela in <span style=\"text-decoration: underline;\">predlaga<\/span>, kako z dru\u017ebenim ukrepanjem <span style=\"text-decoration: underline;\">odstraniti<\/span> negativne vplive na zdravje in <span style=\"text-decoration: underline;\">dose\u010di<\/span> bolj\u0161e zdravstveno stanje prebivalstva.\u201d<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Socialna medicina \u2013 cilj<\/span> (1980):<\/p>\n<p>Bolj zdravo in kvalitetnej\u0161e \u017eivljenje prebivalcev.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\"> J. Clinton<\/span> (2003):<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u201cPolitika vsebuje in vklju\u010duje spremembe, ki re\u0161ujejo \u017eivljenja.\u201d<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong>Pomen epidemiologije v medicini &#8211; dolo\u010danje prepri\u010dljivih vzrokov bolezni (angle\u0161ki akromin BEINGS)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<h3><a name=\"_Toc146468249\"><\/a><a name=\"_Toc136357206\"><\/a><a name=\"_Toc136058006\"><\/a>Dolo\u010danje prepre\u010dljivih vzrokov bolezni \u2013 BEINGS<\/h3>\n<ul>\n<li>Biologic and Behavioral factors.<\/li>\n<li>Environmental factors.<\/li>\n<li>Immunologic factors.<\/li>\n<li>Nutritional factors.<\/li>\n<li>Genetic factors.<\/li>\n<li>Services, Social factors and Spiritual factors<\/li>\n<\/ul>\n<h4><a name=\"_Toc146468250\"><\/a><\/h4>\n<h4><\/h4>\n<h4>BEINGS \u2013 Behavioral factors (Dejavniki \u017eivljenjskega sloga \u2013 na\u010dina \u017eivljenja)<\/h4>\n<ul>\n<li>Kajenje (rak, sr\u010dno \u017eilne bolezni, KOPB).<\/li>\n<li>Prekomerno u\u017eivanje alkohola.<\/li>\n<li>Zloraba ilegalnih drog (odvisnost, AIDS, hepatitis).<\/li>\n<li>Vo\u017enja v stanju intoksiciranosti.<\/li>\n<li>Umori in samomori.<\/li>\n<li>Neprevidna in neodgovorna seksualna praksa (spolno prenosljive bolezni, npr. AIDS itd.).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc146468251\"><\/a>BEINGS \u2013 Enviromental factors (Ekolo\u0161ki dejavniki \u2013 okolje)<\/h4>\n<ul>\n<li>Lymska bolezen: <em>Borrelia burgdorferi<\/em> se prena\u0161a s klopi (<em>Ixodes ricinus<\/em>).<\/li>\n<li>Legionarska bolezen: <em>Legionella pneumophila<\/em> uspeva v napravah za hlajenje in prezra\u010devanje prostorov, ter v toplovodnih sistemih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc146468252\"><\/a>BEINGS \u2013 Immunologic factors (Imunolo\u0161ki dejavniki)<\/h4>\n<ul>\n<li>Individualna in kolektivna imunost (\u010drne koze).<\/li>\n<li>Imunodeficientna stanja:\n<ul>\n<li>AIDS,<\/li>\n<li>genetske spremembe,<\/li>\n<li>oku\u017ebe,<\/li>\n<li>aplikacije dolo\u010denih cepiv in na\u010dinov zdravljenja,<\/li>\n<li>podhranjenost.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc146468253\"><\/a>BEINGS \u2013 Nutritional factors (Dejavniki prehrane)<\/h4>\n<p>Razlike v prehrani pogojujejo razlike v pogostnosti razli\u010dnih bolezni pri razli\u010dnih populacijah.<\/p>\n<p>Pomen rib, vlaknatih hranil in ma\u0161\u010dob v prehrani.<\/p>\n<p>Pomen vlaknatih hranil (Burkitt, Yale 1989)<\/p>\n<ul>\n<li>Po merilih, ki veljajo v najve\u010djem delu sveta, ima celotno prebivalstvo Evrope in ZDA te\u017eave z zaprtostjo.<\/li>\n<li>V Afriki je potrebno zelo previdno diagnosticirati vnetje slepi\u010da bolnikom, ki ne govorijo angle\u0161ko (francosko itd.).<\/li>\n<li>Afri\u0161ki \u0161tudentje medicine v 5 letih izobra\u017eevanja obi\u010dajno ne vidijo bolnikov s koronarno sr\u010dno boleznijo ali vnetjem slepi\u010da.<\/li>\n<li>Populacije z velikimi fecesi imajo majhne bolni\u0161nice, populacije z malimi fecesi imajo velike bolni\u0161nice.<\/li>\n<li>V tropski Afriki redke bolezni:\n<ul>\n<li>vnetje slepi\u010da,<\/li>\n<li>rak dojke,<\/li>\n<li>rak debelega \u010drevesa,<\/li>\n<li>koronarna sr\u010dna bolezen,<\/li>\n<li>sladkorna bolezen,<\/li>\n<li>hiatalna hernia,<\/li>\n<li>\u017eol\u010dni kamni,<\/li>\n<li>diverticulitis,<\/li>\n<li>hemoroidi,<\/li>\n<li>kr\u010dne \u017eile.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc146468254\"><\/a>BEINGS \u2013 Genetic factors (Genetski dejavniki)<\/h4>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Genetski zapis<\/span> skupaj z <span style=\"text-decoration: underline;\">dejavniki okolja<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">prehrane<\/span> na zapleten na\u010din <span style=\"text-decoration: underline;\">pospe\u0161uje<\/span> ali <span style=\"text-decoration: underline;\">zavira<\/span> nastajanje dolo\u010denih vrst bolezni, predvsem <span style=\"text-decoration: underline;\">rakavih<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">sr\u010dno \u017eilnih bolezni<\/span>.<\/p>\n<p>Populacijska genetika raziskuje <span style=\"text-decoration: underline;\">distribucijo normalnih<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">abnormalnih genov<\/span> v <span style=\"text-decoration: underline;\">populaciji<\/span>, <span style=\"text-decoration: underline;\">ravnovesje<\/span> med <span style=\"text-decoration: underline;\">normalno<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">prizadeto populacijo<\/span>, ter <span style=\"text-decoration: underline;\">frekvence primerov<\/span> z <span style=\"text-decoration: underline;\">genetskimi mutacijami<\/span>.<\/p>\n<p>Zgodnja identifikacija (<span style=\"text-decoration: underline;\">screening<\/span>) redkih genetskih bolezni (fenilketonurija, kongenitalni hipotireoidizem).<\/p>\n<p>V prihodnosti <span style=\"text-decoration: underline;\">identifikacija individualnih genotipov<\/span>, ki bi jih bilo potrebno obvarovati pred stiki s specifi\u010dnimi dejavniki okolja (hrana, zdravila, \u017eivljenjski slog) na delovnem mestu ali na domu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc146468255\"><\/a>BEINGS \u2013 Services, Social factors and Spiritual factors (Sistemi varstva, Dru\u017ebeni in Duhovni dejavniki)<\/h4>\n<p>Znotraj sistema zdravstvenega varstva lahko ljudje tudi zbolijo. Pribl. 5 % hospitaliziranih bolnikov zboli za katero od hospitalnih infekcij.<\/p>\n<p>Religiozno prepri\u010danje in religiozna praksa ve\u010dkrat zmanj\u0161ata tveganje nastanka dolo\u010denih bolezni \u2013 osebna prepri\u010danja o smislu \u017eivljenja, dostop do odpu\u0161\u010danja in podpora skupnosti imajo lahko mo\u010dan vpliv na zdravje.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong>Epidemiologija: gostitelj, agens, okolje in vektor<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<h3><a name=\"_Toc146468243\"><\/a><a name=\"_Toc136357200\"><\/a><a name=\"_Toc136058000\"><\/a>Gostitelj<\/h3>\n<p>Dejavniki \u201c<span style=\"text-decoration: underline;\">gostitelja<\/span>\u201d vplivajo na zmo\u017enost prilagoditve posameznika na <span style=\"text-decoration: underline;\">zunanje dra\u017eljaje<\/span>, ki jih povzro\u010dajo <span style=\"text-decoration: underline;\">agensi<\/span>. Na gostiteljevo odpornost vplivajo:<\/p>\n<ul>\n<li>genotip,<\/li>\n<li>stanje prehranjenosti,<\/li>\n<li>stanje imunskega sistema,<\/li>\n<li>\u017eivljenjski slog (na\u010din \u017eivljenja).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc146468244\"><\/a><a name=\"_Toc136357201\"><\/a><a name=\"_Toc136058001\"><\/a>Agensi<\/h3>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Biolo\u0161ki agensi<\/span>: ku\u017eni organizmi (bakterije, virusi, glivice), alergeni, cepiva, antibiotiki in hrana.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Kemi\u010dni agensi<\/span>: kemi\u010dni strupi (svinec itd.), razli\u010dne vrste prahu itd.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Fizikalni agensi<\/span>: kineti\u010dna energija (strelne rane, vbodnine in udarnine, po\u0161kodbe pri tr\u010denjih itd.), sevanja, vro\u010dina, mraz, hrup itd.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Socialni in psiholo\u0161ki dejavniki<\/span>: \u201cstress\u201d itd.<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc146468245\"><\/a><a name=\"_Toc136357202\"><\/a><a name=\"_Toc136058002\"><\/a><\/h3>\n<h3>Okolje<\/h3>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Okolje<\/span> vpliva na verjetnost in okoli\u0161\u010dine stika med gostiteljem in agensi:<\/p>\n<ul>\n<li>neprimerne sanitarne razmere,<\/li>\n<li>slabo vzdr\u017eevane ceste in slabo vreme,<\/li>\n<li>socialni, politi\u010dni in ekonomski dejavniki (prenatrpana bivali\u0161\u010da, \u0161ole, tovarne; politi\u010dna struktura in ekonomska mo\u010d posameznih komponent dru\u017ebe delno dolo\u010data stanje prehranjenosti prebivalstva).<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc146468246\"><\/a><a name=\"_Toc136357203\"><\/a><a name=\"_Toc136058003\"><\/a><\/h3>\n<h3>Vektorji<\/h3>\n<ul>\n<li>\u017du\u017eelke (komarji \u2013 malarija, rumena mrzlica, denga).<\/li>\n<li>\u010clenono\u017eci (klopi \u2013 borelioza, meningoencefalitis).<\/li>\n<li>\u017divali (volkovi, rakuni, lisice \u2013 steklina).<\/li>\n<li>Ljudje (preprodajalci heroina in kokaina itd.)<\/li>\n<li>Predmeti (oku\u017eene igle in brizge \u2013 oku\u017eba s HIV in hepatitis B itd.)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468242\"><\/a><a name=\"_Toc136357199\"><\/a><a name=\"_Toc136057999\"><\/a>Gostitelj, agens, okolje (in vektor)<\/h2>\n<ol start=\"6\">\n<li><strong>Incidenca in prevalenca<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<h4><a name=\"_Toc146468276\"><\/a>Incidenca<\/h4>\n<p>Frekvenca (\u0161tevilo) novih primerov (bolezni, po\u0161kodb, smrti), ki se pojavijo v dolo\u010deni populaciji v opazovanem \u010dasu (obi\u010dajno v 1 letu).<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc146468277\"><\/a>Prevalenca<\/h4>\n<p>Frekvenca (\u0161tevilo) primerov (bolezni ali drugih dogodkov) brez razlik med starimi in novimi primeri.<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">To\u010dkovna prevalenca<\/span>: zabele\u017eena v naprej dolo\u010denem trenutku v \u010dasu (\u201cto\u010dki\u201d v \u010dasu).<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Prevalenca v \u010dasovnem obdobju (periodi\u010dna prevalenca)<\/span>: zabele\u017eena v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju (se\u0161tevek prevalence v to\u010dki na za\u010detku intervala in incidence med intervalom).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li><strong>Zadostni in nujni vzroki nastajanja bolezni<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<h3><a name=\"_Toc146468288\"><\/a><a name=\"_Toc136357232\"><\/a><a name=\"_Toc136058032\"><\/a>Zadosten vzrok<\/h3>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zadosten vzrok<\/span> nastopa pred boleznijo in je z njo v naslednjem odnosu: <span style=\"text-decoration: underline;\">\u010de je vzrok bolezni prisoten, potem bo do bolezni povsem gotovo vedno pri\u0161lo<\/span>.<\/p>\n<p>Primer:<\/p>\n<p>Primeri take vzro\u010dnosti so <span style=\"text-decoration: underline;\">zelo redki<\/span>, razen pri <span style=\"text-decoration: underline;\">homozigotnih genetskih abnormalnostih<\/span>, ki vedno vodijo do smrtnih bolezni (Tay-Sachsova bolezen, Retinoblastom itd.).<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc146468289\"><\/a><a name=\"_Toc136357233\"><\/a><a name=\"_Toc136058033\"><\/a>Nujen vzrok<\/h3>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Nujen vzrok<\/span> nastopa pred boleznijo in je z njo v naslednjem odnosu: <span style=\"text-decoration: underline;\">\u010de je vzrok bolezni odsoten, potem do bolezni ne more priti<\/span>.<\/p>\n<p>Primer:<\/p>\n<p>Primeri take povezanosti so <span style=\"text-decoration: underline;\">relativno pogosti<\/span>; npr. v odsotnosti mikroorganizma <em>Mycobacterium tuberculosis<\/em> do TBC ne more priti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li><strong>Dejavniki tveganja nastajanja bolezni<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Dejavnik tveganja<\/span> je tista <span style=\"text-decoration: underline;\">zna\u010dilnost osebe<\/span> (ali ve\u010d oseb), ki ob svoji aktivni prisotnosti <span style=\"text-decoration: underline;\">jasno pove\u010da verjetnost dolo\u010dene bolezni v skupini ljudi, ki ta dejavnik imajo<\/span>, v primerjavi s sicer <span style=\"text-decoration: underline;\">enako skupino ljudi, ki tega dejavnika nimajo<\/span>.<\/p>\n<p><strong>Primer:<\/strong><\/p>\n<p>Dejavniki tveganja so najve\u010dkrat <span style=\"text-decoration: underline;\">individualne zna\u010dilnosti<\/span>, u\u010dinkujejo pa lahko kot <span style=\"text-decoration: underline;\">nevarnostni ali varovalni dejavniki<\/span>.<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc146468301\"><\/a><a name=\"_Toc136357245\"><\/a><a name=\"_Toc136058045\"><\/a>Dejavniki tveganja in bolezen<\/h2>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">En dejavnik tveganja<\/span> lahko privede do <span style=\"text-decoration: underline;\">pove\u010danega tveganja<\/span> za nastanek <span style=\"text-decoration: underline;\">ve\u010d razli\u010dnih bolezni<\/span>.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Ena bolezen<\/span> ima lahko <span style=\"text-decoration: underline;\">ve\u010d dejavnikov tveganja<\/span>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Interpretacija rezultatov<\/span> epidemiolo\u0161kih raziskav je zaradi <span style=\"text-decoration: underline;\">mo\u017enosti beganja<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">modifikacije (interakcije) u\u010dinkov<\/span> lahko zelo <span style=\"text-decoration: underline;\">te\u017eavna<\/span>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li><strong>Evaluacija \u010dasovnih trendov v epidemiologiji<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Dolgoro\u010dni \u010dasovni trendi.<\/li>\n<li>Sezonske variacije.<\/li>\n<li>Druge vrste variacij.<\/li>\n<\/ul>\n<h4><a name=\"_Toc146468325\"><\/a><\/h4>\n<h4>Dolgoro\u010dni \u010dasovni trendi<\/h4>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Implikacije dolgoro\u010dnih \u010dasovnih trendov so pomembnej\u0161e<\/span> od implikacij, na katere ka\u017eejo <span style=\"text-decoration: underline;\">posamezne epidemije ali izbruhi bolezni<\/span>.<\/p>\n<p>Na dolgoro\u010dne \u010dasovne trende lahko vplivajo:<\/p>\n<ul>\n<li>spremembe v <span style=\"text-decoration: underline;\">na\u010dinih detekcije<\/span> bolezni,<\/li>\n<li>spremembe v <span style=\"text-decoration: underline;\">poro\u010danju<\/span> o boleznih,<\/li>\n<li>oboje.<\/li>\n<\/ul>\n<h4><a name=\"_Toc146468326\"><\/a><\/h4>\n<h4>Sezonske variacije<\/h4>\n<p>Nalezljive bolezni \u2013 poti \u0161irjenja:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Respiratorna pot<\/span>: gripa, prehladi, o\u0161pice, norice pogostej\u0161e pozimi in zgodaj spomladi; davica je bila pogostej\u0161a v zgodnji jeseni.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Pot \u0161irjenja s pomo\u010djo insektov<\/span>: KME, Lymska bolezen sta pogosti pozno spomladi ali poleti.<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Fekalno oralna pot<\/span>: \u010drevesne bolezni; \u010de izvirajo iz <span style=\"text-decoration: underline;\">pitne vode<\/span> so najpogostej\u0161e od maja do avgusta, \u010de pa iz <span style=\"text-decoration: underline;\">rekreacijskih vodnih virov<\/span> (reke, jezera, bazeni) pa od junija do oktobra (\u010drevesne bolezni, asepti\u010dni meningitis itd.).<\/p>\n<p>Sezonske variacije \u2013 prikaz:<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Koledarsko leto<\/span>: incidenco dolo\u010dene bolezni se predstavi od januarja nekega leta do januarja naslednjega leta.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Epidemiolo\u0161ko leto<\/span>: incidenco dolo\u010dene bolezni se predstavi od meseca najmanj\u0161e incidence do istega meseca naslednjega leta.<\/p>\n<p>Za nekatere bolezni \u0161e ni bilo mogo\u010de natan\u010dno ugotoviti, zakaj pri njihovi incidenci prihaja do sezonskih variacij:<\/p>\n<ul>\n<li>multipla skleroza pogostej\u0161a spomladi,<\/li>\n<li>pepti\u010dni ulkus (Helicobacter pylori) pogost spomladi in jeseni.<\/li>\n<\/ul>\n<h4><a name=\"_Toc146468327\"><\/a><\/h4>\n<h4>Druge vrste variacij<\/h4>\n<p>Nekateri zdravstveni problemi lahko variirajo glede na dneve v tednu:<\/p>\n<ul>\n<li>rekreacijske utopitve,<\/li>\n<li>po\u0161kodbe pri pretepih,<\/li>\n<li>smrt in po\u0161kodbe zaradi tr\u010denj v prometu.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"10\">\n<li><strong>Pristranost<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Definicija<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Pristranost<\/span> je <span style=\"text-decoration: underline;\">sistemati\u010dna napaka<\/span>, ki jo <span style=\"text-decoration: underline;\">nehote<\/span> uvedemo v raziskavo in ki povzro\u010di, da se <span style=\"text-decoration: underline;\">ocena pojava<\/span> (frekvenca sr\u010dnega utripa, RR itd.) <span style=\"text-decoration: underline;\">sistemati\u010dno razlikuje od stvarne vrednosti<\/span>. Vodi do <span style=\"text-decoration: underline;\">neveljavnosti rezultatov<\/span> raziskav.<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti<\/strong><\/p>\n<p>Znana je kot <span style=\"text-decoration: underline;\">diferencialna napaka<\/span>; nevaren vir napak pri epidemiolo\u0161kih raziskavah.<\/p>\n<p>Pristranost obi\u010dajno vodi do <span style=\"text-decoration: underline;\">konzistentnih odklonov<\/span> in izkrivljenosti v eno smer.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Do pristranosti pride:<\/p>\n<ul>\n<li>ob neenaki razporeditvi primerov,<\/li>\n<li>neenaki detekciji rezultatov ali ob<\/li>\n<li>neenaki izgubi primerov iz follow-upa razli\u010dnih preu\u010devanih skupin.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pristranost postane problemati\u010dna, ko:<\/p>\n<ul>\n<li>oslabi resni\u010dno povezanost ali pa<\/li>\n<li>privede do la\u017ene povezanosti ali pa ko<\/li>\n<li>izkrivi sicer o\u010ditno smer povezanosti med spremenljivkami.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kategorije<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Meritvena pristranost<\/span>:<\/p>\n<ul>\n<li>merjenje vi\u0161ine ali te\u017ee bolnikov v obutvi ali obleki,<\/li>\n<li>merjenje RR s pokvarjenimi aparati,<\/li>\n<li>razli\u010dni standardi v laboratorijih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Spominska pristranost<\/span>:<\/p>\n<ul>\n<li>ljudje, ki so preboleli kak\u0161no bolezen, se bolje spominjajo morebitnih dejavnikov tveganja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Selektivna pristranost<\/span>:<\/p>\n<ul>\n<li>v kolikor ljudje lahko sami odlo\u010dajo o vklju\u010ditvi v eksperimentalno ali kontrolno skupino, se bodo v eksperimentalno raje vklju\u010devali bolj izobra\u017eeni, pogumnej\u0161i in bolje seznanjeni z zdravstvenimi problemi,<\/li>\n<li>resno bolni so bolj pripravljeni na sodelovanje pri preizku\u0161anju novih zdravil, \u010deprav se zavedajo morebitne nevarnosti neznanih ne\u017eelenih u\u010dinkov.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">notranja veljavnost<\/span>: rezultati so veljavni za udele\u017eence raziskave,<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">zunanja veljavnost<\/span>: v\u010dasih ni jasno, na katere skupine ljudi je rezultate raziskave mogo\u010de generalizirati.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li><strong>Naklju\u010dne napake v epidemiologiji<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<h3><a name=\"_Toc146468297\"><\/a><a name=\"_Toc136357241\"><\/a><a name=\"_Toc136058041\"><\/a>Naklju\u010dna napaka<\/h3>\n<p>Znana tudi kot <span style=\"text-decoration: underline;\">nediferencialna napaka<\/span>; privede do rezultatov, ki imajo glede na naklju\u010dne dejavnike previsoke in prenizke vrednosti v pribli\u017eno enakih koli\u010dinah.<\/p>\n<p>Ni tako resna kot pristranost, ker <span style=\"text-decoration: underline;\">ne vodi do konzistentne izkrivljenosti<\/span> v eno smer.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zmanj\u0161a verjetnost<\/span> odkritja resni\u010dne povezanosti, ker <span style=\"text-decoration: underline;\">zmanj\u0161a statisti\u010dno mo\u010d raziskave<\/span>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"12\">\n<li><strong>Kohortne raziskave<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Prospektivne kohortne raziskave<\/strong><\/p>\n<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>SEDANJI \u010cAS<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>PRIHODNOST<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>IZBIRA UDELE\u017dENCEV IN ZBIRANJE PODATKOV O DEJAVNIKIH TVEGANJA<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>ZBIRANJE PODATKOV O IZIDIH<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V prospektivni kohortni raziskavi se udele\u017eence raziskave v kohortah izbere v sedanjosti, isto\u010dasno se zbere in uredi njihove podatke, enake podatke pa se potem zbira preko dalj\u0161ega \u010dasovnega obdobja.<\/p>\n<p><strong>Prednosti<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Raziskovalci lahko med potekom raziskave natan\u010dno nadzirajo zbiranje podatkov o udele\u017eencih in dejavnikih tveganja ter dogodke, u\u010dinke in izide preu\u010dijo in pravilno razvrstijo.<\/li>\n<li>Ocene tveganj so resni\u010dna (absolutna) tveganja za preu\u010devane skupine.<\/li>\n<li>Raziskovalci lahko preu\u010dujejo razli\u010dne bolezni, ki se med raziskavo pojavijo, tudi tiste, na katere na za\u010detku niso pomislili.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Pomanjkljivosti<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Raziskovalci lahko preu\u010dujejo samo tiste dejavnike tveganja, ki so bili definirani in izmerjeni na za\u010detku raziskave.<\/li>\n<li>Visoki stro\u0161ki.<\/li>\n<li>Prospektivne kohortne raziskave obi\u010dajno trajajo zelo dolgo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Tveganju izpostavljeno skupino se oblikuje in definira na podlagi podatkov iz preteklosti (npr. Hiro\u0161ima, 1945).<\/li>\n<li>Udele\u017eence raziskave se preko zapisov spremlja stalno. Ugotovi se, do kak\u0161nih izidov je pri njih pri\u0161lo (rak, smrt).<\/li>\n<li>Zmanj\u0161anje stro\u0161kov.<\/li>\n<li>Kraj\u0161e trajanje.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Povzetek<\/strong><\/p>\n<p>Prednosti:<\/p>\n<ul>\n<li>retrospektivna ali prospektivna izvedba,<\/li>\n<li>omogo\u010dajo pridobivanje realnih (absolutnih) mer tveganja,<\/li>\n<li>omogo\u010dajo preu\u010devanje velikega \u0161tevila razli\u010dnih izidov,<\/li>\n<li>omogo\u010dajo preu\u010devanje redkih dejavnikov tveganja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pomanjkljivosti:<\/p>\n<ul>\n<li>visoki stro\u0161ki in dolgotrajna izvedba (\u0161e posebej prospektivne),<\/li>\n<li>omogo\u010dajo preu\u010devanje samo tistih dejavnikov tveganja, ki so opredeljeni in izmerjeni na za\u010detku raziskave,<\/li>\n<li>uporabne samo za preu\u010devanje obi\u010dajnih bolezni,<\/li>\n<li>pomanjkljiv follow-up (izpad udele\u017eencev).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li><strong>Prospektivne kohortne raziskave (Framinghamska \u0161tudija)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Framinghamska \u0161tudija o sr\u010dnih boleznih<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>za\u010detek 1950, nadaljuje se \u0161e danes,<\/li>\n<li>5000 udele\u017eencev,<\/li>\n<li>\u017ee med raziskavo udele\u017eenci razdeljeni v skupine z <span style=\"text-decoration: underline;\">nizkim, intermediarnim in visokim tveganjem<\/span> za pojav sr\u010dne bolezni v 8 letih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"247\">Nizko tveganje:<\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\"><\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">Vsi na\u0161teti dejavniki<\/td>\n<td width=\"84\">Tveganje<\/td>\n<td width=\"48\">RR<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">nekadilec<\/td>\n<td width=\"84\">2,2 %<\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">brez glukozne intolerance<\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<tr>\n<td width=\"247\">brez hipertrofije L prekata<\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">nizek sistoli\u010den tlak (&lt; 105 mm Hg)<\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">nizek holesterol (&lt; 4,8 mmol\/l)<\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\"><\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">Intermediarno tveganje:<\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\"><\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">Eden od na\u0161tetih dejavnikov<\/td>\n<td width=\"84\">Tveganje<\/td>\n<td width=\"48\">RR<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">kadilec<\/td>\n<td width=\"84\">3,8 %<\/td>\n<td width=\"48\">1,7<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">glukozna intoleranca<\/td>\n<td width=\"84\">3,9 %<\/td>\n<td width=\"48\">1,8<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">hipertrofija L prekata<\/td>\n<td width=\"84\">6,0 %<\/td>\n<td width=\"48\">2,7<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">huda hiperetenzija (&gt; 195 mm Hg)<\/td>\n<td width=\"84\">8,4 %<\/td>\n<td width=\"48\">3,8<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">visok holesterol (&gt; 8,7 mmol\/l)<\/td>\n<td width=\"84\">8,5 %<\/td>\n<td width=\"48\">3,8<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\"><\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">Visoko tveganje:<\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\"><\/td>\n<td width=\"84\"><\/td>\n<td width=\"48\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\">Vsi dejavniki, na\u0161teti pri intermediarnem tveganju<\/td>\n<td width=\"84\">Tveganje<\/td>\n<td width=\"48\">RR<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"247\"><\/td>\n<td width=\"84\">77,8%<\/td>\n<td width=\"48\">35,4<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li><strong>Raziskave primer \u2013 kontrola<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Udele\u017eence raziskave se razdeli v skupine na podlagi izida (imajo ali pa nimajo bolezni, ki raziskovalce zanima), te skupine pa se med seboj primerja glede na frekvenco izpostavljenosti mo\u017enim dejavnikom tveganja.<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Realnega tveganja pri raziskavah primer kontrola ni mogo\u010de dolo\u010diti, ker podatkov o osnovni populaciji ni na voljo.<\/li>\n<li>Omogo\u010dajo dolo\u010ditev razmerja obetov (ocena relativnega tveganja izida).<\/li>\n<li>Izbor kontrol se prilagodi zna\u010dilnostim primerov (spol, starost, rasa, izobrazba, okolje itd.).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"15\">\n<li><strong>Definicija zdravja (WHO), njena raz\u010dlenitev in dopolnitve<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Svetovna Zdravstvena Organizacija \u2013 WHO<\/span> (1946):<\/p>\n<p>\u201cZdravje je stanje popolnega telesnega, du\u0161evnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni in po\u0161kodb\u201d.<\/p>\n<p>Prednosti:<\/p>\n<ul>\n<li>V svojem sporo\u010dilu je ta definicija <span style=\"text-decoration: underline;\">pozitivna<\/span>.<\/li>\n<li>Kot smiseln koncept zdravja vklju\u010duje <span style=\"text-decoration: underline;\">vse dimenzije<\/span> \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pomanjkljivosti:<\/p>\n<ul>\n<li>Definicija je preve\u010d idealisti\u010dna in preve\u010d stati\u010dna.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">WHO<\/span> (1994): Revidirana definicija zdravja:<\/p>\n<p>\u201cZdravje je dinami\u010dno ravnovesje telesnega, du\u0161evnega, \u010dustvenega, osebnega, duhovnega in socialnega blagostanja.\u201d<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li><strong>Primarna prevencija &#8211; Promocija zdravja<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Primarna prevencija<\/span> prepre\u010duje nastajanje bolezni z eliminacijo njenih vzrokov in s pove\u010danjem odpornosti proti bolezni.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Promocija zdravja<\/span> prispeva k prepre\u010devanju razli\u010dnih bolezni in daje ljudem pozitiven ob\u010dutek zdravja in \u010dilosti.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Specifi\u010dna za\u0161\u010dita<\/span> je usmerjena k varovanju pred specifi\u010dno boleznijo ali po\u0161kodbo.<\/p>\n<h4><a name=\"_Toc146468354\"><\/a>Promocija zdravja, socialno okolje in zdravje<\/h4>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Nemedicinske spremembe<\/span>: v prehrani, na\u010dinu \u017eivljenja (\u017eivljenjskem slogu) in okolju.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Strukturne spremembe<\/span>: ve\u010dini ljudi omogo\u010dajo zdravo izbiro.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Zagotavljanje osnovnih pogojev<\/span> zdravega \u017eivljenja z varstvom pred rev\u0161\u010dino, onesna\u017eenjem okolja in nasiljem.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"17\">\n<li><strong>Sekundarna prevencija<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Sekundarna prevencija<\/span> prekine razvoj bolezni \u0161e preden postane simptomatska.<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc146468356\"><\/a><a name=\"_Toc136357285\"><\/a><a name=\"_Toc136058085\"><\/a><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3>Sekundarna prevencija \u2013 latentna bolezen<\/h3>\n<p>Prej ali slej se bolezen med svojim <span style=\"text-decoration: underline;\">naravnim potekom<\/span> tako raz\u0161iri, da jo je mogo\u010de <span style=\"text-decoration: underline;\">odkriti s pomo\u010djo medicinskih preiskav<\/span>, \u010deprav je ob tem bolnik \u0161e zmeraj <span style=\"text-decoration: underline;\">brez simptomov<\/span>.<\/p>\n<p><strong>Razdelitev sekundarne prevencije:<\/strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Screening<\/span> (presejalni testi, presejanje) \u2013 v skupnosti. <span style=\"text-decoration: underline;\">Individualna detekcija primerov<\/span> \u2013 v klini\u010dnem okolju.<a name=\"_Toc146468357\"><\/a><\/p>\n<p>Screening je proces identifikacije podskupin ljudi z:<\/p>\n<ul>\n<li>visokim tveganjem prisotnosti asimptomatske bolezni ali z<\/li>\n<li>dejavnikom tveganja, ki jih ume\u0161\u010da v skupino z visokim tveganjem za razvoj bolezni ali nastanek po\u0161kodbe.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Screening se izvaja v skupnosti.<\/p>\n<p>Pozitiven rezultat screeninga pri posamezniku ne pomeni potrditve diagnoze dolo\u010dene bolezni. Pozitiven rezultat samo identificira osebo, pri kateri obstaja visoko tveganje prisotnosti te bolezni.<\/p>\n<p><strong>Primeri screening programov<\/strong><\/p>\n<p>Rak dojke<\/p>\n<ul>\n<li>Klini\u010dni pregled dojk \/ 1 leto: &gt; 40 let.<\/li>\n<li>Mamografija \/ 1 leto: &gt; 50 let.<\/li>\n<li>Samopregledovanje dojk \/ 1 mesec: &gt; 20 let (?)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Rak materni\u010dnega vratu<\/p>\n<ul>\n<li>Papanicolaou test \/ 1 leto: &gt; 30 let.<\/li>\n<li>Papanicolaou test \/ 1-3 leta: spolno aktivne \u017eenske (?)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Presimptomatska diagnostika in zdravljenje s pomo\u010djo <span style=\"text-decoration: underline;\">presejalnih (screening) programov<\/span> ne prepre\u010dujeta nastanka bolezni, lahko pa prepre\u010dita njene dolgotrajne posledice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li><strong>Terciarna prevencija<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Terciarna prevencija<\/span> omejuje telesne in socialne posledice simptomatske bolezni.<\/p>\n<h3>Terciarna prevencija \u2013 simptomatska bolezen<\/h3>\n<ul>\n<li>Omejitev nezmo\u017enosti.<\/li>\n<li>Rehabilitacija.<\/li>\n<\/ul>\n<h4>Omejitev nezmo\u017enosti<\/h4>\n<p>Obsega <span style=\"text-decoration: underline;\">kirur\u0161ke<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">druge posege<\/span>, s katerimi korigiramo anatomske in fiziolo\u0161ke komponente bolezni pri <span style=\"text-decoration: underline;\">simptomatskih bolnikih<\/span>. S to vrsto prevencije lahko ustavimo dolo\u010dene bolezenske procese in s tem omejimo onesposobljenost ali nezmo\u017enost, ki jih bolezni lahko povzro\u010dijo.Rehabilitacija Ubla\u017ei <span style=\"text-decoration: underline;\">posledice bolezni<\/span> in s tem <span style=\"text-decoration: underline;\">prepre\u010duje delno<\/span> ali <span style=\"text-decoration: underline;\">popolno<\/span> socialno in funkcionalno <span style=\"text-decoration: underline;\">nezmo\u017enost<\/span>. Prizadete osebe pripravlja na samostojnost pri aktivnostih vsakdanjega \u017eivljenja (prehranjevanje, umivanje itd.), kar lahko prepre\u010di posledice dolgotrajne inaktivnosti zaradi bolezni ali po\u0161kodb.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li><strong>Vzroki nastajanja \u010dakalnih list<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Politi\u010dni vzroki.<\/li>\n<li>Funkcionalni vzroki.<\/li>\n<li>Organizacijski vzroki.<\/li>\n<li>Cini\u010dni vzroki.<\/li>\n<li>Kombinirani vzroki.<\/li>\n<\/ul>\n<p><a name=\"_Toc146468434\"><\/a><a name=\"_Toc136357344\"><\/a><a name=\"_Toc136058109\"><\/a>Politi\u010dni vzroki<\/p>\n<p>\u010cakalne liste ka\u017eejo na <span style=\"text-decoration: underline;\">neravnovesje<\/span> med <span style=\"text-decoration: underline;\">nalo\u017ebami<\/span> (input) in <span style=\"text-decoration: underline;\">u\u010dinki<\/span> (output). Z drugimi besedami: v sistem zdravstvenega varstva priteka premalo denarja.<\/p>\n<h3>Funkcionalni vzroki<\/h3>\n<ul>\n<li>Omogo\u010danje fleksibilne uporabe finan\u010dnih sredstev.<\/li>\n<li>Zmanj\u0161evanje direktnih stro\u0161kov.<\/li>\n<li>Racionalna uporaba dragih nalo\u017ebenih sredstev (stavbe, oprema, osebje).<\/li>\n<li>\u201cRacionalizacija\u201d povpra\u0161evanja (kulturne vrednote).<\/li>\n<\/ul>\n<h3><\/h3>\n<h3>Organizacijski vzroki<\/h3>\n<ul>\n<li>Slabo upravljanje z zmogljivostmi.<\/li>\n<li>Nekvalitetno klini\u010dno delo.<\/li>\n<li>Neustrezen sistem napotitev in sprejemanja bolnikov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Manifestacije:<\/p>\n<ul>\n<li>Nezadostna popolnjenost z osebjem \u2013 odpovedi operacij.<\/li>\n<li>Pokvarjena in slabo vzdr\u017eevana oprema.<\/li>\n<li>Slaba povezanost med posameznimi oddelki.<\/li>\n<li>Predolgo zadr\u017eevanje starej\u0161ih in drugih bolnikov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Posledice:<\/p>\n<ul>\n<li>Nepravo\u010dasno sprejemanje bolnikov.<\/li>\n<li>Neracionalna izkori\u0161\u010denost operacijskih dvoran in drugih prostorov.<\/li>\n<li>Predolgo zadr\u017eevanje starej\u0161ih in drugih bolnikov<\/li>\n<\/ul>\n<h3><\/h3>\n<h3>Cini\u010dni vzroki<\/h3>\n<p><strong>Prikriti interesi (bolni\u0161nice) <\/strong>Nekatere bolni\u0161nice redno padajo v \u201c<span style=\"text-decoration: underline;\">past u\u010dinkovitosti<\/span>\u201d:<\/p>\n<ul>\n<li>z bolniki se ukvarjajo zgodaj v prora\u010dunskem letu, proti koncu pa ostanejo brez sredstev za primerno uporabo operativnih in drugih zmogljivosti,<\/li>\n<li>porazdelitev sredstev bolni\u0161nicam glede na obseg njihovih \u010dakalnih list nagrajuje tiste, ki dovoljujejo nastajanje in \u0161irjenje teh list.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Prikriti interesi (klini\u010dni strokovnjaki) <\/strong>Nekateri kliniki (\u0161e posebej kirurgi) se s \u010dakalnimi listami okori\u0161\u010dajo:<\/p>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">dol\u017eina \u010dakalne liste ka\u017ee<\/span> na specialistov <span style=\"text-decoration: underline;\">pomen in status<\/span>,<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">dolge \u010dakalne liste<\/span> spodbujajo bolnike k <span style=\"text-decoration: underline;\">obisku zasebnih praks<\/span>, kjer jih pogosto \u010daka isti specialist,<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">\u010dakalne liste<\/span> slu\u017eijo kot <span style=\"text-decoration: underline;\">pogajalski vlo\u017eek<\/span>, s katerimi si lahko pridobijo <span style=\"text-decoration: underline;\">nove medicinske sestre, nove prostore, opremo in tajnice<\/span>,<\/li>\n<li>s <span style=\"text-decoration: underline;\">\u010dakalnimi listami<\/span> si nekateri svoje <span style=\"text-decoration: underline;\">obremenitve<\/span> lahko <span style=\"text-decoration: underline;\">precej zmanj\u0161ajo<\/span>.<\/li>\n<\/ul>\n<h3>Kombinirani vzroki<\/h3>\n<p>Nastajajo zaradi vrste lokalnih razmer in odlo\u010ditev: V <span style=\"text-decoration: underline;\">zdravstvenih zavodih<\/span> je nastanek \u010dakalnih list pogosto povezan s <span style=\"text-decoration: underline;\">pomanjkanjem denarnih<\/span> in <span style=\"text-decoration: underline;\">drugih sredstev<\/span>, vklju\u010duje pa tudi <span style=\"text-decoration: underline;\">dileme o profesionalni mo\u010di in kontroli<\/span>.<\/p>\n<p>Napotitve s strani <span style=\"text-decoration: underline;\">splo\u0161nih zdravnikov<\/span> so funkcija njihove samozavesti, na katero lahko vplivajo:<\/p>\n<ul>\n<li>njihova izobrazba,<\/li>\n<li>napotitveni protokoli,<\/li>\n<li>pri\u010dakovanja bolnikov,<\/li>\n<li>dostopnost do diagnosti\u010dnih postopkov,<\/li>\n<li>lokalni specialisti in odnos z njimi,<\/li>\n<li>sistem financiranja,<\/li>\n<li>informiranost o obstoje\u010dih \u010dakalnih listah.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"20\">\n<li><strong>Ukrepi za zmanj\u0161evanje \u010dakalnih list<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Uporaba sporazumno sprejetih napotitvenih protokolov<\/span>: s pomo\u010djo kazalcev nujnosti pri oceni klini\u010dnega stanja se na \u010dakalno listo uvrstijo bolniki, ki se resni\u010dno morajo zdraviti v bolni\u0161nici.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Razvr\u0161\u010danje bolnikov na \u010dakalne liste glede na vrsto in stadij bolezni<\/span>: nekateri bolniki bi lahko prejeli pomo\u010d v lo\u010denih \u201ccentrih za zdravljenje\u201d.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Redno preverjanje stanja na \u010dakalnih listah<\/span>: vedeti je potrebno, \u010de vsi bolniki \u0161e \u017eelijo ali potrebujejo zdravljenje, \u010de so \u017ee bili zdravljeni, in \u010de \u0161e \u017eivijo v regiji, ki jo pokriva bolni\u0161nica.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Uporaba prostih zmogljivosti in fleksibilnih seznamov posegov<\/span> zaradi zagotavljanja \u010dim hitrej\u0161ega pretoka bolnikov skozi sistem.<\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">Uporaba ustreznih \u201cfollow-up\u201d protokolov<\/span>: nekateri kontrolni pregledi bi se lahko opravljali v okviru primarne zdravstvene dejavnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Razvoj javnega zdravja : obdobje sanitarnega javnega zdravja (1840 &#8211; 1900) P. Frank (1786):Medizinische Polizei: \u201cVarovanje zdravja pomeni dol\u017enost dr\u017eave, ki mora urediti \u017eivljenje tako, da to ne bi \u0161kodilo zdravju prebivalstva.\u201d Guerin (1848):\u201cSocialna medicina se mora ukvarjati s problemi odnosa medicine in dr\u017eave (socialna fiziologija, socialna patologija, socialna higiena in socialna terapija).\u201d Virchow (1848):\u201cMedicina &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/izpit-iz-epidemiologije-javnega-zdravja\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Izpit iz epidemiologije &#8211; javnega zdravja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1289],"tags":[2153,1290,2156,2155],"class_list":["post-2727","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-javno-zdravje","tag-epidemiologija","tag-javno-zdravje","tag-javno-zdravje-gradivo","tag-o-epidemiologiji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2727","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2727"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2727\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2727"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2727"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2727"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}