{"id":2747,"date":"2015-02-02T16:48:14","date_gmt":"2015-02-02T15:48:14","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2747"},"modified":"2015-02-02T18:48:33","modified_gmt":"2015-02-02T17:48:33","slug":"vprasanja-iz-zdravstvene-vzgoje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-iz-zdravstvene-vzgoje\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161anja iz zdravstvene vzgoje"},"content":{"rendered":"

Kako definira WHO promocija zdravja?<\/strong> Promocija zdravja je proces, ki omogo\u010da posamezniku (skupnosti), da vpliva na izbolj\u0161anje svojega zdravja ter, da pove\u010da lasten nadzor nad dejavniki zdravja.<\/p>\n

Ali obstajajo ljudje,ki uporabljajo samo en kanal?(da,ne.zakaj)<\/strong> Tudi \u010de se \u0161e tako trudijo, morajo uporabljati samo enega, lahko prevladuje, a z lati osvojimo vse tri kanale, saj se moramo prilagajati razli\u010dnim situacijam.<\/p>\n

Ali v ZV uporabljamo javno komunikacijo? (da,ne zakaj)<\/strong> DA, saj uporablja javno komuniciranje preko medijev za obve\u0161\u010danje \u0161ir\u0161e populacije ljudi, informiranju o problemih zdravja in bolezni, ker imajo javni mediji velik vpliv na ve\u010djo populacijo ljudi.<\/p>\n

Audiovizualna sredstva\u2013zakaj jih uporablja\u0161 in katera? <\/strong>Glavni namen je posredovanje vizualnega in zvo\u010dnega gradiva. AV sredstva omogo\u010dajo ve\u010djo u\u010dinkovitost pouka s tem, da: ustvarjajo atmosfera za dobro razumevanje, Spremembe v u\u010dnih aktivnostih, poka\u017eejo na razmerje med predmetom, potrebo, interes u\u010dencev, La\u017eje u\u010denje za verbalno nerazvite u\u010dence, Povratna informacija, Bogatijo izku\u0161nje, pomagajo razvijati pojme, Pospe\u0161ujejo neverbalno u\u010denje, Sve\u017eina. Poznamo projektor (dia ali digitalni), grafoskop, TV, videorekorder, episkop; od avditivnih magnetofonski trak, pogosteje sporo\u010dila po radiu.<\/p>\n

Kako so u\u010dinkovita pri pouku? <\/strong>AV \u2013 sredstva omogo\u010dajo ve\u010djo u\u010dinkovitost pouka s tem, da: ustvarjajo atmosfero za dobro razumevanje; v u\u010den\u010devo aktivnost in obna\u0161anje vna\u0161ajo pomembne spremembe; poka\u017eejo na razmerje med predmetom, potrebo in interesom u\u010denca; vna\u0161ajo sve\u017eino in razli\u010dnost v vzgojno \u2013 izobra\u017eevalni proces; u\u010denje postane la\u017eje za verbalno slab\u0161e razvite udele\u017eence; lahko daje povratno informacijo, ki omogo\u010da udele\u017eencem lastno kontrolo znanja; bogatijo izku\u0161nje in pomagajo razvijati pojme; pospe\u0161ujejo neverbalno u\u010denje in omogo\u010dajo temeljitej\u0161e posplo\u0161evanje.<\/p>\n

Definicija ZV po WHO?<\/strong> Zdravstvena vzgoja je kombinacija izobra\u017eevalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dose\u017eejo, da ljudje \u017eelijo biti zdravi, vedo kako postati in ostati zdravi, da naredijo vse kar je v njihovi mo\u010di, za varovanje zdravja, ter, da poi\u0161\u010dejo pomo\u010d takoj, ko jo potrebujejo (WHO1982).<\/p>\n

ZV je permanenten proces, ki spremlja \u010dloveka od spo\u010detja, prek nose\u010dnosti, rojstva, dobe otro\u0161tva in odra\u0161\u010danja do odraslosti in starosti.<\/p>\n

Kaj je indoktrinacija?<\/strong> Vsiljevanje nekih stali\u0161\u010d brez ustrezne racionalne osnove, vplivamo samo na \u010dustveno plat.<\/p>\n

Kaj je specialna didaktika?<\/strong> Upo\u0161teva posebnosti didaktike za vsebine dolo\u010denih podro\u010dij ali posebnosti starostne strukture udele\u017eencev. Npr. andrago\u0161ka didaktika je del andragogike.<\/p>\n

Kaj bi uporabil pri skupinskem delu? <\/strong>Vse (u\u010dne in vzgojne) ali samo dolo\u010dene. U\u010cNE METODE: metoda ustnega razlaganja, razgovor, demonstracija, delo s tekstom, metoda laboratorijskega dela VZGOJNE METODE: metoda prepri\u010devanja, vedenje in navajanje, prepre\u010devanje, spodbujanje, identifikacija, igranje vlog, \u0161tudij primerov, posnemanja. Dobra pripravljenost za delo v skupini – dose\u010di, da vsi sodelujejo, primernost snovi za to obliko dela, primerno sestavljene skupine, pomembno je vsakega posameznika vklju\u010diti v skupino, primerno izbran in funkcionalno urejen prostor<\/p>\n

Kaj se upo\u0161teva pri metodi predavanja?<\/strong> Predavatelj se mora potruditi, da bo vsebino logi\u010dno in zanimivo povedal in sledil zastavljenemu smotru. Predavanje lahko popestri z razli\u010dno obarvanim glasom, z dajanjem in razlago primerov, z uporabo u\u010dnih sredstev. Predavanje je lahko izvedeno kot spro\u0161\u010den teko\u010d govor, kot sistemati\u010dno podajanje snovi, pri te\u017eko razumljivi vsebini pa spremljano s sprotnim ponazarjanjem.<\/p>\n

Kaj pomeni na\u010delo postopnosti, kaj sistemati\u010dnosti? sistemati\u010dnost in postopnost<\/em><\/strong> – je pomembno na\u010delo, ki ga izpostavljajo vsi didaktiki – sistemati\u010dnost v pouku zdr. vzgoje obravnavamo z dveh vidikov: 1. <\/strong>z vidika snovi pri sistemati\u010dni razporeditvi v predmetniku in u\u010dnem na\u010drtu in pri razporeditvi oz. raz\u010dlenjevanju snovi kake ve\u010dje teme na manj\u0161e u\u010dne enote, ter pri dolo\u010danju etap u\u010dnega procesa 2. <\/strong>iz vidika postopnosti – u\u010denci za\u010dno obdelovati novo snov, ko so staro v glavnem \u017ee osvojili. <\/strong>Posledica tega na\u010dela je, da u\u010denje postane aktivno. Iz tega na\u010dela izhajajo 4 pravila: od bli\u017enjega k daljnemu, <\/strong>od enostavnega k zapletenemu, od la\u017ejega k te\u017ejemu, od znanega k neznanemu. <\/strong>Ta pravila je potrebno uporabljati v medsebojni povezanosti.<\/p>\n

Kaj je frustracija?<\/strong> Oviranje motiva imenujemo frustracija. Ovire<\/em><\/strong>: objektivne<\/span> – npr. zakonski predpisi, javno mnenje, fizikalne ovire (hud mraz, visoka vro\u010dina) & subjektivne<\/span> – fizi\u010dna in psihi\u010dna nezmo\u017enost (bolezen, neznenje, du\u0161evni konflikt). Kadar si motivi nasprotujejo, govorimo o konfliktnih motivih in konfliktni situaciji<\/p>\n

Kaj so vrednote, kaj pomenijo za ZV?<\/strong> Pojmi, ki jih visoko vrednotimo, nam veliko pomenijo, si prizadevamo priti do njih . Pojavi in dejavnosti, ki jih ocenjujemo kot dobre, za\u017eeljene ali pravilne v moralnem smislu. Iz vrednot izhajajo na\u0161e najpomembnej\u0161e odlo\u010ditve. Z vrednotami uravnavamo in na\u010drtujemo svoje \u017eivljenje tudi dolgoro\u010dno \u2013 pri najpomembnej\u0161ih odlo\u010ditvah \u2013 izobra\u017eevanje, partner, poklic \u2013 sodelujejo vrednote. Npr. generalna kategorija = ZDRAVJE \u2013 \u010de jo imamo v na\u0161i hierarhiji grupirano visoko, imamo veliko stali\u0161\u010d oblikovanih v zvezi z vrednoto zdravja \u2013 \u010de nam zdravje ni vrednota, teh stali\u0161\u010d nimamo.<\/p>\n

Kaj je metoda prepre\u010devanja?<\/strong> \u017delimo dose\u010di, da se posameznik ogne dolo\u010denim vzorcem obna\u0161anja, ki bi lahko npr. vodili v bolezen, uporablja pristope kot so: opozorila, vzgojni nadzor, kazen, .. Edina izmed metod, ki je REPRESIVNA – vse ostale niso<\/p>\n

Kako se imenuje dokument, ki nam dolo\u010di vsebino izobra\u017eevanja? <\/strong>U\u010dni na\u010drt dolo\u010da vsebine posameznih predmetov. Vsebine moramo izbrati po ve\u010d kriterijih: z vidika celotnega sistema \u0161olanja oz. zdr. vzgoje, izbrane morajo biti tako da jih bodo udele\u017eenci razumeli, biti morajo sistematizirane po didakti\u010dnem sistemu, usklajene morajo biti z drugimi predmeti, biti morajo aktualna, z vidika nacionalne kulture, biti morajo znanstveno neopore\u010dne, sodobne, z vidika povezovanja teorije s prakso, prilagojene morajo biti sposobnostim u\u010dencev, prilagojene krajevnim posebnostim, biti morajo trajno usmerjene v zdravje.<\/p>\n

Razvrstitev snovi v u\u010dnem na\u010drtu:<\/span><\/em><\/strong><\/p>\n

Progresivni ali linijski na\u010din<\/em><\/strong> \u2013 snov se ne ponavlja ampak nalaga. Udele\u017eenci morajo samo ponavljati, sicer je proces pozabljanja premo\u010dan. Razvrstitev po koncentri\u010dnih krogih<\/em><\/strong> \u2013 snov se v vsakem naslednjem krogu ponovi, raz\u0161iri.<\/p>\n

Spiralna razvrstitev<\/em><\/strong> \u2013 stara snov se sicer ne ponavlja, je pa temelj in podlaga za raz\u0161iritev in dopolnitev.<\/p>\n

Kam bi uvrstil motivacijo?<\/strong> Motivacija je (delovanje po vnaprej zami\u0161ljenih ciljih) nujna za u\u010denje, a jo nebi uvrstili na prvo mesto, saj je uspe\u0161nost v izobra\u017eevanju odvisna \u0161e od: OKOLJA v katerem smo (fizi\u010dnih dejavnikov) FIZIOLO\u0160KIH DEJAVNIKOV (npr. slabo po\u010dutje) SOCIALNIH (tesna stanovanja, prenatrpane predavalnice) PSIHOLO\u0160KIH \u2013 kar \u010dlovek zmore, kar \u010dlovek ho\u010de, kar \u010dlovek zna \u2013 osebnostne ali \u010dustvene zna\u010dilnosti. (sem bi uvrstila tudi motivacijo)<\/p>\n

Kritika<\/strong> uporabljamo jo pri metodi prepri\u010devanja kot vzgojno sredstvo. Paziti moramo, da posameznik ne postane preve\u010d kriti\u010den do samega sebe. Pri uporabi K upo\u0161tevamo: nikoli ne K osebnosti, ne K zna\u010daja, ne obravnavamo samo trenutnega polo\u017eaja. Koristna K in samo K se nikoli ne dotikata in ne napadata osebnosti, pa\u010d pa obravnavata okoli\u0161\u010dine in stvari. Biti moramo pozorni, da posameznik ne postane preve\u010d kriti\u010den do samega sebe in na podlagi tega za\u010dne dvomiti v svoje sposobnosti – \u010de uporabimo kritiko, moramo upo\u0161tevati: nikoli ne kritiziramo osebnosti; ne kritiziramo zna\u010daja; ne obravnavamo samo trenutnega polo\u017eaja. Koristna kritika in samokritika se nikoli ne dotikata in ne napadata osebnosti, ampak obravnavata stvar in okoli\u0161\u010dine.<\/em><\/p>\n

Katere so aktivnosti procesa ZV<\/strong> in kaj ve\u0161 o individualni za\u0161\u010diti<\/strong>?<\/p>\n

Aktivnosti<\/em><\/strong>: Do sedaj so se na na\u0161em obmo\u010dju najbolj obnesli konkretni projekti v skupnosti, kot so zdrava mesta, \u0161ole, vrtci, delovna okolja, ki omogo\u010dajo interdisciplinarne, medsektorske pristope in kjer brez sodelovanja in povsem konkretnih ter enostavnih pridobitev za okolje in zdravje prakti\u010dno ne gre.<\/p>\n

Ustvarjanje varnega okolja, individualna za\u0161\u010dita<\/span><\/em><\/strong> (se odra\u017ea v skrbi za posameznika \u2013 uzakonjena in financirana s strani dr\u017eave): imunizacija (dr\u017eava uzakoni in pla\u010da), uzakonitev obveznega pripenjanja z varnostnim pasom, uporaba varnostnih \u010delad, za\u0161\u010ditna obla\u010dila pri delu, zdravstvena vzgoja, omogo\u010danje zdrave izbire, odkrivanje problemov v reverzibilni fazi,\u2026<\/em><\/strong><\/p>\n

Kak\u0161en je cilj ZV izobra\u017eevanja iz primera iz prakse?<\/strong> Pomemben je cilj: izberemo tako, da osebi omogo\u010dimo dolo\u010deno dejavnost. Vpliva pa tudi starost, izobrazba, \u0161tevilo udele\u017eencev. Izobra\u017eevanje je avtonomen proces kjer posameznik pridobiva znanje, ga sprejme, si ga zapomni ali pa razume. Kategorije ali posledice izobra\u017eevanja so: znanje, spretnost, navade, razvijanje dispozicij v sposobnost. Primer: da se bo pacient pou\u010dil o svoji bolezni, se nau\u010dil jemati zdravila, se navadil na zdravila in jih jemal kot nekaj vsakdanjega.<\/p>\n

Motivacija k\/proti,od\/stran:<\/strong> + cilji<\/span> so usmerjeni (K, DO) doseganju le teh > nagrade, \u010dlovek te\u017ei k tem ciljem – cilji<\/span> pa so usmerjeni stran od ne\u010desa > kazen \u2013 tega cilja se izogibamo, saj bi ote\u017eil zagotovitev potrebe.<\/p>\n

Na\u0161tej projekte promocije zdravja v Sloveniji!<\/strong> Zdrave \u0161ole, zdravi vrtci, varna skupnost, mladi za mlade, Cindi, \u0160ent,\u2026<\/p>\n

Napi\u0161i in opi\u0161i faze andrago\u0161kega ciklusa:<\/strong> Odrasel, vklju\u010den v andrago\u0161ki proces je vsaka oseba, ki je zaklju\u010dila z rednim \u0161olanjem, je prevzele v \u017eivljenju nove dru\u017ebene vloge (biti star\u0161, zaposlen, \u010dlan dru\u0161tva,\u2026), poleg tega pa se ob\u010dasno ali stalno \u0161e izobra\u017euje. Andrago\u0161ka delitev odraslih<\/em><\/strong>: mladi odrasli (20 – 34 let); srednja leta (35 – 49 let); starej\u0161i odrasli (50 – 64 let); starost (nad 65 let). Ciklus<\/em><\/strong>: nam sistemati\u010dno predstavi proces vzgoje v andragogiki – enak ciklus z enakimi fazami uporabljamo tudi v zdravstveni vzgoji. Ugotavljanje potreb<\/span>: ugotovimo razliko o znanju v skupini ljudi, ugotovimo potrebe po znanju. Programiranje<\/span> : predvidimo proizvajalce po profilih. Planiranje<\/span> \u2013 izdelava natan\u010dnega na\u010drta Uresni\u010devanje<\/span> \u2013 plan, ki smo ga naredili, uresni\u010dujemo. Vrednotenje<\/span>\/evalviranje zastavljenih ciljev – ali smo dosegli cilje in kak\u0161na je bila kvaliteta izvajalcev<\/p>\n

Promocija zdravja po Who? <\/strong>Je proces, ki omogo\u010da posamezniku in skupnosti, da pove\u010dajo lasten nadzor nad dejavniki zdravja in, da vplivajo na izbolj\u0161anje svojega zdravja in zdravja skupnosti ter, da pove\u010da lasten nadzor nad dejavniki zdravja.<\/p>\n

Posredno in neposredno izobra\u017eevanje \u2013 razlika:<\/strong> posredno vzgojno izobra\u017eevanje: delujemo (vzgajamo) preko posrednika, dobri rezultati.neposredno vzgojno izobra\u017eevanje: ni posrednika, sku\u0161amo vlivati na zavest ljudi z govorjeno besedo, te\u017eko dose\u010di dobre rezultate (npr.: univerza)<\/p>\n

Prosvetljevanje v andragogiki \u2013 kaj je?<\/strong> Gre za ZV zdravih prebivalcev, podajanje informacij, ki so pomembne za vse \u2013 ob dolo\u010denem \u010dasu \u2013 na dolo\u010denem mestu.<\/p>\n

Npr.: na za\u010detku poletne po\u010ditni\u0161ke sezone informiramo prebivalce o nevarnosti son\u010denja, skakanje na glavo,..<\/p>\n

Prepoznavanje<\/em><\/strong>: nekaj zna\u0161 identificirati, ve\u0161 na kaj se nana\u0161a, ne zna\u0161 pa interpretirati.<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

Razumevanje<\/em><\/strong> =<\/strong> tisti nivo znanja, ki ga moramo dose\u010di – znamo razlo\u017eiti s svojimi besedami in znamo uporabiti znanje v praksi<\/p>\n

Razlika med represivno in permisivno vzgojo?<\/strong> Permisivna vzgoja \u2013 demokrativna: demokrati\u010den, odnosi u\u010denec \u2013 u\u010ditelj, temelji na pohvali, spodbudi, nagradi. Anarhi\u010dna vzgoja : vse je dovoljeno \u2013 vlada en sam, nered. Represivna vzgoja \u2013 avtoritarna: vzgojitelj uporablja kazen, prisilne metode, da nekaj dose\u017ee<\/p>\n

Razlika med sodobno in tradicionalno ZV: <\/strong>tradicionalen: CILJ: prepre\u010devanje bolezni (te\u017eko merljiv) VIDIK: \u010dlovek ima mo\u017enost odlo\u010danja o svojem obna\u0161anju. Sodoben: <\/strong>Naravnan v zdravje \u2013 pozitivno CILJ: krepitev zdravja (bolezen \u2013 preventivno, videz, dobro po\u010dutje, dobro kondicijo\u2026) bolj\u0161e motiviran posameznik \u2013 komuniciranje dvosmerno : visoko samospo\u0161tovanje, visoke \u017eivljenjske spretnosti<\/p>\n

Razlika med vzajemno in reaktivno komunikacijo? <\/strong>V reaktivni komun<\/em><\/strong>. prihaja le od medsebojnega reagiranja, ne po do medsebojnega vplivanja. Sogovornika uspe\u0161no komun., se pa ne spreminjata. Rezultati so omejeni na \u010das komun. To je pogovor, ki ostane brez posledic. Vzajemna ali dvosmerna<\/em><\/strong> komun<\/em><\/strong>. \u2013 tukaj sodelujeta oba sogovornika, vplivata drug na drugega, se pogovarjata in spreminjata. Gre za pogovor, v katerem poslu\u0161amo, razmi\u0161ljamo in govorimo.<\/p>\n

Razlika med formalnim in neformalnim izobra\u017eevanjem + primer. Formalno<\/em><\/strong> izobra\u017eevanje<\/em><\/strong>: Zdravstveni delavec u\u010di u\u010dence (bodo\u010de zdr. delavce) o \u0161kodljivostih kajenja; Izmenjavanje izku\u0161enj; V obliki \u0161olskega dela in pouka; Velikega pomena je u\u010diteljevo predavanje, v naprej dolo\u010deno \u0161t. ur, razlaga; \u010clani si dvigujejo motivacijo. Neformalno<\/em><\/strong> izobra\u017eevanje<\/em><\/strong>: Kasneje v odmoru \u2013 ta isti pedagog, odide na cigaret in s svojim zgledom neformalno u\u010di obratno; Stik zdravstveni delavec \u2013 posameznik mo\u017een po dopisni poti; Poteka v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah; Izobra\u017eevanje za zdravje preko javnih ob\u010dil<\/p>\n

Sodobna definicija zdravja: <\/strong>Sodobna def. poudarja, da je ZV kombinacija izobra\u017eevalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dose\u017eejo, da ljudje \u017eelijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi, in da naredijo vse, kar je v njihovi mo\u010di, za varovanje zdravja, ter da poi\u0161\u010dejo pomo\u010d takoj, ko jo potrebujejo (WHO, 1982).<\/p>\n

Socializacija v motivacijskem procesu.<\/strong> Socialne (sekundarne): pridobljene, razli\u010dne pri posameznikih, zadovoljevanje le teh pridobljeno z u\u010denjem, povzro\u010dajo razlike med ljudmi, s stopnjo socializacije se ve\u010da \u0161tevilo potreb.<\/p>\n

Sekundarna socializacija <\/strong>(obdobje \u0161olanja): izvaja se in poteka v vzgojno izobra\u017eevalnih institucijah<\/span>; je organizirana<\/span>; je formalna<\/span>; gre za posredno zadovoljevanje potreb<\/span> (potrebe ne izhajajo iz otrok \u2013 ne predstavlja velike vloge kaj otroci ho\u010dejo), ampak potrebe izhajajo iz okolja; ni ve\u010d tako intenzivnih stikov med \u010dlani skupine<\/span>, zato je potrebno vlagati trud v prepri\u010devanje in motivacijo; sekundarni socializacijski proces ni nikoli tako mo\u010dan kot primarni<\/span><\/p>\n

U\u010dne tehnike in navade pri odraslih.<\/strong> Te so: Sposobnost poslu\u0161anja; Aktivno branje pisnih virov, razumevanje, predelava; Aktivno u\u010denje in miselna zbranost; Pregled nad snovjo; pripravljanje bele\u017ek in miselni vzorci; Ustaljene u\u010dne navade; U\u010dijo se bolj strnjeno in kampanjsko, veliko naenkrat in poglobljeno \u2013 k temu jih sili osebna motivacija.<\/p>\n

U\u010dna delavnica v ZV? <\/strong>Model bolj andrago\u0161ka, uporaba tudi v pedagogiki, uveljavlja se v izobra\u017eevanju zdr. delavcev. Skupina nekaj po\u010dne sama. Z njo povezujemo predznanje, prakti\u010dno dejavnost, pridemo do dolo\u010denih izdelkov, ki so lahko materialne, intelektualne narave. Pogoji: subjektivni: izku\u0161nje udele\u017eencev s to obliko dela, predznanje, \u017eelja, priti do izdelka, motivacija & objektivni: trajanje, prostor, sredstva, pripomo\u010dki. Vodja delavnice mora imeti izku\u0161nje s to obliko dela, teh delavnic je ne\u0161teto.<\/p>\n

Vzgojna sredstva pri metodi navajanja?<\/strong> Vzgojni re\u017eim, organiziranost vzgojnega procesa, izpolnjevanje dol\u017enosti, ki izhajajo iz \u017eivljenja v o\u017ejem in \u0161ir\u0161em kolektivu, neposredno sodelovanje v dru\u017ebenem \u017eivljenju, sodelovanje pri re\u0161evanju problemov v dru\u017eini, \u0161olskem kolektivu, raznih prosto\u010dasnih zdru\u017eenjih, delo, igra, posnemanje zgledov<\/p>\n

Vzgojne metode pri klasi\u010dni ZV? <\/strong>Jih je ve\u010d, ni neke univerzalne in edinstvene. U\u010dinek metod je zelo odvisen od \u010dloveka, ki jih uporablja in kako jih uporablja. U\u010dinek je odvisen tudi od osebnosti vzgajanca. Metode vzgajanja, ki jih uporablja tudi zdr. nega, so: 1. metoda prepri\u010devanja, 2.metoda vedenja in navajanja, 3. metoda spodbujanja, 4. metoda prepre\u010devanja, 5.posnemanje, 6. identifikacija, 7. igranje vlog, 8. \u0161tudij primerov, 9. zgledi, ideali, 10. mentorstvo.<\/p>\n

Vzgojno izobra\u017eevalni smoter iz prakse!<\/strong> Npr.: promocija zdravega \u017eivljenja brez droge. Ciljna skupina: mladostniki in celotna populacija. Vzgojni smotri: se zavedajo \u0161kodljivosti jemanja drog. Izobra\u017eevalni smotri: poznajo \u0161kodljivosti jemanja drog in se zavedajo kako vplivajo na njihovo zdravje, ter kako jim \u0161kodujejo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kako definira WHO promocija zdravja? Promocija zdravja je proces, ki omogo\u010da posamezniku (skupnosti), da vpliva na izbolj\u0161anje svojega zdravja ter, da pove\u010da lasten nadzor nad dejavniki zdravja. Ali obstajajo ljudje,ki uporabljajo samo en kanal?(da,ne.zakaj) Tudi \u010de se \u0161e tako trudijo, morajo uporabljati samo enega, lahko prevladuje, a z lati osvojimo vse tri kanale, saj se … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja iz zdravstvene vzgoje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1289],"tags":[1290,2165,2166,936],"class_list":["post-2747","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-javno-zdravje","tag-javno-zdravje","tag-javno-zdravje-vprasanja","tag-vprasanja-in-odgovori-za-javno-zdravje","tag-zdravstvena-vzgoja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2747","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2747"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2747\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2747"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2747"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2747"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}