{"id":2745,"date":"2015-02-02T16:46:17","date_gmt":"2015-02-02T15:46:17","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2745"},"modified":"2015-02-02T18:44:17","modified_gmt":"2015-02-02T17:44:17","slug":"vprasanja-in-odgovori-metodika-zdravstvena-nega-za-metodiko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-metodika-zdravstvena-nega-za-metodiko\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161anja in odgovori metodika"},"content":{"rendered":"<p><strong>Kak\u0161ne so zahteve za kvaliteten slikovni material v ZV?<\/strong><\/p>\n<p>Najpogosteje se kot slikovni material uporabljajo plakati, slikanice, zlo\u017eenke. Namen je vzbuditi pri ljudeh pozornost, jih motivirati k razmi\u0161ljanju, sodelovanju, opozarjajo in estetsko vzgajajo. Slikovna gradiva lahko predvajamo s projektorji, grafoskopom, diaprojektorjem, ra\u010dunalni\u0161kim projektorjem. Za grafoskop je zelo pomembno da zatemnitev prostora ni potrebna, potrebuje se prazna stena in elektri\u010dna vti\u010dnica. Pogoj je le da na projekcijsko povr\u0161ino ne sije sonce.<\/p>\n<p>ZAHTEVE: *z napravo se nau\u010dimo ravnati, vedno preizkusimo delovanje<\/p>\n<p>*pri projekciji power point je dobro imeti pripravljene tudi prosojnice<\/p>\n<p>*pri delu z grafoskopom imamo pripravljeno rezervno \u017earnico<!--more--><\/p>\n<p>*dolo\u010dimo vrstni red in kombinacije vizualnih pripomo\u010dkov<\/p>\n<p>*nadzorujemo u\u010dinek, predvsem \u010ditljivost in osvetljenost in ostrino slike<\/p>\n<p>*vsaka slika ali besedilo mora imeti naslov<\/p>\n<p>*besedilo se ne sme dotikati roba<\/p>\n<p>*podrobnosti ne uvrstimo na projekcijo<\/p>\n<p>*linije morajo biti jasne<\/p>\n<p>*preprosta in razumljiva predstavitev<\/p>\n<p>*besedilo vizualno oblikujemo uporabljamo velike in male \u010drke<\/p>\n<p>*besedilo, slike in prazen prostor enakomerno razporedimo<\/p>\n<p>*Vsaj 30% povr\u0161ine naj ostane prazne<\/p>\n<p>*ne uporabimo ve\u010d kot 3 najve\u010d 4razli\u010dne barve..<\/p>\n<p>*pri ravnanju z vizualnimi sredstvi naredimo kratke premore, da udele\u017eenci lahko sporo\u010dila v miru gledajo.<\/p>\n<p>*preveriti je treba ali udele\u017eenci pravilno razumejo vizualna sredstva.<\/p>\n<p>*pri postavitvi projektorjev moramo biti pozorni, kam v u\u010dilnico jih postavimo. Najbolj\u0161i zaslon je belo projekcijsko platno, svetla stena ali bela tabla. pazimo tudi da dnevna svetloba ne pada direktno na platno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>Kaj je stali\u0161\u010de, kateri elementi so zastopani v stali\u0161\u010du, primer!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Stali\u0161\u010de je kot trajno miselno, vrednostno, \u010dustveno in akcijsko naravnano v odnosu do razli\u010dnih objektov. Stali\u0161\u010da so vrednostne subjektivne izku\u0161nje, ki se nana\u0161ajo na neko vpra\u0161anje. Nastane ob sprejemanju novih spoznanj, ob transformaciji tega. Oblikujejo se s socialnimi vplivi in dolo\u010dajo na\u010dine, kako \u010dutimo, delamo in se vedemo do drugih.<\/p>\n<p>Primer: stali\u0161\u010de do zdravja ali do kajenja, telesne dejavnosti.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Elementi:<\/span> SPOZNAVNI: zajema na\u0161e vedenj in prepri\u010danje o zdravju<\/p>\n<p>\u010cUSTVENI: zajema pozitivna in negativna \u010dustva povezana z zdravjem.<\/p>\n<p>AKCIJSKI: pripravljenost boriti se za svoje zdravje, prizadevati si za opustitev kajenja, telesno gibanje<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>Opi\u0161i razliko med zunanjo in notranjo motivacijo!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Zunanja motivacija<\/span>: ima elemente homeostati\u010dne motivacije, \u010dlovek se prepu\u0161\u010da zunanjim dra\u017eljajem. Zunanji motivacijski dejavniki so stvari, osebe, dogajanja in pojavi v okolju-pohvala, \u017eelja. Zunanja motivacija ni trajna, lahko je povezana tudi s pritiski in napetostjo, z nizkim samospo\u0161tovanjem.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Notranja motivacija<\/span>.: cilj delovanja je v dejavnosti, vir podkrepitve pa je v \u010dloveku. U\u010denca zanima u\u010dna snov in se ne oklepa zunanjih ciljev. Notranja motivacija je bolj trajna in u\u010dinkovita, lahko se razvije tudi postopoma s pomo\u010djo zunanje.<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong>Kak\u0161na je razlika med represivno in permisivno in anarhi\u010dno vzgojo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Represivna ali avtoritarna vzgoja<\/span>: vzgojitelj uporablja kazen, prisilne metode in ukrepe, ki so lahko fizi\u010dni kot so tepe\u017e, zapiranje ali psihi\u010dni kot so prepoved, sramotenje gro\u017enje .o represivni vzgoji govorimo tudi kadar u\u010denec stalno \u010duti notranji in zunanji pritisk. Posledice te vzgoje so pokorni, nesamostojni in dvoli\u010dni ljudje.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Permisivna ali demokrati\u010dna vzgoja<\/span>: odnos temelji na obojestranski odgovornosti in spo\u0161tovanju, temelji na nagradi, spodbudi, pohvali, in pozitivni kritiki. U\u010ditelj je zahteven do sebe in u\u010denca, vendar je odkrit. Vzgojitelj zna poslu\u0161ati in u\u010denca upo\u0161teva. Pojmuje se tudi kot partnerstvo v vzgojnem procesu. Ta je za\u017eelen v ZV<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Anarhi\u010dna vzgoja<\/span>: gre v skrajnost v popolno svobodo med u\u010denci in u\u010ditelji. Prisotna sta skrajno popu\u0161\u010danje in neodgovornost, otroci lahko po\u010dnejo vse kar si zamislijo in za\u017eelijo. Ni nobenega jasnega cilja, vse je slu\u010dajno razpu\u0161\u010deno.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong>Individualna oblika vsebuje vse naslednje u\u010dne metode?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ta oblika vzgaja v komunikaciji s posameznikom.. omogo\u010da individualen pristop, prilagajanje, in napredovanje, komunikacija poteka zelo intenzivno v obe smeri, mogo\u010di so sprotni popravki napak. Pomanjkljivost je predvsem v negospodarnosti, potrebe po znanju so ve\u010dje, kot je na voljo mentorjev. Ta oblika poteka tudi kot delo posameznika v skupini. U\u010ditelj da skupna navodila za re\u0161evanje dolo\u010denega problema. Vsak udele\u017eenec re\u0161uje sam, dela zapiske in oblikuje odgovore. Nato lahko na kratko poro\u010da skupini ali pa tudi ne.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li><strong>Kateri so znani projekti iz gibanja za promocijo zdravja v na\u0161em prostoru?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Poznamo projekt zdrava mesta, zdrave \u0161ole, zdravi vrtci, in cindi program.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li><strong>Model motiviranja PPZZ s katerimi strategijami dosegamo pomembnost v zv?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>PPZZ- pozornost, pomembnost, zaupanje in zadovoljstvo.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">STRATEGIJE:<\/span><\/p>\n<p>*<span style=\"text-decoration: underline;\">pozornost:<\/span> uporaba novosti, zanimivi problemi, raznolikost, sprememba v pouku.<\/p>\n<p>*<span style=\"text-decoration: underline;\"> pomembnost<\/span>: uporabnost znanja, povezovanje z izku\u0161njami, z interesi in osebnimi cilji, zadovoljitev potreb, prilo\u017enost za sodelovanje.<\/p>\n<p>* <span style=\"text-decoration: underline;\">zaupanje:<\/span> jasni cilji, prilo\u017enost za doseganje izzivalnih ciljev, mo\u017enost kontrole nad lastnim u\u010denjem, prva mera pomo\u010di, vodenja, podrobne povratne informacije<\/p>\n<p>*<span style=\"text-decoration: underline;\">zadovoljstvo<\/span>: uporaba nau\u010denega, priznanje pohvala, ocena, povezati dose\u017eke s priznanji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li><strong>Pomen neverbalnega komuniciranja v ZV?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>To je komunikacija brez govorjene besede, ki je povezana z ob\u010dutki in \u010dustvi, nanjo se ima manj vpliva. Pri tem sta zelo pomembna kanala vid in sluh, v zdravstvu pa je zelo pomemben tudi dotik. . neverbalni znaki odkrivajo osebnost bolj kot govorjena beseda, ki je obi\u010dajno razumsko nadzorovana. V sklopu neverbalne komunikacije je pomembnih ve\u010d podro\u010dij: razdalje med u\u010denci, fizi\u010dna podoba, o\u010desni kontakt, izraz obraza, kretnje, dr\u017ea, polo\u017eaj in gibanje ljudi v prostoru, poklicno okolje, \u010das, vonjave, otip, tresljaji, dotik.<\/p>\n<p>POMEN OZ NALOGE: *pokazati kaj mislimo oz. \u010dutimo<\/p>\n<p>*Poudariti izgovorjene besede z dotikom, kimanjem<\/p>\n<p>* urejati medsebojno delovanje<\/p>\n<p>*ponovimo ali podvojimo besedno sporo\u010dilo,<\/p>\n<p>* tisto \u010desar ne izre\u010demo z besedo, dopolnimo z nebesednim sporo\u010dilom<\/p>\n<p>* z nebesednimi izrazi besedno sporo\u010dilo zanikamo, prekli\u010demo,<\/p>\n<p>* uravnavamo tok govorice, pogovora.<\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li><strong>Opredeli razliko med enosmerno in reaktivno komunikacijo!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Enosmerna komunikacija<\/span> poteka od izvora do sprejemnika in ne tudi povratno, vpliv je izklju\u010dno enosmeren, je komunikacija brez dialoga, je vsiljena komunikacija.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Reaktivna kom<\/span>. Prihaja le do medsebojnega reagiranja. Na videz zgleda vzajemna, vendar je omejena samo na \u010das komuniciranja. Sogovornika uspe\u0161no komunicirata, se pa ne spreminjata. To je pogovor ki ostane brez posledic.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Vzajemna ali dvosmerna kom<\/span>: to je proces ki si ga \u017eelimo. Sodelujeta oba sogovornika , vplivata drug na drugega, se pogovarjata in tudi spreminjata. Gre za pogovor, v katerem poslu\u0161amo, razmi\u0161ljamo in govorimo.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"10\">\n<li><strong>glede na dejavnike pouka opredelite kaj je u\u010dna snov?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>U\u010dna snov vpliva na to, da postane u\u010denec dejaven, v njem zbuja zanimanje, ga spodbuja, motivira za razumevanje, obnavljanje, urjenje. Z uvajanjem novih vsebin se u\u010denec spreminja, duhovno napreduje. U\u010denec se dejavno u\u010di. Sodeluje pri svojem izobra\u017eevanju in vzgajanju, vpliva pa tudi na u\u010ditelja. Pomembno je upo\u0161tevati, da u\u010diteljevi akciji sledi u\u010den\u010deva reakcija in obratno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li><strong>V andragogiki govorimo, da je za uspe\u0161no delo pomembno upo\u0161tevati \u00bbizkustvo kot posebno zna\u010dilnost odraslih\u00ab Razlo\u017ei!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Uspe\u0161nost odraslega v izobra\u017eevanju je v veliki meri odvisna od osebnih dejavnikov, kot so motivacija, u\u010dne tehnike, navade ter sposobnosti. Odvisna je tudi od ciljev, vsebine, u\u010ditelja, vzgojno-izobra\u017eevalne organizacije in okolja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"12\">\n<li><strong>Katere vzgojne metode bi uporabili na te\u010daju in seminarju?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>TE\u010cAJ: to je skupinska oblika izobra\u017eevanja pri kateri prevladuje frontalni pristop. Udele\u017eenci morajo biti zainteresirani in motivirani .ta oblika je pri nas raz\u0161irjena v izobra\u017eevanju mladine in odraslih. Primeren je za udele\u017eence ki niso navajeni ali ne \u017eelijo biti vklju\u010deni v dejavnej\u0161e oblike dela. Uporabimo ga kadar ni na razpolago dovolj ustreznih pisnih ali drugih virov. Poznani si predvsem te\u010daji \u0161ole za star\u0161e ali materinske \u0161ole, te\u010daji prve pomo\u010di, nege bolnika na domu, te\u010daji masa\u017ee, higienskega minimuma, te\u010daji bole\u010dine v kri\u017eu.<\/p>\n<p>SEMINAR; ima zna\u010daj skupinske oblike dela. Udele\u017eence vklju\u010dujemo v bolj dejavne oblike in metode dela. Temelji na vnaprej\u0161nji pripravi udele\u017eencev in njihovi pripravljenosti za sodelovanje. Ta oblika je priporo\u010dljiva v andrago\u0161kem delu, ko so udele\u017eenci \u017ee dosegli neko stopnjo izobrazbe in znanja. Namenjen je bolj utrjevanju znanja, vpliva na kakovost znanja, . seminar je primerna oblika zdr. vzgoje. O tem je mogo\u010de diskutirati, analizirati, razmi\u0161ljati, povzemati in do\u017eiveti potrditev o pravilnosti ravnanja.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li><strong>Kaj \u017eelimo dose\u010di z uporabo avdiovizualnih sredstev pri pouku ZV?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Glavni namen je teh sredstev je posredovanje vizualnega ali zvo\u010dnega materiala. So u\u010diteljevi pripomo\u010dki in omogo\u010dajo ve\u010djo u\u010dinkovitost pouka tako da: ustvarjajo ozra\u010dje za dobro razumevanje, v u\u010den\u010devo delovanje in vedenje vna\u0161ajo pomembne spremembe, u\u010denje postaja la\u017eje za verbalno slab\u0161e razvite udele\u017eence, bogatijo izku\u0161nje in pomagajo razvijati pojme.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li><strong>Definicija zdravstvene vzgoje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je aktivni proces u\u010denja ob lastnih izku\u0161njah in ne le \u0161irjenje informacij. Je samostojna disciplina, ki ima stalen proces in se ne omejuje na posamezne akcije. ZV je tudi zavestno pripravljanje mo\u017enosti za pridobivanje znanja, kar omogo\u010da spremembe v obna\u0161anju, da bi dosegli dolo\u010dene cilje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"15\">\n<li><strong>Promocija zdravja <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je celovit pristop, ki omogo\u010da proces usposabljanja ljudi, da sami\u00a0\u00a0 nadzorujejo in izbolj\u0161ujejo svoje zdravje. Obsega vse prebivalstvo, ter ga usmerja k dejavnemu zdravemu \u017eivljenju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li><strong>Kaj je permamentno izobra\u017eevanje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>To pomeni vse\u017eivljenjsko izobra\u017eevanje, ki ima poseben pomen v zvezi z ZV. V zgodnjem otro\u0161tvu je otroke pomembno nau\u010diti opravljati higienske navade. v dobi mladostnika je zelo pomembna spolna vzgoja in sicer za zrele poznej\u0161e spolne odnose, za prepre\u010devanje SPB, za na\u010drtovanje dru\u017eine\u2026<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"17\">\n<li><strong>Kaj je na\u010drtna in spontana vzgoja?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Na\u010drtna <\/span>je k smotru usmerjena vzgoja ima svoj namen, cilj, in je zelo prisotna pri oblikovanju vsakega posameznika. Zna\u010dilno zanj je da poteka po vnaprej pripravljenem programu. Poteka v vseh vrstah \u0161ol, vrtcev do \u0161ol do izobra\u017eevanja odraslih. vzgoja za zdravje se v veliki meri pojavlja kot na\u010drtna v obliki razli\u010dnih projektov kot je cindi, te\u010daj prve pomo\u010di.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Spontana<\/span>: so vplivi okolja, ki niso namerno, velikokrat so podzavestno usvojeni. Ima cilj, vendar se razlikuje po manj\u0161i stopnji organiziranosti in na\u010drtnosti.zelo je povezana z \u017eivljenjem in delom ljudi. Poteka tudi v dru\u017eini, dru\u017ebi vrstnikov, prek javnih ob\u010dil,.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li><strong> Ali lahko vzgajanje omejimo na otro\u0161ko dobo, zakaj?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>otrok je vedo\u017eeljen, radoveden, s svojo dejavnostjo prihaja do znanja. To je treba izkoristiti in ga nau\u010diti ter navajati higienskih navad, nege telesa, umivanja rok, zob in sicer na neprisiljen na\u010din v obliki igre.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li><strong>Kaj je storilnostna motivacija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Storilnostno motivacijo obravnavamo kot prehod med notranjo in zunanjo motivacijo. Opredelimo jo kot pri\u010dakovanje, da bomo na\u0161li zadovoljstvo v obvladovanju te\u017ekih zahtevnih dejavnosti. Razmeroma je trajna \u010dlovekova lastnost, ki se razvije \u017ee v otro\u0161tvu. Na stopnjo storilnostne motivacije pri posamezniku vpliva predvsem dru\u017einska vzgoja, \u017ee v otro\u0161ki dobi. Pri storilnostni motivaciji so prisotni 3 vidiki : ljudje so motivirani zaradi \u017eelje po uspehu , zaradi strahu pred neuspehom, lahko jih vodi strah pred uspehom.<\/p>\n<p>Primer iz ZV: varovanca nau\u010dimo voditi svojo slad. Bolezen s testiranjem urina, dajanjem inzulinskih injekcij in na\u010drtovanjem prehrane.<\/p>\n<ol start=\"20\">\n<li><strong>na katerih nivojih uporabljamo osebno in javno komunikacijo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Medosebna kom. Se uporablja pri stiku zdravstvenega delavca in posameznika. Pomembna je bli\u017eina udele\u017eencev. Deli se na diadno-kom dveh oseb in skupinsko, kjer je malo udele\u017eencev, na\u010deloma brez medijev, ni vedno nadzora in odgovornosti, dvosmerno pretok informacij, osebna bli\u017eina.<\/p>\n<p>Javna kom; uporabljamo sredstva javnega obve\u0161\u010danja, ljudi o zdravstvenih te\u017eavah in boleznih kot so aids, in druge nalezljive bolezni, opozorila o oku\u017eeni vodi.. Uporablja se ko je veliko udele\u017eencev, uporaba medijev, velike razdalje med udele\u017eenci, nadzor informacij, odgovornost za informiranje, enosmerni potek informacij.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"21\">\n<li><strong>kaj je podatek?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Temeljni elementi vsake informacije so podatki, z njimi tvorimo informacijo. Informacija mora biti celostna kar pomeni, da mora vsebovati vse bistvene in manj bistvene podatke. Podatke lahko uporabimo na razli\u010dne na\u010dine, tudi za manipulacijo in prevare. Npr povabilo za cepljenje otroka vsebuje vse podatke, kje , kdaj bo cepljenje, kak\u0161no bo, kaj je potrebno prinesti s seboj, manjka pa podatek da mora biti otrok zdrav.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"22\">\n<li><strong>kaj je vzgojno izobra\u017eevalni smoter, primer?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Izhaja iz temeljnih zna\u010dilnosti vzgoje, kot so smotrnost, na\u010drtnost in organiziranost. Z na\u0161ega vidika to pomeni da je ZV bistveni in sestavni del prizadevanj za zdravje posameznikov in dru\u017ebe.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"23\">\n<li><strong>kaj je frustracijska odpornost in ob\u010dutljivost?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"24\">\n<li><strong>Katere so vi\u0161je potrebe rasti?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Potreba po samouresni\u010devanju \u2013so potrebne skupaj z znanjem pomembne za osebno rast, sem spada tudi znanje o zdravju, saj se le zdrav \u010dlovek lahko samo uresni\u010di<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"25\">\n<li><strong>katere metode bi uporabili pri mentorstvu?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Gre za medsebojno komunikacijo., je dalj\u0161i proces spremljanja posameznika, dokler ni opravljen celotni niz med seboj povezanih epizod. Usmerjeno je na neki problem ali temo in pomaga pri u\u010denju v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju. Mentor se mora pred sre\u010danjem s kandidatom pripraviti, biti seznanjen o tem. METODE: opisovanje, razlaga pojasnjevanje, razgovor, lahko tudi demonstracija. Ogleda si dose\u017eke in svetuje naprej.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"26\">\n<li><strong>Napi\u0161i nekaj aktivnosti promocije zdravja in povej kaj pomeni problem v reverzibilni fazi.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>To so: <span style=\"text-decoration: underline;\">Ustvarjanje varnega okolja<\/span> ( urejen kanalizacijski sistem, gradnja cest, dobre bivalne razmere, omejitev hitrosti), <span style=\"text-decoration: underline;\">individualna za\u0161\u010dita<\/span> ( imunizacija, uporaba varnostnih \u010delad, za\u0161\u010ditna obleka pri delu,) <span style=\"text-decoration: underline;\">zdravstvena vzgoja<\/span> (ozave\u0161\u010danje o zdravstvenih temah, subvencioniranje zdravih izdelkov, obdav\u010denje nezdravih izdelkov,) splo\u0161na skrb za zdravje ( nadzor nad ogla\u0161evanjem, prepoved prodaje dolo\u010denih izdelkov), <span style=\"text-decoration: underline;\">odkrivanje problemov v<\/span> <span style=\"text-decoration: underline;\">reverzibilni fazi<\/span> ( presejalni testi za raka na materni\u010dnem vratu in raka na dojkah, ugotovitev rizi\u010dnih faktorjev za koronarno bolezen)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"27\">\n<li><strong>Napi\u0161i 3 prednosti in 3 slabosti javne komunikacije<\/strong>!.<\/li>\n<\/ol>\n<p>Prednosti: -uporaba medijev\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Slabosti: &#8211; nadzor informacij<\/p>\n<ul>\n<li>veliko udele\u017eencev \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0&#8211; odgovornost za informiranje<\/li>\n<li>velike razdalje med udele\u017eenci <strong>&#8211; <\/strong>enosmerni potek inf<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"28\">\n<li><strong>Kak\u0161ne so zna\u010dilnosti odprte komunikacije in navedi primer!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Pomeni odprt dialog in odnos dveh ali ve\u010d oseb, vklju\u010denih v komunikacijo. Vklju\u010duje miselno, \u010dustveno in vedenjsko stran na verbalni in neverbalni ravni.. odprta komunikacija je neposredna, vzajemna, iskrena, spo\u0161tljiva, strpna, odkrito vedenjska, s preverjenimi sporo\u010dili, z vzajemno interpretacijo. Pri tej komunikaciji uporabimo tako imenovana odprta vpra\u0161anja kako, kdaj kje, zakaj, kaj. Npr: kako spi va\u0161 otrok, kako hranite va\u0161o Nino.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"29\">\n<li><strong>Katere vzgojne metode uporabljamo pri frontalni obliki dela?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Uporabimo jo pri deli z vso skupino hkrati. U\u010ditelj je pred poslu\u0161alci in je ustvarjalni vodja izobra\u017eevanja. Bistvo frontalne oblike je,da se u\u010dna snov spoznava,vadi,ponavlja, pa tudi preverja s celotno skupino udele\u017eencev hkrati. U\u010dna snov se posreduje s pomo\u010djo u\u010dbenikov, zlo\u017eenk, bro\u0161ur, raznih navodil.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"30\">\n<li><strong>kako u\u010ditelj uravnava govor ob podajanju vizualnega gradiva?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>pri ravnanju z vizualnimi pripomo\u010dki, naredimo kratke premore, da udele\u017eenci lahko sporo\u010dila v miru gledajo; preveriti je treba ali udele\u017eenci pravilno razumejo vizualna sredstva. Uporabljamo samo uveljavljene kratice, sicer je potrebna razlaga. Ponovitve morajo biti strjene, povezane v dolo\u010denih \u010dasovnih obdobjih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"31\">\n<li><strong>kako opredelijo motivacijo kognitivno usmerjeni psihologi?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Poudarjajo,da \u010dlovekovo dejavnost usmerjajo kognitivni dejavniki, kot so pri\u010dakovanja, zavest ciljev in tehtanje poti do njih, presojanje situacije, samozaupanje. Pomembni so postali posameznikovi osebni cilji, njegova pri\u010dakovanja, razlage, predvidevanja. Pohvala v kombinaciji s kognitivnim pogledom lahko na posameznika deluje razli\u010dno, in sicer pozitivno, negativno ali sploh ne deluje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"32\">\n<li><strong>opi\u0161i fazo vrednotenja pri andrago\u0161kem ciklusu<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>V tej fazi ugotavljamo ali je bil program na\u010drtovan in izpeljan tako, da so bili dose\u017eeni zastavljeni cilji., spremembe v znanju in obna\u0161anju. Ocenjujemo tudi izvedbo, kakovost u\u010diteljev in programov. Kon\u010dni uspeh je odvisen tako od oddajnika kot sprejemnika, najbolj pa od vmesne opravljene poti.<\/p>\n<ol start=\"33\">\n<li><strong>zna\u010dilnosti sodobne in tradicionalne ZV! <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Sodobna<\/span> se preusmerja od prepre\u010devanja bolezni k pospe\u0161evanju zdravja, je pozitivno naravnana. Cilj je zanimiv, gre za krepitev zdravja, za dobro po\u010dutje,.. upo\u0161tevana je celovitost dejavnikov, komunikacija je vedno dvosmerna, posku\u0161a se vplivati na razjasnjevanje stali\u0161\u010d, vrednot, in na\u010dinov obna\u0161anja., zvi\u0161uje se samospo\u0161tovanje in pove\u010dujejo \u017eivljenjske spretnosti.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Tradicionalna<\/span>:naravnan v prepre\u010devanje bolezni. Cilj je te\u017eko merljiv in manj zanimiv. zapostavljena sta socialni in \u010dustveni del \u010dlovekove osebnosti.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>34 .Kaj je zdravje in kaj bolezen?<\/strong><\/p>\n<p>Zdravje je stanje popolne telesne, du\u0161evne, socialne blaginje in ne le odsotnost od bolezni ali invalidnosti.<\/p>\n<p>Bolezen: to je pojem, ki ga uporabljamo za subjektivno izku\u0161njo obolenja. Ta pa je odvisna od pomena, ki ga posameznik pripi\u0161e dolo\u010denim znakom obolenja. . bolezen vodu obi\u010dajno do zdravstvene te\u017eave, ki se lahko raz\u0161iri sprva na neprizadeta podro\u010dja \u010dlovekove osebnosti, se prena\u0161a na o\u017eje in \u0161ir\u0161e bolnikovo okolje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"35\">\n<li><strong> Kaj je informacija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>s pomo\u010djo podatkov tvorimo informacijo. V informaciji so podatki postavljeni v jasne odnose, gre za ustvarjanje zamisli, oblikovanje pojmov, vrednostnih sodb, informacija pomeni oblikovati, dajati obliko ne\u010demu, pojasnjevati, ustvarjati smisel, predstavo. \u010cloveku omogo\u010da uspe\u0161no odzivanje in sprejemanje u\u010dinkovitej\u0161ih odlo\u010ditev ter tako vpliva na \u010dlovekovo vedenje. Informacija mora biti celostna, vsebovati mora vse bistvene in manj bistvene podatke.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"36\">\n<li><strong> U\u010dne tehnike in navade pri odraslemu (andragogika)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>*dejavno branje pisnih virov, razumevanje, predelava<\/p>\n<p>*poslu\u0161anje, miselna zbranost, in dejavno u\u010denje<\/p>\n<p>*pregled nad snovjo<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>* pripravljanje bele\u017ek in miselno strukturiranje<\/p>\n<p>*ustaljene u\u010dne navade , ki skraj\u0161ujejo ogrevanje ali za\u010detno fazo u\u010denja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"37\">\n<li><strong> Katere so oblike izobra\u017eevanja pri odraslih?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; prosvetljevanje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -konzultacija<\/p>\n<p>&#8211; individualno delo\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; vzgojni vplivi<\/p>\n<p>&#8211; mentorstvo \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; zdravstveno vzgojno delo ( te\u010daji, seminarji, kro\u017eki)<\/p>\n<p>&#8211; veliko informacij s podro\u010dja varovanja zdravja, branje strokovne literature.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"38\">\n<li><strong> Maslowa teorija pri motivaciji<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>\u010clovekove potrebe je razdelil v piramido, ki ima hierarhi\u010dno strukturo, kar pomeni da morajo biti zadovoljene najprej potrebe ni\u017eje vrste, da lahko posameznik preide na zadovoljevanje potreb vi\u0161je stopnje. \u010ce razlagamo njegovo teorijo on ni\u017ejih potreb proti vi\u0161jim, spoznamo tudi pogoje za u\u010denje.<\/p>\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ke potrebe ( \u017eeja, lakota, toplota)<\/li>\n<li>potrebe po varnosti (\u0161olski red, urnik)<\/li>\n<li>potrebe po pripadnosti in ljubezni (medsebojna pomo\u010d)<\/li>\n<li>potreba po spoznanju (potreba po kakovostnem u\u010denju)<\/li>\n<li>estetske potrebe<\/li>\n<li>potrebe po samouresni\u010devanju (znanje o zdravju)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"39\">\n<li><strong> Vzgojne metode na sekundarnem nivoju ZV?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zajema rizi\u010dne skupine prebivalstva, vendar \u0161e zmeraj zdrave ljudi. Naloga je opozarjati na nevarnosti za zdravje, ki izhajajo iz delovnega ali \u017eivljenjskega okolja. Ljudi opozarjamo tudi na prve znake obolenja in jih tako pripravimo na pravo\u010dasno ter pravilno ukrepanje, da ne pride do ogro\u017eanja zdravja. Udele\u017eence \u017eelimo usposobiti za samoopazovanje, samopomo\u010d, pa tudi za pomo\u010d so\u010dloveku v obliki nasveta ali kako druga\u010de. Zajema vzgojo nose\u010dnic, njihovih partnerjev, ali dru\u017einskih \u010dlanov, ali delavcev pri sevanju. Nosilci so \u0161ole za star\u0161e, vse zdravstvene ustanove in zdravstveni delavci, dispanzerji, patrona\u017ea.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"40\">\n<li><strong> Ali na primarnem nivoju uporabljamo javno komunikacijo, utemelji.!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>ZV na primarni ravni je namenjena zdravemu prebivalstvu. Njena naloga je obve\u0161\u010dati ljudi o dejavnikih, ki ogro\u017eajo zdravje in so zna\u010dilni za dolo\u010den \u010das in prostor. Prav tako obve\u0161\u010da o tistih dejavnikih, ki zdravje vzdr\u017eujejo ali ga povrnejo. Uporabljajo se sredstva mno\u017ei\u010dnega obve\u0161\u010danja. Na tej ravni \u017eelimo dose\u010di ravnanje, ki krepi zdravje in tako prepre\u010duje zbolevanje. Dose\u010di \u017eelimo \u010dim ve\u010djo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti, zainteresiranost oziroma motivacijo in odgovornost za lastno zdravje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"41\">\n<li><strong> Neverbalna komunikacija, katera podro\u010dja zajema enega opi\u0161i!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zajema: &#8211; razdalje med u\u010denci\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; polo\u017eaj in gibanje ljudi v prostoru-proksemika<\/p>\n<ul>\n<li>fizi\u010dna podoba &#8211; poklicno okolje<\/li>\n<li>o\u010desni kontakt &#8211; \u010das<\/li>\n<li>izraz obraza-mimika -fiziolo\u0161ke reakcije-molk<\/li>\n<li>kretnje &#8211; vonjave, otip, tresljaji<\/li>\n<li>dr\u017ea &#8211; dotik<\/li>\n<\/ul>\n<p>DOTIK je \u010dut, s pomo\u010djo katerega se lahko zavedamo sveta okoli sebe. Z njim lahko okolju oddajamo in iz njega sprejemamo razli\u010dne informacije, ob\u010dutke. Dotik je prva \u010dlovekova komunikacija po rojstvu, ko mati stisne k sebi novorojenca in pogosto tudi zadnja, ko umirajo\u010di pogosto \u017eeli da ga dr\u017eimo za roko. Telesni dotik v veliki meri oblikuje \u010dlovekovo osebnost. Odzivi na dotik, pa so odvisni tudi od kulturnega okolja, b katerem posameznik \u017eivi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"42\">\n<li><strong> Razlike med predmetnikom in urnikom?<\/strong><br \/>\n<span style=\"text-decoration: underline;\">Predmetnik <\/span>na pregleden, tabelari\u010den na\u010din prikazuje u\u010dne predmete, ki se pou\u010dujejo v nekem izobra\u017eevalnem programu. Predmetnik dolo\u010da vrsto predmetov, njihovo zaporedne, \u0161tevilo ur, trajanje pouka po tednih ali trajanje te\u010daja.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"43\">\n<li><strong> Naloge zdravstvene vzgoje na terciarnem nivoju!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Pomeni skrb za ljudi, pri katerih je \u017ee pri\u0161lo do dolo\u010dene spremembe oziroma je zdravje \u017ee prizadeto. Ljudi \u017eeli usposobiti, da bodo znali prepre\u010devati povrnitev bolezni oziroma kakovostno \u017eiveli z nastalo spremembo, kar pomeni da je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim svojcem. Gre za ukrepe za zmanj\u0161evanje ali odpravljanje dolgotrajnih okvar ali nesposobnosti, za u\u010dinkovito laj\u0161anje trpljenja ter za izbolj\u0161anje bolnikove prilagodljivosti na zanj nezadovoljiva stanja. Z ZV \u017eeli posameznika usposobiti za polno, bogato \u017eivljenje z osnovnim obolenjem. Delo poteka zelo individualno. Na tej ravni so nosilci zdravstveno vzgojnih dejavnosti bolni\u0161nice, in\u0161tituti, zdravili\u0161\u010da, patrona\u017ena slu\u017eba, dispanzerji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"44\">\n<li><strong> Vzgojne metode pri splo\u0161nem pristopu ZV?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>* metoda prepri\u010devanja\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 * metoda spodbujanja<\/p>\n<p>* metoda vedenja in navajanja\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 * metoda prepre\u010devanja<strong><br \/>\n* <\/strong>igranje vlog \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0* \u0161tudije primerov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"45\">\n<li><strong> Nosilci zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni, in terciarni ravni?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Primarna: obsega zdravstveno in lekarni\u0161ko dejavnost<\/p>\n<p>Sekundarna: specialisti\u010dno ambulanto, specialisti\u010dno bolni\u0161ni\u010dno dejavnost<\/p>\n<p>Terciarna: dejavnosti klinik, in\u0161titutov, ter drugih poobla\u0161\u010denih zavodov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"46\">\n<li><strong> Ali v ZV uporabljamo medsebojno komunikacijo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Da. Uporablja se pri stiku zdravstvenega delavca in posameznika ali njihove dru\u017eine ali druge manj\u0161e skupine. Ki na ta na\u010din dobivajo informacije in navodila ter lahko re\u0161ijo nejasnosti.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"47\">\n<li><strong> Na\u0161tej faze vse\u017eivljenjskega izobra\u017eevanja, tudi izobra\u017eevanje za poklice v zdravstvu!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; za\u010detno izobra\u017eevanje ( traja od vstopa v \u0161olo do izstopa iz \u0161olanja. To je izobra\u017eevanje otrok in mladine, ki je namenjena za pridobitev splo\u0161ne in poklicne izobrazbe)<\/p>\n<p>&#8211; nadaljevalno izobra\u017eevanje ( po prekinitvi za\u010detega izobra\u017eevanja na kakr\u0161en koli na\u010din ponovno vklju\u010di v izobra\u017eevanje.)<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Na poklicnem podro\u010dju: <\/span><\/p>\n<p>* formalno izobra\u017eevanje ( za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe, ki se kon\u010da na razli\u010dnih stopnjah, specializacije, drugo izobra\u017eevanje in usposabljanje za poklicno delo)<\/p>\n<p>* neformalno izobra\u017eevanje ( uvajanje in privajanje-usposabljanje, izpopolnjevanje)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"48\">\n<li><strong> Ko poteka informacija od u\u010ditelja do u\u010denca, kdaj lahko re\u010demo da je proces u\u010denja sklenjen oz popoln?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Komunikacija je uspe\u0161na, kadar naslovnik prejme sporo\u010dila v tisti obliki, kot so bila oddana. Komunikacija je najbolj uspe\u0161na, kadar so temeljni elementi najbolj\u0161i mogo\u010di.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"49\">\n<li><strong> Potek informacije od oddajnika do sprejemnika- kdaj pride do te\u017eav?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Do te\u017eav pride zaradi:<\/p>\n<ul>\n<li>uporabe neznanih besed ali besednih struktur<\/li>\n<li>neupo\u0161tevanja zmo\u017enosti poslu\u0161alca za sprejem informacija<\/li>\n<li>Razlik v pomenu uporabljenih besed<\/li>\n<li>Kulturnih razlik med sporo\u010devalcem in poslu\u0161alcem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"50\">\n<li><strong> Kdaj in kje uporabljamo metodo navajanja, primer?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>V zgodnjem otro\u0161tvu \u017eelimo oblikovati nujne za zdravo \u017eivljenje pomembne navade, kot so navade s podro\u010dja higiene, varovanja zdravja (izbira in priprava hrane), kulturne ( spretnosti komuniciranja v skupini), delovne in druge navade.<\/p>\n<p>Primer: posnemanje zgledov glede prehrane, gibanja, odgovornosti za zdravje, na primer razli\u010dne odvisnosti, \u017eivljenje brez cigaret, stalni spolni partnerji in drugo.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"51\">\n<li><strong> Opi\u0161i individualizacijo pouka!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Na\u010delo individualnega pouka pomeni, da koli\u010dino in vrsto izobrazbene skupine dolo\u010damo skladno z individualnimi sposobnostmi u\u010denca in njegovimi interesi. Zahteva individualen pristop, vendar znotraj skupinske in frontalne oblike dela. Na\u010delo izhaja iz spoznanja, da udele\u017eenci niso homogena celota, \u010deprav so lahko pribli\u017eno enako stari..<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"52\">\n<li><strong> Kaj zajema priprava na u\u010dno uro? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Udele\u017eence je potrebno motivirati, vzbuditi vedo\u017eeljnost, ustvariti spro\u0161\u010deno delovno okolje, jih pripraviti na naloge ki so pred njimi. Predstavitev ciljev pouka, organizacije u\u010dne enote, s ponavljanjem obnoviti \u017ee prej obravnavano snov, razlo\u017eiti pomen vsebine za vsakdanje \u017eivljenje. Lahko si pomagamo s primernim pregovorom, lahko predstavimo informacijo. Posebno pri pouku, ko udele\u017eenci presedijo ve\u010d ur na dan v \u0161oli, so na za\u010detku u\u010dne ure priporo\u010dljive vaje za spro\u0161\u010danje in koncentracijo, kot so globoko dihanje, vaje za vrat, in zravnano hrbtenico.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"53\">\n<li><strong> S skico ponazori dejavnike pouka!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>U\u010denec: v ZV predstavlja zdravega posameznika, je tisti ki se med poukom u\u010di. Pridobiva znanje, spretnosti in navade. U\u010dna snov vpliva na to da postane u\u010denec dejaven. U\u010ditelj je v ZV zdravstveni delavec, je pobudnik organizator, in izvajalec izobra\u017eevanja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"54\">\n<li><strong> Delitev u\u010dnih ciljev in navedi primer za ZV!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Najpomembnej\u0161i cilj programa; z ve\u010danjem ozave\u0161\u010denosti o virusu HIV in aidsu zni\u017eati \u0161tevilo na novo oku\u017eenih, razvijati in spodbujati pozitivno stali\u0161\u010de do ljudi, ki so oku\u017eeni in oboleli.<\/p>\n<p>Cilji naj bodo usmerjeni k vzrokom vedenja z ve\u010djim tveganjem za zdravje. Razdelimo jih lahko v :<\/p>\n<p>*pomanjkanje znanja: ne vedo, da so izpostavljeni tveganju oku\u017ebe, da kondomi predstavljajo za\u0161\u010dito, ne poznajo varnih oblik spolnega odnosa.<\/p>\n<p>*navade, prepri\u010danja: menijo, da kondomi niso sprejemljivi, da zmanj\u0161ajo u\u017eitek, da se tako in tako ne morejo oku\u017eiti.<\/p>\n<p>* pomanjkanje ve\u0161\u010din: ne znajo pravilno uporabiti kondoma, nimajo sposobnosti se s partnerjem pogajati za varne oblike spolnosti.<\/p>\n<p>* ovire: omejen dostop do kondomov, ni spolne vzgoje v \u0161olskem programu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"55\">\n<li><strong> Ali je metoda laboratorijskih ali prakti\u010dnih del koristna za ZV, in zakaj?<\/strong><\/li>\n<li>Pomembna je pri razvijanju vedo\u017eeljnosti, kulture dela in sodelovanja med ljudmi, usvajanja postopkov zvezi s krepitvijo in ohranjanjem znanja. Metodo izberemo, ko imamo za cilj, da udele\u017eenec neko nalogo obvlada in si pridobi dolo\u010dene spretnosti. Metodo prakti\u010dnih del uporabimo pri u\u010denju varovancev, ko morajo dose\u010di dolo\u010dene spretnosti, kot so dajanje inzulina sebi ali svojcu, prevezovanje ran, priprava zdravih obrokov hrane.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"56\">\n<li><strong> \u010clovek se po 25. letu starosti ni ve\u010d sposoben u\u010diti, utemelji! <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>NI RES: <\/strong> Starej\u0161i udele\u017eenci izobra\u017eevanja imajo dolo\u010dene zahteve in potrebe. Potrebujejo ve\u010d svetlobe, ve\u010d odmorov, ve\u010dje \u010drke v odtisnjenih besedilih, ve\u010djo glasnost pri predvajanju avdio in video posnetkov. Upo\u0161tevanje njihovih zna\u010dilnosti, in potreb poka\u017ee, da dosegajo dobre uspehe in se lahko izobra\u017eevalno dejavni tudi v pozni starosti. So \u017ee tudi bolj odrasli, imajo ve\u010djo motivacijo za u\u010denje saj vejo da se u\u010dijo zase in za svoje \u017eivljenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"57\">\n<li><strong> S katerimi besedami ali besednimi zvezami motiviramo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Motiviramo lahko s pohvalo, ki naj bo spontana, pristna in z besedami; lepo, dobro.<\/p>\n<p>Nana\u0161a naj se na dose\u017eke in napredek posameznika, primerja z njegovimi9 dose\u017eki in ne dose\u017eki drugih \u010dlanov ekipe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kak\u0161ne so zahteve za kvaliteten slikovni material v ZV? Najpogosteje se kot slikovni material uporabljajo plakati, slikanice, zlo\u017eenke. Namen je vzbuditi pri ljudeh pozornost, jih motivirati k razmi\u0161ljanju, sodelovanju, opozarjajo in estetsko vzgajajo. Slikovna gradiva lahko predvajamo s projektorji, grafoskopom, diaprojektorjem, ra\u010dunalni\u0161kim projektorjem. Za grafoskop je zelo pomembno da zatemnitev prostora ni potrebna, potrebuje se &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-metodika-zdravstvena-nega-za-metodiko\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Vpra\u0161anja in odgovori metodika<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1534],"tags":[2162,2163,1535,2164],"class_list":["post-2745","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-metodika","tag-metodika-v-zdravstveni-negi","tag-procesna-metodologija-dela-v-zdravstvu-in-zdravstveni-negi","tag-vprasanja-in-odgovori-za-metodiko"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2745","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2745"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2745\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2745"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2745"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}