Nominalna (amnesti\u010dna) \u2013 bolniki te\u017eko najdejo besede, zlasti imena predmetov. Namesto da bi jih poimenovali, opi\u0161ejo njegovo uporabo in to celo z enakimi ali podobnimi besedami, kot je ime predmeta. Vzrok so najve\u010dkrat okvare sen\u010dno-temenskega predela.<\/li>\n<\/ul>\n<\/p>\n
<\/p>\n
Bolniki z afazijo imajo pogosto tudi apraksijo, zato je treba pri preiskavi tako ene kot druge motnje vi\u0161je \u017eiv\u010dne dejavnosti to upo\u0161tevati, saj bi sicer lahko povsem napa\u010dno razlagali izvid. Obi\u010dajno prei\u0161\u010demo obraz in zgornje ude, in sicer zmo\u017enost izvedbe nau\u010denih komunikativnih oz. simbolnih kretenj (sa\u00adlutiranje, mahanje v pozdrav) ter – po vrsti – pantomimo, posnemanje <\/em>prikazanega vedenjskega vzorca in pa dejansko uporabo <\/em>nekega predmeta. Na koncu prei\u0161\u010demo \u010de je pacient zmo\u017een izvesti kompleksen vedenjski vzorec <\/em>(po\u0161iljanje pisma – papir, kuverta).<\/p>\n <\/p>\n
<\/p>\n
Agnozije so motnje povezave dra\u017eljaja z zaznavo. Gre za motje prepoznavanja vidnih, slu\u0161nih, taktilnih, \u010dutnih dra\u017eljajev ob zdravih in ohranjenih \u010dutih. Vzrok je prekinitev zvez med predeli za sprejemanje informacij in govornimi predeli; mesto okvare je asociacijski korteks \u2013 del skorje, kjer se zaznava pretvori v simbol. Opti\u010dna<\/span> \u2013 nekaj vidi, a ne prepozna, prozopagnozija<\/span> \u2013 ne prepoznava obrazov, asteroagnozija<\/span> \u2013 nesposobnost razlikovanja velikosti, te\u017ee, povr\u0161ine, oblike.. \u010de tipa ne prepozna, ko vidi ve; aleksija<\/span> \u2013 nezmo\u017enost prepoznavanja pisanega teksta. Taktilna:<\/span> motnja prepoznavanja s tipanjem, zelo redka. Hemiasomatognozija<\/span> \u2013 bolnik se vede, kot da je brez prizadete polovice telesa, brije le eno lice, drugega uda ne pokriva, ga pu\u0161\u010da v zelo neugodnih polo\u017eajih \u2013 vzrok je okvara v temenskem re\u017enju mo\u017egan. Avtotopagnozija:<\/span> bolnik ne zna poimenovati delov lastnega telesa niti jih lokalizirati.<\/p>\n <\/p>\n
ALS \u2013 amiotrofi\u010dna lateralna skleroza je hitro napredujo\u010da degenerativna bolezen zgornjega in spodnjega motori\u010dnega nevrona, katere vzrok je neznan. Pri familiarni obliki so pri 15% odkrili mutacijo encima, ki \u0161\u010diti organizem pred oksidativno okvaro. Za\u010detek je variabilen, pogosteje prizadane mo\u0161ke v starosti 50\/70. Gre za oslabelost in atrofijo skeletnih mi\u0161ic, na za\u010detku asimetri\u010dno, kasneje simetri\u010dno. Lahko se za\u010dne z okvaro SMN<\/span> – asimetri\u010den razvoj atrofij, slabost malih mi\u0161ic roke in noge, pogoste fascikulacije, kr\u010di v nogah, \u017eivahni refleksi, plantarni odziv v ekstenziji; lahko obratno<\/span> \u2013 spasti\u010dnim spodnjim okon\u010dinam se pridru\u017eijo fascikulacije in atrofija zgornjih udov, razvije se splo\u0161na mi\u0161i\u010dna slabostz me\u0161anico prizadetosti SMN in ZMN; ali pa z bulbarno simptomatiko,<\/span> kar pomeni da bolnik te\u017eko govori, \u017eve\u010di, jezik fascikulira in atrofira, ni \u017erelnih refleksov (SMN), ZMN: psevdobulbarna paraliza z \u017eivahnim maseterskim refleksom, patolo\u0161ki smeh ali jok. Prej kot v 2 letih je bolnik vezan na stol, slabost mi\u0161ic se raz\u0161iri na trup, bolnik ne more govoriti, po\u017eirati, oslabi dihalna muskulatura, bolnik obi\u010dajno po treh letih umre za plju\u010dnico. Diagnoza: <\/strong>\u010de najdemo atrofijo in fascikulacije jezika ter malih mi\u0161ic roke, zvi\u0161an tonus, \u017eivahne in patolo\u0161ke reflekse brez senzibilnostih motenj. Bolnik je utrujen, mi\u0161i\u010dno slab, ima kr\u010de, te\u017eave s po\u017eiranjem. Prevodne hitrosti motori\u010dnih \u017eivcev so malo upo\u010daasnjene, senzori\u010dnih normalne; m. biopsija poka\u017ee nevrogeno atrofijo vlaken; EMG pa patolo\u0161ko spontano aktivnost, visoke potenciale in redukcijo \u0161tevila motori\u010dnih enot.<\/p>\n <\/p>\n
Ataksija = izguba koordinacije gibov. Ni atrofije mi\u0161ic, obseg in hitrost giba izgubljata kontrolo, gibi, dr\u017ea, stoja in hoja so negotovi. Pri spinalni ataksiji<\/span> (nastane zaradi okvare zadaj\u0161nih sve\u017enjev) gre za motnje proprioceptivnih ob\u010dutkov iz globlje le\u017ee\u010dih tkiv. Bolnik lahko nekoordinirane gibe z vidom kontrolira. Navadno je huj\u0161a na spodnjih ektremitetah. Periferna ataksija<\/span> nastane pri okvari zadaj\u0161nih korenin perifernih \u017eivcev. Je \u0161ibkej\u0161a, lahko jo zakrivajo parestezije, najdemo pa \u0161e druga znamenja bolezni perifernega \u017eiv\u010devja. Pri lezijah talamusa najdemo ataksijo na drugi strani in je bolj izra\u017eena na zgornji ektremiteti. Pri po\u0161kodbah parietalnega re\u017enja mo\u017egan<\/span> pride do motenj motorike in koordinacije. Pri po\u0161kodbah cerebelluma<\/span> je ataksija vidna na distalnih udih; \u010de je enostranska pride do tendence nagibanja in padanja na bolno stran. Hoja je negotova, motnje koordinacije pa se pojavijo \u0161ele ob koncu giba. Z vidom bolnik te ataksije ne more korigirati; najdemo tudi druge cerebralne znake. Motnje mi\u0161i\u010dne kontrakcije:<\/span> pretrgan gib = astazija, nenatan\u010den gib = dismetrija, slabost gibov = astenija. Motnje hoje, mi\u0161i\u010dnega tonusa, govora, ob\u010dutenja gibanja zrkel.<\/p>\n <\/p>\n
Avtoregulacija mo\u017eganskega obtoka \u2013 reguliran je avtohtono, da bi zavaroval svojo nespremenljivost. Za nemoteno funkcijo mo\u017egan sta pomembna tako kakovost (hemoreolo\u0161ki) ter koli\u010dina (hemodinamski dejavnik) krvi. V mo\u017egane prihajajo poleg kisika in glukoze \u0161e aminokisline iz katerih lahko nastanejo nevrotransmitorji. Fiziolo\u0161ka kontrola hitrosti in obsega mo\u017eganske cirkulacije je ve\u010dtirna: metaboli\u010dna kontrola, kemi\u010dna kontrola, kontrola s pomo\u010djo krvnih \u017eil ter z avtoregulacijo:<\/span> ta skrbi, da kisik in glukoza ter druge hranilne snovi ustrezajo porabi in da je perfuzijski tlak v mejah normale. Pri normotenzivnih osebah prihaja do motenj avtoregulacije \u0161ele ko pade srednji arterijski tlak na 50-70mmHg, pri hipertonikih pa je spodnji prag uspe\u0161nosti avtoregulacije pri vrednosti 85-100mmHg. Zgornji prag je pribli\u017eno 40% vi\u0161ji od vrednosti v mirovanju, nad temi vrednostmi avtoregulacicja preneha, \u010de pa se tlak \u0161e zvi\u0161uje, se pojavi mo\u017eganski edem.<\/p>\nBabinskijev znak ali refleks po Babinskem (polisinapti\u010den refleks, ko je vzdra\u017eenih ve\u010d motonevrnonov (nad in pod segmentom) in se vklju\u010di ve\u010d mi\u0161ic)se lahko pojavi pri testiranju normalnega plantarnega refleksa. Po zunanjem robu podplata od pete navzgor do prsta stopala potegnemo z delom kladivca. Poteg traja ve\u010d sekund. Prsti stopala se normalno razprejo in skr\u010dijo (plantarna fleksija). \u010ce se pri tem pojavi znak po Babinskem (po drugem letu starosti) to je, da se palec upogne navzgor (dorzalna fleksija palca \u2013 posledica poru\u0161ene organizacije fleksorskega refleksa), govorimo o abnormnem refleksu. To je eden zelo pomembnih diagnosti\u010dnih znakov v nevrologiji in zanesljiv preizkus za okvaro ZMN.<\/p>\n
<\/p>\n
Bellova pareza (paraliza) je ohromitev mi\u0161ic na eni strani obraza. Nastane zaradi vnetja obraznega \u017eivca (n. facialis), ki te\u010de skozi majhno odprtino v kosti med u\u0161esom in \u010deljustjo. \u017divec ote\u010de, kanal ga stisne in zato pride do ohromitve mi\u0161ic med \u010delom in usti (spa\u010den smehljaj, brezizrazen videz, pove\u0161ena zgornja veka, nezmo\u017enost zapreti oko in solzenje, lahko bole\u010dina u\u0161esu, pove\u010dana ob\u010dutljivost na hrup, slinjenje, spremembe \u010duta za okus<\/em>) Za\u010detek je obi\u010dajno nenaden, bolezen se za\u010dne zjutraj, ponavadi prizadene osebe v starosti med 30 in 60 let. Vzrok je neznan. Izklju\u010diti moramo mo\u017egansko kap in tumor. Obi\u010dajno po treh tednih pride do spontanega zdravljenja. Druga\u010de zdravimo z glukokortikoidi (predvsem simptome).<\/p>\n <\/p>\n
Cerebellum \u2013 anatomija: mali mo\u017egani le\u017eijo v zadnji lobanjski kotanji. So iz medialnega \u010drva ter dveh stranskih hemisfer. Sivina je na povr\u0161ini (v nasprotju s hrbtenja\u010do in mo\u017eganskim deblom), belina pa v notranjosti. \u0160tevilne ve\u010dje in manj\u0161e brazde delijo male mo\u017egane v predele. Njihova funkcija je razvidna iz \u017eiv\u010dnih zvez: imajo povezavo z ravnote\u017enim aparatom v notranjem u\u0161esu, s hrbtenja\u010do in velikimi mo\u017egani, kjer se stikajo poro\u010dila o polo\u017eaju telesa. Mali mo\u017egani niso pobudniki gibov temve\u010d jih le uravnavajo ter vzdr\u017eujejo mi\u0161i\u010dni tonus. So pomemben refleksen organ, ki deluje po principu negativne povratne zveze. Ima visoko stopnjo plasti\u010dnosti. Vestibulo(archio)cerebelum<\/span> \u2013 vpliva na mi\u0161i\u010dni tonus, nadzor ravnote\u017eja in o\u010desne gibe; predvsem je povezan z ravnote\u017enimi receptorji notranjega u\u0161esa. Spino(paleo)cerebelum<\/span> \u2013 sinergija, koordinacija (korekcija) hitrosti, sile, obsega in smeri gibov prek primerjave ukazov in podatkov o izvedbi; podatke dobiva iz proprioceptorjev mi\u0161ic in nekaterih \u010dutil. Cerebro(neo)cerebelum<\/span> je zadnji re\u017eenj \u2013najve\u010dji del, ki kontrolira motoriko udov \u2013 na\u010drtovanje gibov; povezan je s poloblami velikih mo\u017eganov nasprotne strani.<\/p>\nSindrom cerebeluma: archiocerebralni sindrom<\/span>: po\u0161kodovane so funkcije flokulonodularnega re\u017enja (pozitiven Rombergov znak), negotova stoja (astazija), hoja (abrazija), motnje ravnote\u017eja in o\u010denih gibov. Sindrom sprednjega lobusa:<\/span> po\u010dasno pove\u010danje mi\u0161i\u010dnega tonusa in ataksije hoje (pogosto pri alkoholikih). Sindrom neocerebelluma<\/span> (Cerebrocerebellum): razkroj normalnega zaporedja giba \u2013 disinergija (nenatan\u010dnost smeri dol\u017eine ali sile), dismetrija (test prst-nost, zaprte, odprte o\u010di), nekoordinacija, asimetrija, ataksija, adiadokineza in disdiadokineza (nesposobnost ali ote\u017eeno izvajajnje hitrih antagonisti\u010dnih gibov) hipotonija udov (odvzeta toni\u010dna facilitacija), cerebralna disartrija (zaletava, skandirana govorica).<\/p>\nSindrom frontalnega re\u017enja: dolo\u010dene funkcije so prete\u017eno lokalizirane v posameznih mo\u017eganskih re\u017enjih, najpogosteje prihaja do sindromov zaradi tumorjev, travm, vnetij ter cerebrovaskularnih procesov. Znaki<\/span>: osebnostne spremembe, spremembe razpolo\u017eenja, nezainteresiranost, razdra\u017eljivost ali pretirana sugestibilnost apatije, pomanjkanje cirkulacije, motnje govora, inkontinenca blata in urina (bolniku je vseeno!), motnje govorjenja, hemipareza na nasprotni strani, primitivni refleksi ter Jacksonova (kortikalna) epilepsija (\u017eari\u0161\u010dni napadi z elementernimi simptomi (\u017eari\u0161\u010de je v primerni motroi\u010dniskorji). Kr\u010di se pojavijo v mi\u0161i\u010dnih skupinah nasprotnega dela telesa, za\u010dnejo se na obrazu, roki in nogi. Zavest je povsem ohranjena)<\/p>\nSindrom parietalnega re\u017enja: okvara dominantne strani<\/span> \u2013 obi\u010dajno leva (receptivna disfazija, disleksija, disgrafija, disfalgija, diskalkuja, dezorientacija levo\/desno), okvara nedominantne strani<\/span> (zanemarjanje udov na nasprotni strani, konstrukcijska apraskija, apraksija obla\u010denja, topografska agnozija, prostorska dezorientacija); okvara obeh strani: <\/span>senzori\u010dne motnje hemitipa (senzori\u010dna nepozornost, stereoagnozija), homonimni izpad spodnjih kvadrantov vidnega polja, vizualna nepozornost, senzori\u010dna, Jacksonova epilepsija.<\/p>\nRombergov test (znak): bolnik stoji z dlanmi ob stegnih, stopali skupaj, najprej z odprtimi nato \u0161e z zaprtimi o\u010dmi. Lahko pri\u010dne omahovati in loviti ravnote\u017eje. Te\u017eje mu je, \u010de stoji na eni nogi (normalno 5 s) ali s stopali tesno enega pred drugim.<\/p>\n
<\/p>\n
Descendentno uravnavanje bole\u010dine<\/p>\n
<\/p>\n
Decerebracijska rigidnost (prekomerno izra\u017een antigravitacijski tonus predvsem ekstenzorjev pri decerebraciji \u2013 leziji mo\u017eganskega debla pod mezencefalonom \u2013 tudi nezmo\u017enosti hotenih gibov) se pojavi v kon\u010dnih fazah subarahnoidalne krvavitve. Povzro\u010di jo tudi prekinitev povezav v mo\u017eganskem deblu nad lateralnim vestibularnim jedrom zaradi odsotne inhibicije iz vi\u0161jih centrov ter pretirane alfa in gama ekscitacije. Prekinitev nad pontino retikularno formacijo povzro\u010di decerebrcijsko rigidnost. zaradi odsotne inhibicije iz vi\u0161jih centrov ter pretirane alfa in gama ekscitacije.<\/p>\n
Demenca je najhuj\u0161a stopnja sekundarnega upada intelektualnih funkcij; je ireverzibilno, kroni\u010dno, progresivno slab\u0161anje spomina, pomnjenja, pozornosti, presoje, orientacije. V \u010dasu staranja se v mo\u017eganih dogajajo makroskopske, mikroskopske ter nevroti\u010dne spremembe. Trde mo\u017eganske ovojnice postajajo vedno bolj fibrozne in se vse bolj prira\u0161\u010dajo na atrofi\u010dno povr\u0161ino mo\u017egan. Sulkusi se raz\u0161irijo, mo\u017egani postajajo la\u017eji, manj\u0161a se \u0161tevilo kotrikalnih nevronov, v katerih se akumulira lipopascin (senilna demenca). Presenilna demenca<\/span>: granuvakuolarna degeneracija, plaki, nevrofibrilarne spremembe. Za\u010detek je lahko psihiatri\u010dne narave (psihoza, anomalije v obna\u0161anju, depresija), bolezen se lahko manifestira v profesionalnih napakah, nesposobnosti adaptacije v dani situaciji, osiroma\u0161enem govoru.<\/p>\n <\/p>\n
Disartria je motnja v artikulaciji glasov \u2013 moten je potek in koordinacija govornega gibanja, ki se ka\u017eeta v motenih funkcijah govorne muskulature. Vrste disartrije: Pareti\u010den tip:<\/span> prizadete mi\u0161ice \u017erela, larinksa, jezika \u2013 gre za bolezen motori\u010dne plo\u0161\u010dice, za katero je zna\u010dilno hitro utrujanje bulbarne muskulature. Spasti\u010da:<\/span> okvara zgornjega motori\u010dnega nevrona, jezik ter mi\u0161ice \u017erela in grla postanejo spasti\u010dne. Atakti\u010dna:<\/span> okvara malih mo\u017eganov \u2013<\/p>\nmotena koordinacija, zaletava, skandirana ogovrica. Ekstrapiramidna oblika:<\/span> pri Parkinsonovi b. \u2013 monotona, po\u010dasna, zabrisana, tiha govorica, ki izgubi melodi\u010dnost.<\/p>\n <\/p>\n
Dispraksija (apraksija) je motnja \u2013 patolo\u0161ko stanje, ko bolnik zaradi organske okvare mo\u017egan ni sposoben zavestnega gibanja. Motena je ideja in na\u010drt giba, ki nastane v frontalnem re\u017enju. Tam najprej nastane ideja, nato pa na\u010drt, kako se bodo mi\u0161i\u010dne skupine aktivirale. Iz tega podro\u010dja gredo ukazi v primarno motori\u010dno skorjo na isti in nasprotni strani. Prizadet je snop, ki gre na nasprotno stran. Poznamo ve\u010d vrst dispraksije: govorna, obrazna, motori\u010dna, ideomotorna, konstrukcijska, bukofacialna, dispraksija ekstremitet, dispraksija za obla\u010denje ter za hojo. Ni\u010desar ne more narediti hote, npr da bi opona\u0161al koga, vse lahko naredi avtomati\u010dno.<\/p>\n
<\/p>\n
Diplopija je stanje, ko nekaj vidimo dvojno. Vzroki so lahko oslabelost ene ali ve\u010d mi\u0161ic, s katerimi premikamo zrklo, krvni strdek za o\u010desom, tumor v veki, posledica \u0161kiljenja ali pa premaknjena le\u010da. Za\u010dasna diplopija se pojavi pri jemanju nekaterih zdravil ali po zau\u017eitju ve\u010djih koli\u010din alkohola. Neredko tudi med okrevanjem po otro\u0161ki bolezni, npr o\u0161pic.<\/p>\n
<\/p>\n
Encefalitis je \u0161iroka skupina difuznih virusnih vnetnih bolezni, ki zajamejo razli\u010dne dele C\u017dS, mo\u017egansko skorjo, bazalne ganglije, mo\u017egansko deblo, cerebellum, hrbtenja\u010do, ovojnice, tudi periferni nevron. Znake akutne infekcije spremljajo znaki mo\u017eganske lezije: pareze, paralize, hiperkinezije, motnje zavesti\u2026<\/p>\n
Herpeti\u010dni (virusni, hemorag\u010dni) encefalitis je oku\u017eba z virusom herpes simplex in je najpogostej\u0161a oku\u017eba v temporalnem re\u017enju s klini\u010dno sliko encefalitisa. Bolezen se za\u010dne z visoko vro\u010dino, hudim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, utrujenostjo. Bolniki so somnolentni, pogosta so znamenja \u017eari\u0161\u010dne prizadetosti mo\u017egan ter epilepti\u010dni napadi. Stanje se \u017ee v prvem tednu poslab\u0161a od somnolence. Dokon\u010dno diagnozo postavijo z biopsijo mo\u017egan, nato ukrepajo proti zvi\u0161anemu intrakranialnemu pritisku in epilepsiji.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Epiduralni hematom ena izmed najurgentnej\u0161ih situacij, najpogosteje nastane zaradi rupture arterije meningeale in njenih vej, kot posledica frakture temporoparietalne kosti lobanje. Pogostej\u0161a pri po\u0161kodovancih med 20 in 40 letom. Pride do izliva krvi med duro in kostjo, ki povzro\u010da kompresijo mo\u017egan. V la\u017ejih primerih kraniocerebralne travme lahko nastopi lucidni interval, ki lahko traja nekaj minut do nekaj ur. Nato se stanje zavesti poslab\u0161a, razvijejo se znaki cerebralne kompresije z glavobolom, hemiparezo ali plegijo na nasprotni strani telesa, na isti strani pa klasi\u010dni simptomi paralize okulomotorisa. \u010ce se hematom ne odstrani, nastopijo znaki kompresije mo\u017eganskega debla \u2013 motnja kontrole vegetativnih funkcij, dihanja in cirkulacije. Terapija<\/span> operativna dekompresivna kraniotomija; v te\u017ekih primerih ni lucidnega intervala, bolnik je v globoki komi. Diagnozo<\/span> postavijo le s preiskavo (kraniogram). Smrtnost pri epiduralni krvavitvi je 20%.<\/p>\n <\/p>\n
Epilepti\u010dni status je stanje, ko se epilepti\u010dni napadi pojavljajo tako pogosto, da vmes pacient ne pride k zavesti. Ni pogost pojav, a vsak epileptik ga do\u017eivi enkrat v \u017eivljenju. To je eno najhuj\u0161ih stanj v nevrologiji in zahteva hitro ukrepanje. Zdravnik intravensko aplicira antileotik in s tem status prekine. Faktorji za nastanek:<\/span> infeksicja z visoko vro\u010dino, intoksikacija z alkoholom in zdravili, akutne metabolne motnje, nagla prekinitev ali sprememba antilepti\u010dne terapije. Lahko nastopi hitro, obi\u010dajno pa se pojavljajo predhodni posamezni napadi. Stanje zavesti se manj\u0161a, bolnik pade v komo. Ko\u017ea in vidne sluznice so blede, dihanje je povr\u0161no in hitro, pulz bradikarden, sr\u010dna akcija aritmi\u010dna, toni tihi, pojavijo se znaki odpovedi respiratornega in kardiovaskularnega sistema, razvije se mo\u017eganski edem in edemi drugih parenhimskih organov. Kon\u010da se lahko s smrtjo. Parcialni traja ve\u010d ur.<\/p>\n <\/p>\n
Ekstrapiramidne proge v hrbtenja\u010di \u2013 Ekstrapiramidni sistem zajema vse motori\u010dne sisteme, ki niso vklju\u010deni v piramidni sistem. Prena\u0161ajo motori\u010dne signale iz skorje do hrbtenja\u010de: sistem bazalnih ganglijev, mali mo\u017egani ter motori\u010dne proge mo\u017eganskega debla. V o\u017ejem pomenu je to sistem bazalnih ganglijev, ki niso direktno vklju\u010deni v izvajanje gibov \u2013 ni direktne povezave s hrbtenja\u010do. Bazalni gangliji so jedra v globini mo\u017egan. Prenos informacij poteka s pomo\u010djo kemi\u010dnih mediatorjev, nevrotransmitorjev: kateholamina (dopamin) in serotonina, ACH\u2026 Vloga:<\/span> BG igrajo pomembno vlogo pri za\u010detku gibov, pri prehodih, iz sunkovitih v mehke; pri refleksih dr\u017ee, pri popravljanju gibov ter vplivajo na mi\u0161i\u010dni tonus. Okvare:<\/span> horea, distonije, atetaza, balizmi, parkinsonova bolezen, huntingova bolezen.<\/p>\n <\/p>\n
Fascikulacije so oblika spontanih kontrakcij mi\u0161i\u010dnih vlaken, ki pripadajo istim motori\u010dnim enotam, ki so vidne s prostim o\u010desom. Kontrakcije so obi\u010dajno neritmi\u010dne in se spro\u0161\u010dajo z nizko frekvenco. Nimajo motori\u010dnega efekta. Imajo diagnosti\u010den pomen, saj so zgodnji znak ALS. Atrofirani mi\u0161ici dajejo \u0161tevilne fascikulacije videz vre\u010de, polne gomaze\u010dih \u010drvov. Ob mrazu postanejo \u0161tevilnej\u0161e. Sprovociramo jih lahko z udarcem refleksnega kladivca. Benigne fascikulacije<\/span> najdemo v\u010dasih pri zdravih ljudeh, pri katerih ne ugotovimo nevrolo\u0161kih izpadov. Obi\u010dajno so lokalizirane na spodnjih udih.<\/p>\n <\/p>\n
Fibrilacije so kontrakcije posameznih mi\u0161i\u010dnih vlaken, ki jih ne vidimo s prostim o\u010desom ampak jih poka\u017ee EMG.<\/p>\n
<\/p>\n
Funkcije glije: poleg nevronov so pomemben del \u017eiv\u010devja tudi celice glije \u2013 ti. Schwannove celice, ki ovijajo aksone. Debelej\u0161a vlakna Scwannove celice ovijejo s \u0161tevilnimi navoji svoje plaemske membrane, ki se tesno prilegajo in sestavljajo enoten lipidni izolacijski sloj, imenovan mielin. V osrednjem \u017eiv\u010devju je ve\u010d vrst glije, ki imajo tudi razli\u010dne funkcije: makroglija<\/span> je skupno ime za dve vrsti celic: oligodendrociti izdelujejo mielinske ovojnice za aksone v osrednjem \u017eiv\u010devju, astrociti pa naj bi bili pomembni predvsem za vzdr\u017eevanje primernih razmer za pre\u017eivetje in delovanje osrednjih horonov \u2013 proizvajajo vrsti dejavnikov, ki spodbujajo plasti\u010dnost in normalno delovanje nevronov. Mirkoglija<\/span> so celice, ki so po funkciji del nespecifi\u010dnega obrambnega sistema organizma retikuloendotelijskega oz monocitno-makrofagnega sistema.<\/p>\n <\/p>\n
Glasgovska lestvica za globino kome Glasgow Coma Scale (GKS). Temelji na dolo\u010danju treh pojavov, ki se spreminjajo z nivojem zavesti: odpiranje o\u010di, najbolj\u0161i govorni odgovor in najbolj\u0161i motori\u010dni odgovor:<\/p>\n
\n\n\n| – najbolj\u0161i govorni odgovor:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/span><\/p>\n orientiran\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5<\/p>\n zmeden\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4<\/p>\n nepravilen\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3<\/p>\n nerazumljiv\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2<\/p>\n ni odziva\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1<\/p>\n \u00a0<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n\n\n\n| – najbolj\u0161i motori\u010dni odziv<\/span><\/p>\n sledi povelja\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 6<\/p>\n lokalizira bole\u010dino\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5<\/p>\n umika na bole\u010dino\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4<\/p>\n pokr\u010di na bole\u010dino\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3<\/p>\n iztegne na bole\u010dino \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2<\/p>\n ni odziva\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1<\/p>\n \u00a0<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n <\/p>\n – odpiranje o\u010di:<\/span><\/p>\nspontano\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4<\/p>\n na nagovor\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3<\/p>\n na bole\u010dino\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2<\/p>\n ni odziva\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1<\/p>\n <\/p>\n Oseba pri polni zavesti ima oceno GKS 15, medtem ko je ocena v najgloblji komi 3. Sprejet je dogovor, da ocena GKS 8 ali manj govori za komo. Bolnika lahko ocenimo po GKS ve\u010dkrat zaporedoma, kar nam omogo\u010da stalno spremljanje bolnika in ugotavljanje sprememb v stanju zavesti. Pri uporabi GKS moramo upo\u0161tevati, da v dolo\u010denih stanjih ocena ni realna:<\/p>\n – otekle veke (ne more ustrezno odpreti o\u010di)<\/p>\n – intubacija, traheostomija (neustrezen govorni odgovor)<\/p>\n – tuj jezik, afazija<\/p>\n – imobiliziran ud, ohromel ud.<\/p>\n <\/p>\n Glavne proge v hrbtenja\u010di (descendentne, spinalne): vestibulospinalna <\/span>facilitira motonevrone antigravitacijskih mi\u0161ic in njihov refleks na iztezanje. Enako deluje tudi facilitatorna retikulospinalna<\/span> proga, ki izhaja iz retikularne substance ponsa in lateralnega dela medulle oblongate. Nasprotno je delovanje inhibitorne retikulospinalne proge<\/span>, ki izhaja iz skorje, se v retikularni substanci preklaplja in inhibira prenos po vlaknih \u2013 okvare te proge zvi\u0161ajo mi\u0161i\u010dni tonus. Piramidna proga<\/span> izhaja iz senzomotori\u010dne skorje in neposredno, monosinaptin\u010do in posredno preko internevronov na motonevrone mi\u0161ic za spretne gibe, zlasti na distalne mi\u0161ice. Na zgornjih udir facilitira abdukcijo in ekstenzijo, na spodnjih fleksijo.<\/p>\n <\/p>\n Gliom je najpogostej\u0161i primarni intrakranilani mo\u017eganski tumor z infiltrativno rastjo, ki pa zelo redko metastazira. Pri odraslih je potek benignej\u0161i. Glia je oblika mo\u017eganskega vezivnega tkiva in najpogostej\u0161i tip celic so astrociti, iz \u010desar sledi, da so astrocitomi najpogostej\u0161i mo\u017eganski tumorji. Oligodendroglija je manj raz\u0161irjen element mo\u017eganskega vezivnega tkiva, ti tumorji so primerno redkej\u0161i. Dve drugi neoplazmi, ki ju pogosto uvr\u0161\u010damo med gliome, sta \u0161e meduloblastom in epindiom.<\/p>\n <\/p>\n Golgijev kitni receptor \u2013 ti receptorji so v kitah in trebuhu mi\u0161ice. Ob\u010dutljivi so na pove\u010danje napetosti v mi\u0161ici, kar nastane zaradi pasivnega raztezanja mi\u0161ice ali zaradi nara\u0161\u010dajo\u010de mi\u0161i\u010dne sile (aktivna kontrakcija). S tem prihaja do inhibicije motori\u010dnega nevrona iste mi\u0161ice (agonista). Ker je pove\u010danje napetosti mo\u010dan dra\u017eljaj za Golgijev receptor, bo pri\u0161lo do avtogene inhibice. Glavni namen je, da v C\u017dS pride podatek o tenziji mi\u0161ice in \u010de ugotovi nepravilnost, preko vlaken Ib inhibira oz ekscitira \u2013 pomaga dozirati silo kontrakciji. Na mi\u0161i\u010dno vlakno je vezan zaporedno.<\/p>\n <\/p>\n Grafospazem je pisalni kr\u010d, prizadane roke med pisanjem, ostale funkcije pa niso motene. Je \u017eari\u0161\u010dna distonija rok, pri kateri se pri pisanju in v\u010dasih tudi pri sorodnih opravilih pojavijo spazmodi\u010dni kr\u010di v prizadetih mi\u0160\u00a1icah. Vzroki za to in druge distonije so slabo raziskani. Verjetno je okvarjena motori\u010dna kortiko-subkortiko-kortikalna zanka, ki povezuje bazalne ganglije, talamus in suplementarno motori\u010dno podro\u010dje.<\/p>\n <\/p>\n Habituacija je privajanje oziroma iz\u010drpavanje prenosa dra\u017eljajev (v refleksnem loku) \u2013 npr. z \u017ege\u010dkanjem podplatov izzovemo fleksijski umaknitveni refleks. Noga se nato vrne v prvotni polo\u017eaj in drugi\u010d je odziv \u0161e manj\u0161i, kasneje ga sploh ni ve\u010d. Med dvema nevronoma v hrbtenja\u010di so kratki internevroni, ki zmaj\u0161ujejo ekscitacio SMN (pri zdravih 1-5 odzivov, nato ne ve\u010d, pri bolnikih 30x, pri spinalni paraplegiji refleks sploh ne ugasne). Gre za refleks z ve\u010dnevronsko verigo. Patelarni refleks se ne habituira ker je monosinapti\u010dna veriga. Pri zdravem \u010dloveku so refleksi pod kontrolo. Mo\u017egani spoznajo odziv kot smiselen ali nesmiselen, refleksi se oja\u010dajo ali zmaj\u0161ajo odvisno od odziva. To je aktivna habituacija, inhibicija. Tudi pri spe\u010dem \u010dloveku mo\u017egani prepoznavajo dra\u017eljaje kot pomembne ali nepomembne. Postsinapti\u010dni u\u010dinek \u2013 do upadanja oz iz\u010drpavanja presinapti\u010dnega kon\u010di\u010da pride, ker se porablja nevrotransmiter, ki ga je manj pri vsakem naslednjem refleksu. Sinapse so lahko ekscitacijske in inhibicijske.<\/p>\n <\/p>\n Halucinacije so senzori\u010dne motnje \u010dutne zaznave, nastanejo brez ustreznega dra\u017eljaja. So fenomen pri nevrolo\u0161kih okvarah ali posledica psihoz (difuzna mo\u017eganska prizadetost). Vidne: prividi, bliskanje pred o\u010dmi, kompleksni prikazi (prizadeta vidna skorja) Slu\u0161ne: prisluhi (preprosti zvoki, besede, govori), Ozmi\u010dne: halucinacije voha(zaznavanje neprijetnih vonjev smrde\u010da guma)=prizadetost temporalnih re\u017enjev Oku\u0161alne: neprijetni okusi, Taktilne, Vegetatine halucinacije lege telesa, Eroti\u010dne: pri zastrupitvah z atropinom, Kompleksne: celi prizori (alkoholni delitij), lahko jih povzro\u010dijo strupi, npr alkohol; spremljajo pa tudi huj\u0161e \u010dustvene in du\u0161evne motnje.<\/p>\n <\/p>\n Hidrocefalus (vodenoglavost) je redka bolezen, pri kateri se v ventriklih kopi\u010di preve\u010d cerebrospinalne teko\u010dine (likvorja), zaradi \u010desar se posledi\u010dno pove\u010da pritisk na mo\u017egane. Najpogosteje pri novorojen\u010dkih (zve\u010dani tlak teko\u010dine razmakne mehke lobanjske kosti in glava se nenormalno pove\u010da) in starej\u0161ih. Bolezen lahko povzro\u010di trajno okvaro mo\u017egan, zato je pomembno takoj\u0161nje zdravljenje. Vzroki:<\/span> meningitis, po\u0161kodba glave, virusne oku\u017ebe, lahko tudi neznan. Znaki:<\/span> bruhanje, napadi kr\u010dev, hud glavobol, zmedenost, razdra\u017eljivost, izguba spomina, anksioznost, apatija, zana\u0161anje pri hoji.. Poznamo dve vrsti<\/span> hidrocefalusa: obstruktivni:<\/span> delna ali popolna zapora kro\u017eenja likvorja; komunikacijski:<\/span> postopno pove\u010danje prekatov, motnja absorbcije na povr\u0161ini mo\u017egan; likvorski tlak se pove\u010da v hrbtenja\u010di. Zdravljenje:<\/span> odstranitev vzroka \u2013 konzervativno zmanj\u0161anje produkcije likvorja, operativni odvod prese\u017eka likvorja z drena\u017eo ali pa konzervativno pove\u010danje absorpcije likvorja.<\/p>\n <\/p>\n Hipertoni\u010dno hipokineti\u010dni ekstrapiramidni sindrom nastane kot posledica okvare ekstrapiramidalnega sistema. Gre za zni\u017eanje GABA, adineri\u010dnega in holinergi\u010dnega sistema v hrbtenja\u010di.<\/p>\n <\/p>\n Vidno polje je tisto, kar oko vidi pred sabo \u2013 vsako oko ima svoje in se ne prekrivata. Homonimna hemianopsija je izpad polovice vidnega polja, ki nastane, kadar je prizadeta opti\u010dna radiacija, ki povezuje lateralno genikulatno jedro talamusa s primarno vidno skorjo. Prekinjen je opti\u010dni trakt in zato denervirana polovica mre\u017enice, ki mu pripada. Praviloma je zdru\u017eena s \u010disto aleksijo \u2013 bolnik pisavo vidi, a je ne razume. \u010ce izgubimo desno polovico vidnega polja, je okvarjena leva stran. Anopsija: izguba obeh polovic vidnega polja.<\/p>\n <\/p>\n Horea spada med bolezni ekstrapiramidalnega sistema Predvsem je to obolenje mladih, v\u010dasih se pojavi pri nose\u010dnicah. To so nehoteni, hitri, brezciljni, sunkoviti gibi distalnih delov udov in obraza, v mirovanju jih ni ali pa so zelo redki. Nastopi pri razli\u010dnih okvarah mo\u017egan. Horeati\u010dni znaki:<\/span> motori\u010dni zgibki, psihiatri\u010dne te\u017eave, motori\u010dni nemir v udih, telesu in obraznih mi\u0161icah, motnje o\u010desnih gibov, pleso\u010da hoja, depresija, demenca.<\/p>\n <\/p>\n Hiperalgezija bole\u010dina, ki jo spro\u017ei nebole\u010d dra\u017eljaj. Nastane zaradi senzitizacije nociceptorjev z mediatorji vnetja<\/p>\n <\/p>\n Hiperpatija bole\u010dina, ki vztraja, ko je dra\u017eljaj \u017ee odstranjen. Je pretiran odgovor na bole\u010dinski dra\u017eljaj.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Kolateralna reinervacija: motori\u010dna enota je funkcionalna enota v gibalnem sistemu, ki jo sestavljajo motori\u010dni nevron hrbtenja\u010de, vsi njegovi razvejki ter pripadajo\u010da mi\u0161i\u010dna vlakna. Razlikujemo velike in majhne motori\u010dne enote. Pri majhnih ena \u017eiv\u010dna celica oskrbuje od 5 do 15 mi\u0161i\u010dnih vlaken (oko); pri velikih pa do 1800 (ekstremitete). Vsaka mi\u0161ica ima razli\u010dno \u0161tevilo razli\u010dno velikih motori\u010dnih enot. Motori\u010dne enote mi\u0161ice, ki opravljajo fine gibe, so majhne in jih je veliko. Bolezen povzro\u010da propad aksonov zaradi deinervacije mi\u0161ice in pride najprej do propada majhnih, nato \u0161e velikih motori\u010dnih enot. Nekaj jih ostane in te se pove\u010dajo tudi do 10x, iz njih za\u010dno brsteti novi razvejki, ki prevzamejo mi\u0161i\u010dno vlakno, ki je prej pripadalo po\u0161kodovanim motori\u010dnim enotam = kolateralna reinervacija. Ker pa se motori\u010dne enote pove\u010dajo, je zaradi tega prizadeta fina motorika.<\/p>\n Recipro\u010dna inervacija : pri gibanju sodeluje vedno veliko mi\u0161ic. Mi\u0161ice, ki opravljajo gib v dolo\u010deni smeri so agonisti, mi\u0161ice z nasprotno funkcijo pa antagonisti, ki se morajo vmes sprostiti. Na nivoju hrbtenja\u010de obstaja ureditev, s pomo\u010djo katere lahko selektivno uporabljamo samo ene: to je recipro\u010dna inervacija. Zanjo skrbijo inhibicijski internevroni na spinalnem nivoju \u2013 po kortikospinalni progi se ekscitirajo agosniti ter inhibirajo antagonisti. Recipro\u010dni odnosi so med levo in desno stranjo hrtenja\u010de, pomemben pa je pri hoji, saj omogo\u010da izmeni\u010dno gibanje udov.<\/p>\n Infarkti mejnih con: parietookcipitalna mejna cona<\/span>: izpadi vidnega polja, vidna dezorientiranost, kontrukcijska dispraksija. Frontalna mejna cona:<\/span> psihomotori\u010dna upo\u010dasnjenost, prijemalni refleks, motnje hoje, inkontinenca.<\/p>\n <\/p>\n Intracerebralni hematom je posledica kontuzije (obtol\u010denine) mo\u017egan, nevrolo\u0161ki izpadi pa so odvisni od lokacije in razse\u017enosti krvavitve (ta je ponavadi v temporalnem in frontalnem re\u017enju).<\/p>\n <\/p>\n Ishemi\u010dna senca (penumbra)<\/p>\n <\/p>\n Jagodne anevrizme so vre\u010daste raz\u0161iritve stene krvnih \u017eil, v obliki jagod. Nastanejo zaradi \u017eilne slabosti (ni tunike medie) ali ateroskleroze (degenerativnih sprememb na steni \u017eile). Obi\u010dajno se pojavijo na razcepi\u0161\u010dih arterij in ko po\u010dijo, pride do krvavitev v subarahnoidalni prostor.. Klini\u010dna slika: nenaden hud glavobol, trd vrat, kap, paraliza trigeminusa, okulomotorisa, izguba zavesti, koma. Terapija je operativna, druga\u010de anevrizma spet zakrvavi.<\/p>\n <\/p>\n Kauda equina \u010ce pride do po\u0161kodbe hrbtenice v lumbalnem predelu, je mo\u017eno, da po\u0161kodba ne prizadane hrbtenja\u010de in je okvarjena samo kavda equina, ki povzro\u010di flakcidno ohromelost spodnjega motori\u010dnega nevrona. Lezija kavde equine ima poleg konus sindrom<\/span>a (izolirana lezija medularnega konusa, S3, S%. \u010ce so so\u010dasno prizadete \u0161e \u017eiv\u010dne korenine, govorimo o konus kavda sindromu. Sindrom konusa najpogosteje povzro\u010dajo intramedularni tumorji in spina bifida<\/em>) \u0161e kavda sindrom<\/span> (atrofi\u010dna parapareza z arefleksijo, radikularne motir\u010dne in senzori\u010dne izpade spodnjega uda, motnje mikcije, defekacije in seksualne motnje; povzro\u010ditelj je medialna hernia discusa).<\/p>\n <\/p>\n Klinika multiple skleroze: Multipla skleroza je difuzna, kroni\u010dna, progresivna, demielinizacijska bolezen, ki napada mielin v osrednjem \u017eiv\u010devju. Vnetne celice se infiltrirajo okoli krvnih \u017eil, ko pa vnetje mine, na mestu propada mielina nastanejo plaki (nespecifi\u010dno tkivo). Moteno je saltatorno prevajanje dra\u017eljajev. Pojavi se med 10 in 50 letom, pogosteje pri \u017eenskah. Simptomi in znaki (motnje vida, motorike, senzorike, sfinktrov, spasti\u010dnost, ataksija, intencijski tremor, inkontinenca, te\u017eave z govorom) so bolj odvisni od lokalizacije kot od narave lezije in variirajo glede na posameznika. Zna\u010dilni so demielinizacijski plaki v belini mo\u017egan, cerebelluma, hrbtenja\u010de, v mo\u017eganskih \u017eivcih in okoli III in IV ventrikla. Diagnoza na podlagi MR in lumbalne punkcije, zdravljenje pa z interferoni, kortikosteroidi, ES zadnih snopov hrbtenja\u010de, zdravljenje motenj mikcije in spasti\u010dnosti.<\/p>\n <\/p>\n Klonus koleno rahlo upognemo in bolnikovo stegno podpremo. Stopalo v gle\u017enju upognemo nazgor zelo hitro (dorzifleksija stopala). Normalno do sprememb ne pride. Pri bolezenskem stanju lahko pri na\u0161em postopku pride do ritmi\u010dnih gibov stopala med dorzalno in plantarno fleksija = klonus. Lahko je iz\u010drpen ali pa ne preneha, dokler dr\u017eimo stopalo upognjeno navzgor. Nastane, ker se pri hitrem iztegu mi\u0161ice vzdra\u017eijo mi\u0161i\u010dna vretena, kar povzro\u010di isto\u010dasno kontrakcijo ve\u010djega dela ali vseh mi\u0161i\u010dnih vlaken v mi\u0161ici.<\/p>\n Mioklonus so be\u017eni izbruhi mi\u0161i\u010dnega vzdra\u017eenja ali sprostitve, ki imajo za posledico hkraten hiter trzaj prizadetih mi\u0161ic. Ti trzaji lahko prizadanejo skoraj vse mi\u0161ice hkrati, ko \u010dlovek zadrema, ali pa so omejeni na eno roko, na mi\u0161i\u010dno skupino v nadlakti ali stegnu ali celo na skupino obraznih mi\u0161ic. (kolcanje je oblika mioklonusa). Lahko je posledica dogajanj na vseh delih senzori\u010dno motori\u010dnega kroga, spro\u017eijo ga vidni, tipni, slu\u0161ni dra\u017eljaji, tudi za\u010detek hotenega giba, v\u010dasih pa nastane tudi brez znanega zunanjega vzroka. Mioklonus trupa in stegen je opisan pri boleznih hrbtenja\u010de, ko spro\u017ei zgibke \u017ee fiziolo\u0161ki aferentni dotok dra\u017eljajev v hrbtenja\u010do.<\/p>\n <\/p>\n Kortikospinalna in kortikobulbarna proga sta najpomembnej\u0161i progi za izvr\u0161evanje hotenih gibov. Lateralni kortikospinalni in kortikobulbarni trakt nadzira fine gibe, ki jih ustvarjajo distalne mi\u0161ice udov na kontralateralni strani glede na izvor v mo\u017eganski hemisferi. Medialni kortikospinalni in kortikobulbarni trakt zagotavljata usklajevanje dr\u017ee telesa pri hotenih gibih. Kortikospinalni nevroni ne delujejo izolirano. Njihova aktivnost je rezultat kompleksne obdelave podatkov iz motori\u010dnih jeder talamusa, postcentralnega girusa, suplementarnega motori\u010dnega in premotori\u010dnega korteksa ter posteriornega parietalnega korteksa.<\/p>\n <\/p>\n Kvantitativne motnje zavesti: somnolenca \u2013 stanje podobno zaspanosti, la\u017eja motnja zavesti, Bolnika zbudijo fiziolo\u0161ki dra\u017eljaji, prepu\u0161\u010den samemu sebi spet zadrema. Sopor stanje neodzivnosti \u2013 pove\u010dana zaspanost, zmedenost, bolnika zbudijo le grobi dra\u017eljaji; koma \u2013 nezavesten, neodziven bolnik, ki ga ne moremo zbuditi.<\/p>\n <\/p>\n Lakunarni infarkt spada med ishemi\u010dne cerebrovaskularne infarkte. Lakune so drobne votlinice v mo\u017eganih, ki nastanejo, ko se zama\u0161ijo drobne mo\u017eganske \u017eilice in tkivo tam odmre. Njihov nastanek je posledica hipertenzije in ateroskleroze. Klini\u010dna slika so manj\u0161e mo\u017eganske kapi.<\/p>\n <\/p>\n Lateralna inhibicija je pojav, ko vzdra\u017eeni nevron zavira delovanje sosednjih nevronov. Tako impulz, recimo svetloba, potuje le skozi tiste nevrone, ki \u00bbprevladajo\u00ab nad ostalimi (zmagovalec pobere vse). Vidne celice so med seboj organizirane tako, da tvorijo receptivna, zaznavna polja. Nekatere se nahajajo v centru, druge pa na obrobju tega polja \u2013 imajo nasprotne funkcije: ko se celice v centru vzburijo, se tiste na obrobju inhibirajo in obratno. Kadar imamo opravka z igrami barv in svetlobe, se lahko zaradi teh procesov pojavijo zmotne zaznave \u2013 iluzije.<\/p>\n <\/p>\n Lumboishialgija je bolezensko stanje z mo\u010dnimi bole\u010dinami, ki iz\u017earevajo vzdol\u017e ishiadi\u010dnega \u017eivca v spodnjo ekstremiteto. Navadno je enostranska. Vzrokov je ve\u010d: vsaka patolo\u0161ko-anatomska sprememba, ki vr\u0161i pritisk ali dra\u017eenje \u017eiv\u010dne korenine, povzro\u010da segmentalno bole\u010dino, ki iz\u017eareva vzdol\u017e ektremitete v predel, ki ga korenina o\u017eiv\u010duje. Najpogostej\u0161i vzroki so:<\/span> discus hernia, vnetje, tumor v \u017eiv\u010dni korenini ali ob njej, patolo\u0161ka fraktura s tumorjem vretenca, degenerativne spremembe (spondiloza), redkeje pa vnetje ishiadilnega \u017eivca.<\/p>\n <\/p>\n Mehani\u010dne po\u0161kodbe \u017eivcev \u2013 stopnje mehani\u010dne kompresije \u017eivca: nevrotineza:<\/span> prekinitev celotnega \u017eivca (popoln prerez ali pretrganje). Kirur\u0161k ose ga da za\u0161iti direktno ali s transplantatntom (n. suralis). \u010ce distalni del \u017eivca odmre, gre skozi Wallerjevo degeneracijo (distalni del popolnoma propade, proksimalni pa do prvega Ranvierovega a\u017eemka), Schwannove celice ne odmro, \u017eiv\u010dna vlakna se razvijejo v stebri\u010de in iz prerezanega aksona za\u010dno brsteti razvejki, ki i\u0161\u010dejo stik z distalnim delom \u017eivca (rast 1 mm na dan). Aksonotmeza:<\/span> prekinitev aksonov, delni prerez ali zme\u010dkanje \u017eivca, ohranjena je njegova kontinuiteta, akson se regenerira, kirur\u0161ka intervencija ni potrebna. Nevrovrasija:<\/span> zaradi kompresije\/ishemije\/topega udarca, pride do izpada \u017eiv\u010dne funkcije, ki se pojavi v nekaj tednih. Mi\u0161ica se reintervira in normalno deluje. \u017divec je mikroskopsko instabilen, spremembe so na mielinski ovojnici.<\/p>\n <\/p>\n Meningeom je vglavnem benigni tumor mezodermalnega izvora, ki raste po\u010dasi. Razvije se iz fibroblastov in iz celic arahnoidee. Od okolnega tkiva je dobro omejen s kapsulo in dobro vaskulariziran, ka\u017ee koncentri\u010dno kalcifikacijo. Kost, ki le\u017ei nad tumorjem reagira s hiperastazo, v\u010dasih pa se tumor vra\u0161\u010da v kost in hkrati pride do absorbcije in neoformacije kosti. Najpogosteje je lokaliziran<\/span> v obmo\u010dju sagitalnega sinusa, falksa, v duri nad hemisfero velikih mo\u017egan. Klini\u010dna slika:<\/span> po\u010dasen, dolgotrajen potek, prva znamenja so osebnostne spremembe, epilepti\u010dni napadi ter \u017eari\u0161\u010dni simptomi.<\/p>\nMeningitis \u2013 vnetje mo\u017eganskih ovojnic Nevrokirur\u0161ki vzroki za vnetje mo\u017eganskih ovojnic so operativni posegi in po\u0161kodba glave. Razvije se lahko tudi pri likvorski fistuli (tako pri spontani kot tisti po po\u0161kodbi). Popo\u0161kodbeni meningitis se pojavi pri 1-20% po\u0161kodovancev z zmerno do hudo po\u0161kodbo glave: Ve\u010dinoma se razvije 2 tedna po po\u0161kodbi, lahko tudi pozneje. Ve\u010dina po\u0161kodovancev z meningitisom ima zlom lobanjskega dna. Zna\u010dilni simptomi so: glavobol, slabost in bruhanje, zvi\u0161ana telesna temperatura, motnja zavesti. Pri pregledu so izra\u017eeni Meningealni znaki nastanejo hitro, v nekaj urah, oz v 1-5 dneh. Nastopi glavobol, otrdelost vratu in hrbta, temperatura se povi\u0161a do 39, bolnik bruha, ima hipertenzijo, vnetje pa se iz mo\u017eganskih ovojnic pogosto raz\u0161iri na mo\u017eganski parenhim, takrat govorimo o meningoencefalitisu (preob\u010dutljivost na pritisk in dotik); do\u017eivlja delirij (oblika kvalitativne motnje zavesti, kot dezorientiranost in zmotno do\u017eivljanje okolja, zaznavne motnje, v\u010dasih celo vsebinske motnje mi\u0161ljenja (blodnje) in precej hud psihomotori\u010dni nemir. Lahko nastane pri organskih okvarah mo\u017egan ali pri intoksikacijah, tudi pri tifusu<\/em>), ima motnje zavesti, oslabljene reflekse, edem papile, v\u010dasih retencijo urina in v sede\u010dem polo\u017eaju se ne more skloniti z glavo do kolena. Diagnozo <\/span>potrdimo z lumbalno punkcijo (bister likvor \u2013 virusna infekcija, moten \u2013 bakterijska) in laboratorijsko ter mikrobiolo\u0161ko preiskavo. V terapiji so antibiotiki (po antibiogramu). Terapija naj traja \u0161e 5 dni, ko izginejo simptomi. Patologija:<\/span> prostor med pio mater in arachnoideo je napolnjen z gnojem , girusi so vzravnani, vnetje gre navzdol po hrbtenja\u010di, \u010de pride do tromboflebitisa mo\u017eganskih sinusov, pacient ne pre\u017eivi. .Povzro\u010ditelji<\/span>: meningogoki, pnevmokoki, stafilokoki, streptokoki, amebe, mo\u017eganski absces. Etiologija kroni\u010dnih meningitisov<\/span>: tbc, glivi\u010dne oku\u017ebe, cisticerkoza. V diferencialni diagnozi meningitisa moramo upo\u0161tevati sarkoidozo in meningealno karcinomatozo.<\/p>\n <\/p>\n Migrena spada med kroni\u010dne tipe glavobola. 20% populacije ime eno ali ve\u010d epizod migrene v \u017eivljenju. Gre za periodi\u010dno motnjo z vmesnimi fazami brez glavobola. Migrena z auro je najpogostej\u0161a oblika migrene \u2013 gre za vizualne aure v obliki prebliskov ali cikcak vzorcev. Ostali opozarjajo\u010di znaki: hemisenzorne motnje, disfazija, diplopija z atakcijo. Glavobol je lahko hemikranialen, pogosteje generaliziran. Bolnik se med napadom po\u010duti bolno, slabo, fotofobi\u010dno, zaspano, pogosto bruha. Glavobol traja nekaj ur, lahko tudi 2-3dni. Dejavniki:<\/span> psihi\u010dni stres, motnja ritma spanja, u\u017eivanje alkohola, uporaba oralnih kontracepcijskih sredstev. Brez in z avro (oftalmi\u010dna, bazilarna). Komplikaciji sta lahko migrenski status in migrenski infarkt. Diagnoza na podlagi EEG, MR in transkranialnega doplerja. Napadi se lahko pojavljajo situacijsko odvisno. Terapija je lahko farmokolo\u0161ka ali pa ne (psiholo\u0161ka obravnava, fizikalne metode, pravilni ciklus spanja, vstajanja, pravilna prehrana, ekolo\u0161ki dejavniki).<\/p>\n <\/p>\n Mi\u0161i\u010dna utrujenost<\/p>\n Mle\u010dna kislina je za mi\u0161ice strup in jih hromi. \u010ce se je nabere preve\u010d, se mi\u0161ica ne more ve\u010d kr\u010diti in pravimo da je \u00bbutrujena\u00ab. \u010ce mi\u0161ica dela zelo hitro, kri ne more dovajati dovolj hitro toliko kisika, kolikor ga potrebuje da bi se kislina sproti razkrajala. Kadar mi\u0161ica dela, se v njej razkrajajo tudi druge snovi, ki so za mi\u0161ico ravno tako \u0161kodljive, in prehajajo s krvnim obtokom v celotno telo, kar recimo povzro\u010di, da po dolgotrajni hoji \u010dez dan, zve\u010der komaj odpiramo o\u010di od utrujenosti. Ko pa telo po\u010diva, se vse te \u0161kodljive snovi odstranijo iz organizma in telo normalno funkcionira.<\/p>\n <\/p>\n Mi\u0161i\u010dne distrofije so genetsko determirane mi\u0161i\u010dne slabosti in atrofije. Pri ve\u010dini primerov je okvara podedovana in prizadane razli\u010dne sorodnike v rodbini. Za potrditev diagnoze se naredi mi\u0161i\u010dna biopsija ter EMG. Simptomi in znaki:<\/span> oslabelost in izguba mi\u0161i\u010dne funkcije, slabo ravnote\u017eje, ote\u017eena hoja, omejen obseg gibov, mi\u0161i\u010dne in kostne deformacije, debelost kontrakture sklepov, katarakte, intelektualne, du\u0161evne okvare.. Splo\u0161ne klini\u010dne zna\u010dilnosti:<\/span> pozitivna familiarna anamneza, razporeditev in potek prizadetosti mi\u0161ic zelo variirata glede na tip, mi\u0161ice prej oslabijo kot atrofirajo, zdi se da je mi\u0161ica hipertrofi\u010dna, pozitiven Trendelenburg. Duchenova<\/span> (zbolijo samo de\u010dki, prizadane spodnje ude, hter razvoj bolezni-vezani na vozi\u010dek \u017ee do 12 leta, redki do\u017eivijo ve\u010d kot 30 let), Beckerjeva <\/span>(podobna Duchenovi, razvije se kasneje in po\u010dasneje, intelektualni razvoj in \u017eivljenjska doba sta normalna), Obrazno-skapulo-humeralna <\/span>(oba spola, za\u010dne se v puberteti, je progresivna, po\u010dasna, bolnik normalno \u017eivi), Miotoni\u010dna <\/span>(mi\u0161ica se ne more sprostiti zaradi \u0161tevilnih AP, ki so neodvisni od inervacije mi\u0161ice, prej proksimalne segmente), Ramensko medeni\u010dna<\/span> (prizadane oba spola, med 10 in 20 letom, zna\u010dilnosti so podobne Duchenovi)<\/p>\n <\/p>\n Mi\u0161i\u010dni tonus je upora spro\u0161\u010denega uda pasivnim gibom. Ta upor je posledica fizikalnih komponent: viskozno elasti\u010dnih lastnosti mi\u0161ic, sklepnih ovonjic in vezi, predvsem pa refleksnih mehanizmov. Biolo\u0161ka komponenta: bazi\u010dni refleksi, mehanizem za ohranjajnje mi\u0161i\u010dnega tonusa je spinalni refleksni lok, sestavljen iz receptorja v mi\u0161ici, njegovih povezav z alfa motori\u010dnimi celicami v spodnjem delu rbtenja\u010de oziroma motori\u010dna jedra mo\u017eganskega \u017eivca in eferentnega \u017eiv\u010dnega vlakna k mi\u0161ici. Pri spro\u0161\u010denem \u010dloveku prevlada fizikalna komponenta, pri nespro\u0161\u010denem pa se aktivirajo enote v spinalnem refleksnem loku. Navadno je tonus ve\u010dji v mi\u0161icah, ki se upirajo zemeljski te\u017enosti \u2013 fleksorji zgornjega uda in ekstenzorji spodnjega. Atonija:<\/span> izguba tonusa; hipotonija:<\/span> zmanj\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus \u2013 posledica okvare spinalnega refleksnega loka, descendentnih prog v hrbtenja\u010di in malih mo\u017eganih, tudi v zgodnji fazi hemiplegije in pri spinalnem \u0161oku; hipertonija<\/span>: pove\u010dan tonus, neenakomeren upor pri pasivnih gibih; spasti\u010dnost:<\/span> okvarjene descendentne proge, motena kontrola refleksnega loka za iztezanje, zna\u010dilna je rigidnost<\/span> pa tudi fenomen \u017eepnega no\u017ea – samo v mi\u0161ici quadriceps femoris \u2013 pri upogibanju iztegnjenega kolena sprva ni upora, nato se dokaj hitro pojavi in pove\u010duje, pri nadaljevanju pasivnega giba tonus naglo popusti in se vrne \u0161ele, ko po iztegnjenju kolena vse skupaj ponovimo. Kadar je mo\u017egansko deblo okvarjeno nad lateralnim vestibularnim jedrom, so spremembe mi\u0161i\u010dnega tonusa podobne tistim pri decerebracijski rigidnosti. Tonus je zvi\u0161an v estenzornih mi\u0161icah in zaradi mo\u010dno izra\u017eenega toni\u010dnega refleksa na iztezanje upognemo ude le z zelo po\u010dasnimi pasivnimi gibi.<\/p>\n <\/p>\n Mi\u0161i\u010dno vreteno v hoteni motoriki skrbi za koordinacijo in motoriko gibov in sicer za refleksni del mi\u0161i\u010dnega tonusa, podpira hotene kontrakcije po principu senomehanizma tako, da se hkrati aktivirajo motori\u010dni nevroni alfa in gama, kar povzro\u010di hkratno kontrakcijo intrafuzalnih in ekstrafuzalnih skeletnih mi\u0161ic kar pomeni da mi\u0161i\u010dno vreteno ne nasprotuje kontrakciji in se ohranja primerna aktivnost mi\u0161i\u010dnega vretena na obremenitve.<\/p>\n <\/p>\n Motori\u010dno enoto sestavljajo jo en alfa motori\u010dni nevron in mi\u0161i\u010dna vlakna, ki jih o\u017eiv\u010duje. Pri mi\u0161icah, s katerimi izvajamo finej\u0161e gibe, so motori\u010dne enote manj\u0161e, to je, motori\u010dni nevron o\u017eiv\u010duje samo nekaj mi\u0161i\u010dnih vlaken. Pri bolj grobih gibih (posturalni gibi) so vklju\u010dene mi\u0161ice z ve\u010djimi motori\u010dnimi enotami tudi s po ve\u010d sto mi\u0161i\u010dnimi vlakni. Mo\u010d mi\u0161i\u010dne kontrakcije se primarno nadzira z regrutiranjem novih motori\u010dnih enot po principu velikosti motori\u010dnega nevrona: majhni motonevroni<\/span> o\u017eiv\u010dujejo manj\u0161e motori\u010dne enote, imajo najni\u017eji prag vzdra\u017enosti, torej se aktivirajo najprej ter generirajo manj\u0161e mo\u010di; ve\u010dji motonevroni<\/span> pao\u017eiv\u010dujejo ve\u010dje motori\u010dne enote, imajo vi\u0161ji prag vzdra\u017eenja, torej se aktivirajo nazadnje pri razvitih ve\u010djih silah. Na ravni ene motori\u010dne enote se mo\u010d kontrakcije nadzira z frekvenco akcijskih potencialov po motori\u010dnem vlaknu motonevrona. Veljajo pravila tetani\u010dne kontrakcije, katere mo\u010d je ve\u010dja pri ve\u010djih frekvencah vzdra\u017eenja. Toni\u010dne: tipI, rde\u010da vlakna: manj\u0161a, aerobna, ve\u010d mioglobina, veliko mitohondrijev, po\u010dasne, po\u010dasi utrudljive \u2013 majhna glikoliti\u010dna kapaciteta. Fazi\u010dne kontra.<\/p>\n <\/p>\n Motori\u010dna inervacija obraznih mi\u0161ic: n. facialis o\u017eiv\u010duje mimi\u010dne mi\u0161ice ter platizmo. Poteka skozi piramido sen\u010dnice in prehaja v obraz skozi obu\u0161esno slinavko, kjer dela plete\u017e. Senzori\u010dno o\u017eiv\u010duje oku\u0161alne receptorje sprednjih dveh tretjin jezika in ima \u0161e parasimpati\u010dno vegetativno nitje za podjezi\u010dno in pod\u010deljustno slinavko.<\/p>\n <\/p>\n Mo\u017eganska smrt: slika neodzivne kome, apneja, srednje ali mo\u010dno raz\u0161irjeni zenici, neizvabljivost refleksov mo\u017eganskega debla, ugasla mo\u017eganska elektri\u010dna aktivnost.<\/p>\n <\/p>\n Mo\u017eganski edem je vzrok trajno povi\u0161anega intrakranialnega pritiska, 24 \u2013 72 ur po po\u0161kodbi. Prizadane belo substanco. Po po\u0161kodbi glave najdemo edem obi\u010dajno fokalno s kontuzijami in hematomi, vendar je lahko tudi difuzni – raz\u0161iri se znotraj ene ali obeh hemisfer. Cerebralni edem lahko spro\u017ei dvig ICP bodisi lokalno ali generalizirano, kar nato zmanj\u0161a arterijski krvni pretok. Poznamo vazogeni in cititoksi\u010dni mo\u017eganski edem, oba pa sta ishemi\u010dna.<\/p>\n <\/p>\n Nocicepcija Nociceptorji so bole\u010dinski receptorji \u2013 mre\u017ea prostih \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev v ko\u017ei, podko\u017eju in drugih tkivih. So polimodalni \u2013 lahko jih vzdra\u017eijo razli\u010dni dra\u017eljaji \u2013 mehani\u010dni, kemi\u010dne snovi v ekstracelulcarni teko\u010dini, ki izvirajo iz po\u0161kodovanega tkiva (histamin, serotonin, bradikinin, prostaglandini, snov P) in pa toplotni, elektri\u010dni, kemi\u010dni dra\u017eljaji ter transmitorji. Z jakostjo dra\u017eljaja se pove\u010da hitrost prenosa v posameznih \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dih. V podko\u017eju so obi\u010dajno vlakna A delta, ki prevajajo s hitrostjo 5 -30m\/s in prevajajo ostro, zbadajo\u010do bole\u010dino, ki jo je mogo\u010de natan\u010dno lokalizirati; medtem ko so globlje v tkivu nemielizirana vlakna C, ki prevajajo s hitrostjo od 0,5 do 2m\/s ter posredujejo informacije o dolgotrajni, peko\u010di, te\u017eko lokalizirani bole\u010dini. Skupna zna\u010dilnost vseh nociceptorjev je, da so slabo prilagodljivi.<\/p>\n Spinalna modulacija nocicepcije \u2013 teorija vrat Leta 1965 sta Patrick D. Wall in Ronald Melzack predstavila novo teorijo bole\u010dine, imenovano teorija vrat. Na podlagi te teorije se modulacija aferentnih informacij, iz perifernih nociceptorjev, dogaja na ravni zadaj\u0161njih rogov hrbtenja\u010de: nociceptivno transmisijo modulirajo inhibitorni internevroni substance gelatinoze , predela v zadaj\u0161njih rogovih hrbtenja\u010de, ki normalno zavirajo prenos informacije med nociceptivnimi nevroni prvega reda in sekundarnimi nevroni. Pri vzdra\u017eenju debelih aferentnih mielinskih vlaken na periferiji se dra\u017eljaj prenese v substanco gelatinozo, jo aktivira in tako povzro\u010di inhibicijo prenosa oz. \u00bbzaprtje vrat\u00ab, kar zmanj\u0161a verjetnost nociceptivne transmisije v osrednjem \u017eiv\u010devju. Ko pa so vzdra\u017eena tanka vlakna, le-ta zavirajo inhibitorne nevrone substance gelatinoze, kar omogo\u010di nociceptivno transmisijo in zaznavo bole\u010dine.<\/p>\n Nervus medianus je \u017eivec, ki oskrbuje ko\u017eo in mi\u0161ice na volarni strani podlakti in radialni strani dlani. Poteka pod brahialno arterijo, v komol\u010dni jami medialno ob arteriji, nato skozi m. pronator teres in med povrhnjimi in globokimi fleksorji podlakti proti zapestju. Skozi karpalni kanal pride v dlan, kjer se razdeli na veje. Senzori\u010dna vlakna oskrbujejo ko\u017eo prvih treh prstov ter polovico \u010detrtega. Vzroki lezije\/okvare:<\/span> po\u0161kodba \u017eivca pri zlomu nadlakti, komolca, zapestja; zunanji pritisk \u2013 recimo te\u017ea glave spe\u010dega partnerja; prirojeno pretesen karpalni kanal; razni tumorji. Klini\u010dna slika:<\/span> visoka lezija n. medianusa na podlakti omejuje pronacijo podlakti, oslabljena je fleksija zapestja v radialni smeri ter prvih treh prstov, pri stisku v pest ostaneta palec in kazalec iztegnjena; senzibilnostni izpad je najhuj\u0161i na pal\u010devi strani dlani, na dlanski strani prvih treh prstov in hrbti\u0161\u010du distalnega \u010dlenka kazalca = sindrom pronator teres. Najpogostej\u0161a je utesnitev medialnega \u017eivca v predelu karpalnega kanala, kjer \u017eivec poteka pod transverzalnim ligamentom. Bolnik to\u017ei zaradi bole\u010din, mravljin\u010denja, odrevenelosti v zapestju in prstih, kar se pogosteje pojavlja pono\u010di. Bole\u010dina se lahko \u0161iri v podlaket, nadlaket in ramo; roka postane okornej\u0161a, moteni so bolj fini gibi ki zahtevajo opozicijo palca; predmeti padajo iz rok.<\/p>\n <\/p>\n Nevralgija je bole\u010dina v podro\u010dju, ki ga o\u017eiv\u010duje prizadeti del \u017eiv\u010devja (temu pojavu pravimo tudi \u00bbprojicirana bole\u010dina\u00ab). Nevralgije so povezane s po\u0161kodbo ali disfunkcijo perifernega \u017eiv\u010devja. Gre za hude bole\u010dine, ki jih najpogosteje povezujemo z naslednjimi vzroki: virusna oku\u017eba ganglija \u017eivca (humani herpes virus tipa 3, ki povzro\u010da hude nevralgi\u010dne bole\u010dine pri pasavcu), degeneracija \u017eivca pri sladkorni bolezni (slab pretok krvi v okon\u010dinah), avitaminoze, strupi (arzenik). Prakti\u010dno pa vsaka bolezen ali po\u0161kodba \u017eiv\u010devja, \u0161e posebej pri ve\u010djih \u017eiv\u010dnih vlaknih, lahko povzro\u010di nevralgi\u010dne bole\u010dine, kar razlagajo s pomo\u010djo teorije vrat, saj naj bi z okvaro debelih vlaken izpadel njihov modulatorni aferentni priliv.<\/p>\n Je bole\u010dinski sindrom, za katerega je zna\u010dilna huda, ponavljajo\u010da se bole\u010dina v inervacijskem podro\u010dju dolo\u010denega perifernega \u017eivca \u2013 to je projecirana bole\u010dina. V\u010dasih jo spremljajo tudi drugi znaki motene funkcije istega \u017eivca. To bole\u010dino povzro\u010dajo mehani\u010dne okvare \u017eivca, vnetja ter bolezni presnove, ki jih spremlja degeneracija dela \u017eiv\u010devja. Kompresijska:<\/span> konstantno dra\u017eenje \u017eivca zaradi pritiska spremeni funkcionalne lastnosti \u017eiv\u010dnega vlakna, ki degenerira in pridobi lastnosti senzornih receptorjev, ki nepretrgano po\u0161iljajo impulze v mo\u017egane. Postherpeti\u010dna: <\/span>pojavi se pri bolnikih, ki so preboleli napad pasavca in sicer ve\u010d mesecev ali let po bolezni.<\/p>\n <\/p>\n Nevroglija \u2013 \u017eiv\u010dno \u2013 oporne nevroglialne celice, ki slu\u017eijo za za\u0161\u010dito, oporo in prehrano ganglijskih celic. Tvori 40% vse mase C\u017dS.<\/p>\n Astrociti so najve\u010dje glija celice (makroglija), imajo \u0161tevilne in dolge citoplazemske podalj\u0161ke; oblikujejo povr\u0161insko mo\u017egansko mejno membrano in krvno bariero okoli krvnih \u017eil v mo\u017eganih – astrociti se s citoplazemskimi podalj\u0161ki povezujejo s stenami kapilar in tvorijo membrano limitans gliae intersticialis, onemogo\u010dajo vstop velikih molekul in celic v mo\u017egane, lahko vstopajo predvsem plini; z mo\u017eganskimi ovojnicami tvorijo zunajo ali supersticijalno mo\u017egansko bariero.<\/p>\n Oligodendrociti s citoplazemskimi podalj\u0161ki oblikujejo mielinsko obvojnico okoli aksonov v C\u017dS, en dendrocit lahko ovija ve\u010d aksonov, nahajajo se v sivi in beli substanci.<\/p>\n Mikroglija (mezoglija, Hortegove celice):<\/span> imajo dolgo in ozko citoplazemsko telo, so makrofagi, nahajajo se ob krvnih \u017eilah, varujejo pred vstopom tujkov in jih fagocitirajo, lahko se premikajo<\/p>\nEpendimske clice: obdajajo centralni hrbtenja\u010dni kanal in mo\u017eganske kletka v obliki enoskladnega prizmati\u010dnega migetal\u010dnega epitelija, v centralnem kanalu so viskokoprizmati\u010dne, v horoinem plete\u017eu pa izoprizmati\u010dne, med razvojem so obdajale nevralno cev, izlo\u010dajo cerebrospinalno teko\u010dino in varujejo spodaj le\u017ee\u010de tkivo<\/p>\n <\/p>\n Nevroglija P\u017dS: Schwanove celice oblikujejo mielizirano in nemielizirano (siva vlakna) ovojnico okoli aksonov v P\u017dS, pri nemieliziranih vlaknih so aksoni le potopljeni v invaginacije citoplazme Schwanove celice, tako ena celica ovija ve\u010d aksonov hkrati, mielizirano ovojnico tvori le z enim aksonom, tako da se celotna citoplazma ovije okoli vlaknam, vdol\u017e aksona lahko opazimo prekinitve mielinske ovojnice, to so t.i. Ranvierovi za\u017eemiki, del vlakna med dvema za\u017eemokoma imenujemo internodij ali internodalni segment, pomembi so za \u0161irjenje impulza vzdol\u017e \u017eiv\u010dnega vlakna, staelitske celice so druga oblika nevroglije v P\u017dS, nahajajo se ob nevronih v ganglijih, njihova naloga je da lo\u010dijo kapilare od perikarionov ganglijskih celic.<\/p>\n <\/p>\n Nevropatije<\/p>\n Utesnitvena nevropatija je po\u0161kodba perifernega \u017eivca zaradi delovanja manj\u0161ih, vendar dolgotrajnih ali ponavlajajo\u010dih se zunanjih ali notranjih mehanskih dejavnikov (mikrotravma) in je vezana na zna\u010dilno anatomsko lokacijo. Zunanji lokalizirani, ponavljajo\u010di se mehani\u010dni dejavnik je lahko v zvezi s polo\u017eajem ali ponavljajo\u010dimi se gibi pri poklicnem delu (kle\u010danje pri polagalcih kerami\u010dnih plo\u0161\u010dic ali stre\u0161nikov), ali rekreacijskih dejavnosti, polo\u017eajem pri spanju ali zaradi navade (sedenje s prekri\u017eanimi nogami, naslanjanje na komolec). Pri ve\u010d kot polovici bolnikov ne moremo ugotoviti vzroka za utesnitveno nevropatijo. Poleg pritiska so prisotni \u0161e drugi mehani\u010dni dejavniki (nateg, nefiziolo\u0161ko drgnjenje, ishemija). Klini\u010dno sliko utesnitve povzro\u010dajo tudi vsi dejavniki, ki pove\u010dajo prostornino \u017eivca (otekanje, tumor \u017eivca) ali dodatno zmanj\u0161ajo anatomsko o\u017eino, kjer je \u017ee v normalnih razmerah malo prostora (osteoartroti\u010dne spremembe sklepov, vnetja in tumorji kosti in mehkih tkiv). Blaga utesnitev<\/span> \u017eivca je tedaj, ko so kraj\u0161i \u010das in sprva ob\u010dasno pri bolniku prisotni subjektivni simptomi (bole\u010dina, motnje ob\u010dutkov). Pri zmernih utesnitvah<\/span> so neprijetni ob\u010dutki in hipestezije stalne, ter ugotavljamo zmanj\u0161ano mi\u0161i\u010dno mo\u010d. Hude utesnitvene nevropatije<\/span> se ka\u017eejo z atrofijo in deformacijo roke, lahko so prisotne trofi\u010dne spremembe ko\u017ee. Blage utesnitve zdravimo konzervativno. To je v prvi vrsti mirovanje in kratkotrajna imobilizacija (3-4 tedne) v razbremenjenem polo\u017eaju ter izogibanje \u0161kodljivim dejavnostim. Konzervativno zdravimo tudi zastarele hude utesnitve. Operiramo zmerno hude in hude utesnitve. Namen je razbremenitev (dekompresija) \u017eivca. Najpogostej\u0161e so na zgornjih udih, med njimi sta predvsem: -sindrom karpalnega kanala (n. medianus) in sindrom kubitalnega kanala (n. ulnaris)<\/p>\nKompresijska nevropatija: \u010ce nevropatijo povzro\u010di kratkotrajen in mo\u010dan pritisk kjerkoli v poteku \u017eivca, uporabljamo izraz akutna kompresija. <\/span> Pri perkusijski kompresiji je zadosten \u017ee enkraten udarec na pravo mesto (npr. na ulnarni \u017eivec neposredno za komolcem). Pareza sobotne no\u010di nastane zaradi pritiska radialnega \u017eivca ob nadlahtnico, ko roka obvisi preko roba postelje ali klopi. Prizadeti jo opazi \u0161ele pri jutranjem \u010desanju ali britju.<\/p>\nDiabeti\u010dna polinevropatija nastane zaradi po\u0161kodb na kapilarah, ki prehranjujejo \u017eivce, in zmanj\u0161anega prevajanja po \u017eivcu. Po\u0161kodbe povzro\u010di pove\u010dana koncentracija glukoze in njenih derivatov v krvi. Okvarjeni so lahko: \u017eivci avtonomnega \u017eiv\u010devja<\/span>, \u010demur sledijo: moten vid, okrnjeno znojenje, napadi omedlevice, moteno delovanje prebavil, se\u010dil.., refleksi in senzori\u010dni \u017eivci<\/span> (omrtvi\u010denost, mravljin\u010denje, ob\u010dutki mraza in bole\u010dine). Pojavljajo se spontane, zelo mo\u010dne bole\u010dine, ki mo\u010dno prizadenejo tudi du\u0161evnost in lahko vodijo do depresije.<\/p>\nMetaboli\u010dna nevropatija<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Nevropatska bole\u010dina nastane zaradi patofiziolo\u0161kih procesov v perifernem ali centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu zaradi po\u0161kodbe ali bolezenskih procesov. Bole\u010dina je navadno peko\u010da ali mravljin\u010dasta. Predvsem s to bole\u010dino so povezani: alodinija (bole\u010dina zaradi normalno nebole\u010dih dra\u017eljajev), hiperpatija (pretiran odgovor na bole\u010d dra\u017eljaj z ob\u010dutenjem bole\u010dine tudi po prenehanju stimulacije), hiperalgezija \u2013 prekomerna bole\u010dina, povzro\u010dena s sicer nebole\u010dim dra\u017eljajem \u2013 primarna (zaradi senzitizacije nociceptorjev z mediatorji vnetja oz za zni\u017eanje praga vzdra\u017enosti \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev, pojavi se na mestu po\u0161kodbe ali vnetja, recimo ope\u010dena ko\u017ea) in sekundarna (posledica facilitacije sekundarnih nevronov v hrbtenja\u010di).<\/p>\n <\/p>\n Obtok likvorja – likvor je bistra, brezvarvna teko\u010dina brez vonja in okusa. Je mehani\u010dni teko\u010di za\u0161\u010ditni del, v katerega so potopljeni mo\u017egani in hrbtenja\u010da. Likvor deluje kot amortizer in je regulator pritiska in prostora \u2013 kadar se zve\u010da koli\u010dina krvi in volumen mo\u017eganov, se zmanj\u0161a koli\u010dina likvorja. Najpomembnej\u0161i izvor likvorja je horoidni plete\u017e v stranskih ventriklih. Normalno se v 24 urah izlo\u010di 500cm3 <\/sup>likvorja, kar je trikrat ve\u010d od celotnega volumna likvorja, ki je 90-150ml. Zamenja se 3-4x na dan. Iz obeh stranskih odrastkov te\u010de skozi foramen interventiculare v III ventrikel, iz njega po aqueductusu v IV ventrikel in iz njega skozi tri odprtinice v subarahnoidni prostor. Tam je likvor med pio mater in arachnoideo. Pia se dr\u017ei pov\u0161ine mo\u017egan in hrbtenja\u010de ter tvori sulkuse in lizare. Arahnoidea prera\u0161\u010da te vdolbine, tukaj nastanejo cisterne. Absorbira se v Pacchinijevih granulacijah ter gre v venski krvni obtok.<\/p>\nOligofrenja = du\u0161evna nerazvitost. Posledica organske okvare mo\u017egan \u2013 zgodnja po\u0161kodba (intrauterina, genetska, infekcijska), hidrocefalus ali mehani\u010dna obporodna po\u0161kodba. Prizadeta oseba nikoli ne dose\u017ee normalne inteligence. IQ teh oseb<\/span> je lahko: 20-25 = idiotija, prizadeti se ni zmo\u017een nau\u010diti niti osnovnih stvari, celo \u017eivljenje ostane na mentalni starosti 3-4 leta; 30-50 = imbecilnost, prizadeti ostane na mentalnem nivoju 3-7 let, ne zna brati, skrbeti zase, nau\u010di se osnovne govorice; 50-70 = debilnost, v \u0161oli te\u017eko sledijo programu, te\u017eko se vklju\u010dijo v dru\u017ebeno okolje, so \u017ee bli\u017eje meji normalnega razvoja.<\/p>\n <\/p>\n Okvara korenine L5 \u2013 hernia disci: anulus fibrosus po\u010di, nucleus pulposus se izbo\u010di, najpogosteje dorzolateralno in v lumbosakralnem predelu med vretenci L4 in L5 ter L5 in S1. Nastane pritisk na \u017eilo, \u017eiv\u010dno korenino, hrbtenja\u010di in je adhezivni proces. Ko je prizadeta korenina L5, je oslabljen EHL ter senzibiliteta na lateralnem delu goleni in medialnem delu dorzuma stopala. Zdravi se pol operativno pol konzervativno (mirovanje v ustreznem polo\u017eaju , trdo le\u017ei\u0161\u010de, le\u017eanje s podlo\u017eenimi koleni, analegtiki, spazmolitiki, kasneje pa tudi fizikalna terapija \u2013 pearl trakcija.<\/p>\n <\/p>\n Okvara zgornjega motori\u010dnega nevrona \u2013 spasti\u010dna ohromelost. Pri preiskavi ugotovimo: blago usahlost skeletne mi\u0161ice, izgubo MM in sposobnosti finega gibanja ter zve\u010dan tonus mi\u0161ice, \u017eivahnej\u0161e kitne reflekse, izgubo umaknitvenih ter pojav patolo\u0161kh refleksov. To je posledica spremembe v razmerju med facilitacijo in inhibicijo na motonevrnih, v \u0161kodo inhibicije. Motonevroni so zato bolj vzdra\u017eljivi in posledi\u010dno \u017eivahneje odgovorijo na vse ekscitatorne prilive \u2013 tudi tiste iz senzori\u010dnih vlaken Ia in II iz mi\u0161i\u010dnega vretena.<\/p>\n <\/p>\n Okvara spodnjega motori\u010dnega nevrona. Bolezni perifernega motori\u010dnega nevrona povzro\u010dajo parezo, ki zajema samo mi\u0161ice, ki jih inervirajo prizadeti \u017eivci. Za parezo je zna\u010dilna izguba mi\u0161i\u010dnega tonusa, zato pravimo, da gre za flakcidno parezo. Zna\u010dilne so tudi mi\u0161i\u010dne atrofije (po treh mesecih pride do 70% izgube mi\u0161i\u010dne mase). Prihaja do kontraktur, ugasnejo proprioceptivni refleksi. Na denerviranih mi\u0161icah opazimo fascikulacije ter fibrilacije; trofi\u010dne motnje so tudi na ko\u017ei, nohtih in kosteh na prizadetih obmo\u010djih.<\/p>\n <\/p>\n Oskrba mo\u017egan s krvjo – Willisov arterialni krog<\/p>\n Mo\u017egani so dobro vaskularizirani, da ne bi pri\u0161lo do pomanjkanja kisika in osnovnih energetskih izvorov za mo\u017eganski metabolizem. Dovodne mo\u017eganske arterije<\/span> so velike arterije elasti\u010dnega tipa, ki se \u0161irijo v sistoli in kr\u010dijo v diastoli. 4:<\/span> dve notranji karotidni arterij<\/em>i \u2013 vsaka preskrbuje s krvjo dolo\u010den del ustrezne mo\u017eganske emisfere \u2013 frontalni in paritalni ter del temporalnega in okcipitalnega re\u017enja ter dve verterbralni arteriji,<\/em> ki se zdru\u017eita v bazilarno arterijo in oblikujeta vertebro-bazilarni sistem, ki preskrbuje preostale dele temporalnega in okcipitalnega re\u017enja, predvsem pa mo\u017egansko deblo in male mo\u017egane.<\/p>\nV normalnih razmerah vsaka dovodna arterija oskrbuje le svoj del, kadar pa v dolo\u010denem delu pride do pomanjkanja krvi, prisko\u010dijo na pomo\u010d 3 anastomozni sistemi<\/span> – obro\u010d anastomoz na mo\u017eganski bazi, CRIRCULUC ARTERIOSUS WILLISI. <\/strong>Z njim so med seboj povezani vsi trije dovodni sistemi mo\u017egan \u2013 sprednji mo\u017eganski arteriji povezuje a. communicans anterior; karotidni in zadaj\u0161nji pa leva in desna a. communicans posterior; povezava med arterijami zunaj in znotraj lobanje; <\/strong>ter meningealna anastomoza, <\/strong>ki ne more nadomestiti prekinjene cirkulacije sosednjih obmo\u010dij, ima pa pomembno vlogo pri zmanj\u0161evanju ishemi\u010dnega podro\u010dja.<\/p>\n <\/p>\n Parestezije so spontani, abnormalni ob\u010dutki (mravljin\u010denje, otrplost, peko\u010d ob\u010dutek, ob\u010dutek zbadanja), ki se lahko pojavijo pri prizadetosti na vseh nivojih \u017eiv\u010devja. Po lokalizacji parestezij, lahko sklepamo po njihovem poreklu. \u010ce se pojavijov podro\u010dju kakega ko\u017enega \u017eivca, je prizadet ta \u017eivec; \u010de podro\u010dje hematoma, ustrezna zaa\u0161nja korenina ali spinalni \u017eivec. \u010ce se pojavlja po trupu navzdol, gre verjatno za spinalno lezijo. Pojav parestezije po polovici telesa je znak obolenja mo\u017eganskega debla ali hemisfere.<\/p>\n Parkinsonova bolezen je razmeroma pogosta nevrolo\u0161ka bolezen, ki prizadene 1- 3% ljudi, ve\u010dinoma med 40- in 70-tim letom. Praviloma poteka po\u010dasi, se postopno razvija ter lahko traja 20 in ve\u010d let. Je posledica spremenjenega delovanja nekaterih delov osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema. Navzven se ka\u017ee s \u0161tevilnimi simptomi – najbolj zna\u010dilne so motori\u010dne spremembe – tresenje, rigidnost. Proteini opravljajo mnoge klju\u010dne funkcije tako v mo\u017eganih kot v telesu. Nekateri pa imajo na telo lahko stranske u\u010dinke. Protein alfa sinuklein za\u010dne obna\u0161ati druga\u010de zaradi \u0161e nedognanih negativnih zunanjih vplivov in pri tem povzro\u010di motnje gibanja, kot je npr. Parkinsonova bolezen. V normalnih pogojih alfa sinuklein opravlja nekatere mo\u017eganske funkcije tako, da pomaga pri medsebojnem sporazumevanju celic. Vsi simptomi izhajajo iz mo\u017eganskega podro\u010dja, ki proizvaja \u017eiv\u010dni prena\u0161alec dopamin, ki je najbolj odgovoren za pravilno gibanje. Ugotovili so, da izpostavljenost \u017eivljenjskemu okolju, ki vsebuje veliko pesticidov lahko vodi v kemijske reakcije s prostimi radikali, kar povzro\u010da znake Parkinsonove bolezni, drugih motenj gibanja in degeneracijo dopaminskih celic. Te uni\u010dujo\u010de molekule (prosti radikali) nato povzro\u010dajo obrat normalno delujo\u010dega alfa sinukleina v uni\u010dujo\u010di protein.<\/p>\n Piramidni sistem pred centralno brazdo je motori\u010dna skorja, za njo pa somatosenzori\u010dna. Podro\u010dje tik pred centralno brazdo vsebuje veliko \u0161tevilo piramidnih celic, zato se mu re\u010de area piramidalis. To je podro\u010dje za hoteno motoriko, zato se imenuje primarna motori\u010dna skorja. Piramidna pot je najva\u017enej\u0161a, po njej se prena\u0161ajo signali do hrbtenja\u010de.<\/p>\n <\/p>\n Prenesena bole\u010dina \u2013 nociceptivna bole\u010dina je pojav, ki temelji na povezavah v zadnjem rogu hrbtenja\u010de. Aferentna nocicaptivna vlakna izza drobovja se priklju\u010dijo na isti postsinapti\u010dni nevron, kot nococeptivna vlakna iz ko\u017ee. Mo\u017egani ne morejo razlo\u010diti od kod prihaja bole\u010dina in jo zmotno lokalizirajo tja, od koder pogosteje prihajajo bole\u010dinski impulzi, torej na povr\u0161ino ko\u017ee. Npr. bole\u010dina po infarktu se pogosto \u010duti v levi roki in spodnji \u010deljusti, pri \u017eol\u010dni koliki pa pod desno lopatico.<\/p>\n Poliomielitis je akutna virusna infekcija, ki jo povzro\u010dajo trije sevi poliovirusov, ki pripadajo skupini enterovirusov. To je bolezen otrok, ki je danes zaradi organiziranega cepljenja v razvitem svetu skorajda ni ve\u010d, je pa \u0161e vedno pomembna bolezen med otroki v manj razvitih podro\u010djih Afrike in Azije. Virus se po vstopu v telo (GIT) namno\u017ei v epitelijskih celicah orofarinksa in drugje v prebavni cevi, preide v krvni otok in se s krvjo ter po \u017eiv\u010dnih poteh prenese v C\u017dS. \u00a0Ve\u010dina infekcij (90-95%) je asimptomatskih. V ve\u010dini ostalih primerov pa se v 2-5 dneh po izpostavitvi virusu pojavi blaga bolezen kot vro\u010dina, glavobol, bole\u010de \u017erelo, bruhanje in oslabelost, vendar ti simptomi izginejo v dnevu ali dveh. V 1-2% vseh primerov se po nekaj dnevih pojavi virusni meningitis, v pribli\u017eno 0.15% oku\u017eb se v nekaj dneh pojavi mi\u0161i\u010dna paraliza. Zna\u010dilna je prizadetost \u017eivcev osrednjega \u017eiv\u010devja (SMN) \u2013 vnetje sive substance v hrbtnem mozgu, zato se pojavi ohlapna paraliza in odsotnost kitnih refleksov. Prizadetost mi\u0161ic je asimetri\u010dna, proksimalne mi\u0161ice so bolj prizadete kot distalne, noge so bolj prizadete kot roke. Lahko se kon\u010da z ohromelostjo. Lo\u010dimo dve obliki<\/span> poliomielitisa: s<\/span>pinalni poliomielitis<\/span>: zna\u010dilna je okvara \u00ce\u00b1-motori\u010dnega nevrona v sprednjem rogu hrbtenja\u010de, pojavi se ohlapna paraliza mi\u0161ic; b<\/span>ulbarni poliomielitis<\/span>: zna\u010dilna je prizadetost jeder mo\u017eganskih \u017eivcev, predvsem 9. in 10, zelo redko pa sta prizadeta respiratorni in vazomotori\u010dni center v meduli.<\/p>\nPoliradikulonevritis Guillian Barre je akutno postinfekcijsko stanje (respiratorna infekcija, gripa, mumps). Za\u010dne se z parestezijami in ohromelostjo flacidnega tipa, ki nastane zaradi avtoimunega procesa, ki napade mielinsko ovojnico motori\u010dnih aksonov. Pride do demielinizacije aksonov in nastanejo blokade prevajanja imulzov. V\u010dasih je blokada nepopolna in se impulzi prevajajo le z ni\u017ejo frekvenco. Prizadeti so predvsem motori\u010dni aksoni. Demielinizacijski tip:<\/span> virus povzro\u010di tvorbo protiteles proti lastnemu mielinu; aksonski tip:<\/span> deinervacija mi\u0161ice ker propadejo tudi aksoni, pove\u010dano je \u0161tevilo beljakovin v likvorju. Prognoza je dobra, bolezen ne pu\u0161\u010da posledic niti se ne ponovi.<\/p>\n <\/p>\n Postkomocijski (posttravmatski) sindrom: glavobol, omotica, nespe\u010dnost, razdra\u017eljivost, nemir, depresija, bruhanje, salbost, motnje sr\u010dnega ritma. Pogosto se pojavi pri osebah, ki so izgubile zavest. Nima veze s trajanjem amnezije ali kome. Glavobol se pojavi navadno kmalu po travmi in nato popu\u0161\u010da, ob\u010dasno preneha ter se ponovno pojavlja ob vremenskih spremembah, telesnem naporu in v vro\u010dini.<\/p>\n <\/p>\n Projecirana bole\u010dina \u2013 Je tip zmotno lokalizirane bole\u010dine. Npr. kompresija in infiltracija n. trigeminusa s tumorjem v posteriorni fossi \u2013 tumorji, ki invadirajo lobanjo ali ekstrakranialni tumorji, ki vklju\u010dujejo slinavke in sinuse \u2013 taka projecirana bole\u010dina je konstantna z ob\u010dasnimi zbadajo\u010dimi bole\u010dinami in je zdru\u017eena z izgubo senzorike vpletenega \u017eivca.<\/p>\n <\/p>\n Rekurentna inhibicija je varnostni mehanizem, ki onemogo\u010da, da bi bila mi\u0161ica predolgo mo\u010dno aktivirana, hkrati pa pri eksplozivnih gibih lahko vpliva na izklju\u010ditev po\u010dasnih mi\u0161i\u010dnih vlaken, da nebi zavirala kraj\u0161anja hitrih mi\u0161i\u010dnih vlaken.<\/p>\n <\/p>\n Retrogradna amnezija: pozabljanje stvari, ki so se zgodile v preteklosti, zaradi travme, mo\u010dnega \u010dustvenega ali mo\u017eganskega pretresa. Ka\u017ee, da je za nastanek trajnega spomina iz za\u010dasnega potreben dolo\u010den \u010das. Podobna a redkej\u0161a je anterogradna amnezija \u2013 v pozabo padejo dogodki, ki jih je bolnik do\u017eivljal \u0161e nekaj \u010dasa po izgubi zavesti. To stanje se pogosto spregleda, ker je bolnik ob pregledu navidez povsem urejen. Pozabi naprimer, s kom se je po nesre\u010di pogovarjal, kako vozil avto.. Te (kortikalne) amnezije ka\u017eejo, da mo\u017eganska skorja slu\u017ei uskladi\u0161\u010devanju izku\u0161enj, je mesto spomina.<\/p>\n <\/p>\n Retrobulbarni nevritis je vnetje dela vidnega \u017eivca za o\u010desom, ki obi\u010dajno prizadane le eno oko. Vnetje ima lahko ve\u010d vzrokov \u2013 lahko multipla skleroza, v\u010dasih pa vzroka ne najdemo. Hitro povzro\u010di izgubo vida, premikanje o\u010desa postane bole\u010de. Pregled poka\u017ee malo ali ni\u010d sprememb na vidnem predelu vidnega \u017eivca. Pribli\u017eno polovica primerov se izbolj\u0161a brez zdravljenja, navadno v 2-8 tednih. Zameglitev v sredi\u0161\u010du vidnega polja v\u010dasih ostane, \u0161e posebej \u010de je vzrok multipla skleroza. V\u010dasih, pri vrnitvah bolezni, lahko pride do dokon\u010dne po\u0161kodbe vidnega \u017eivca in v redkih primerih vodijo do popolne slepote. Zdravljenje je odvisno od vzroka.<\/p>\n <\/p>\n Rigor\/rigidnost je enakomeren odpor proti pasivnemu gibanju \u2013 \u010de ud spustimo, odstane pri miru (fenomen svin\u010dene cevi). Nenormalna oblika in lahka izvabljivost refleksov. Lahko je fleksijski (spazem v fleksiji), ali ekstenzijski (okvara v mo\u017eganskem delu9. Ni\u017eja kot je po\u0161kodba, ve\u010dja je verjetnost fleksornega kr\u010da. Patkinsonska rigidnost \u2013 rigidni so predvsem fleksorji, pri pasivnih gibih tonus ni enakomeren ampak sunkovito nara\u0161\u010da in popu\u0161\u010da \u2013 fenomen zobatega telesa.<\/p>\n <\/p>\n Sindrom arterije cerebri mediae Kortikalne veje prehranjujejo ve\u010dji del skorje in subkortikalne bele substance velikih mo\u017eganov, centralne pa globlje le\u017ee\u010do velo substanco in diencefali\u010dne strukture. Pri enostranskem infarktu je prizadeta kontralateralna stran telesa zaradi prestopa ve\u010dine motori\u010dnega nitja na kontralateralno stran v podro\u010dju piramide. Najprej se razvije centralni \u0161ok, katerega zna\u010dilnost je ohlapna ohromelost mi\u0161ic, ki se kasneje razvije v spasti\u010dno. V primeru po\u0161kodbe parietalnega lobusa dominantne hemisfere lahko pride tudi do motori\u010dne apraksije<\/span> \u2013 nezmo\u017enosti izvajanja \u017ee nau\u010denih gibov \u2013 ne more samo simulirati ne\u010desa; agnozije<\/span> \u2013 motnje prepoznavanja in afazije \u2013 izgube sposobnosti govora, homonimna hemianopsija.<\/p>\n <\/p>\n Siringomielija je cisti\u010dna kavitacija v hrbtenja\u010di. Najpogostej\u0161i vzrok je herniacija mo\u017eganskega debla, kjer postaneta cereberallni tonzili ujeti v foramen magnum. To je malformacija shiari I. Proces neravnovesja v protisku likvorja med hrbtenico in lobanjo vodi v razvoj votline, proces se obi\u010dajno za\u010dne v cervikalni hrbtenja\u010di \u2013 k ose votlina \u0161iri, lahko zajame mo\u017egnsko deblo in distalno hrbtenja\u010do. Bolniki imajo lahko znake kompresije mo\u017eganskega debla in bole\u010dine v vratu. Ko se votlina \u0161iri, se pojavi oslabelost rok in trupa ter zatrdelost in oslabelost nog. Na nivoju votline se izgublja siva substanca sprednjih rogov, zaradi \u010desar se pojavi oslabelost in atrofija mi\u0161ic, izguba tetivnih refleksov in znaki lezije spodnjega motonevrona.<\/p>\n <\/p>\n Spina bifida je anomalija, pri kateri se ve\u010d vretenc nepopolno razvije in ostane del hrbtenja\u010de nezavarovan. Tveganje, da se bo rodil otrok s to boleznijo, je mo\u010dno povezano s pomanjkanjem folne kisline v prehrani, posebej v zgodnji nose\u010dnosti. Pri najbla\u017eji (tudi najpogostej\u0161i) obliki, se eno ali ve\u010d vretenc ne razvije normalno, vendar se hrbtenja\u010da in njene ovojnice ne izbo\u010dijo. Nad anomalijo vidimo \u0161op las, vdolbino ali pigmentirano liso.<\/p>\n Meningokela je huj\u0161a oblika spine bifide. Pri njej se hrbtenja\u010dne obojnice bo\u010dijo skozi nepopolno oblikovano vretence, pod ko\u017eo je vidna s teko\u010dino napolnjena izboklina.<\/p>\n Mielokela: najhuj\u0161a oblika, izbo\u010di se \u0161e hrbtenja\u010da; mesto okvare je videti surovo, rde\u010de, otrok je ponavadi hudo prizadet.<\/p>\n <\/p>\n Spinalni dermatomi so predeli ko\u017ee, ki jih preskrbujejo \u017eiv\u010dna vlakna ene same korernine spinalnega \u017eivca . Sedem vratnih vretenc ima 8 \u017eiv\u010dnih korenin, ni\u017eje pa ima vsako vretence po eno korenino spinalnega \u017eivca. Podro\u010dja posameznih dermatomov in perifernih \u017eivcev niso ostro omejena in se prekrivajo \u2013 to je lahko individualno razli\u010dno, vlakna za bole\u010dino in temperaturo pa se prekrivajo v ve\u010dji meri kot vlakna za dotik. \u010cutni \u017eivci, ki o\u017eiv\u010dujejo obraz in trup, se v srednji \u010drti prekrivajo, zato izpadi senzibilnosti nikoli ne se\u017eejo do te \u010drte.<\/p>\n <\/p>\n Spinalni disrafizmi nastanejo zaradi motenj v zdru\u017eevanju, zapiranju kosti. Meingokele, encefalokele, mielomeningokela \u2013 motnja v zapiranju nevralne cevi.<\/p>\n <\/p>\n Spinalni (nevralni) \u0161ok je akutni prehodni sindrom trensverzalne lezije hrbtenja\u010de z izpadom hotene in refleksne motorike, senzibilnosti in avtonomnih funkcij. Lahko najdem znamenja para- ali tetrapareze z ugaslimi propriceptivnimi refleksi, spasti\u010dnost in \u017eivahni proprioceptivni refleksi se razvijejo \u0161ele po nekaj dneh. Pod mestom lezije najdemo izpade senzibilnosti, pri visokih obstaja nevarnost prizadetosti dihanja (nad C4 zaradi pareze diafragme). Vedno nastopita tudi retenca urina in blata. Vzroki:<\/span> travmatska po\u0161kodba hrbtenice, vaskularne lezije (spinalni infarkt, krvavitev), tudi transverzalni mielitis.<\/p>\n\u00a0<\/span><\/p>\nSpinotalami\u010dna proga\/sistem prevaja impulze po dveh poteh v anterolateralnem funiklu hrbtenja\u010de: Tractus spinothalamicus anterior<\/em> poteka do retikularne formacije mo\u017eganskega debla, kjer tvori \u0161tevilne sinapse, od tu naprej pa v jedra talamusa in v periventrikularno sivo substanco 3. ventrikla. Tractus spinothalamicus lateralis<\/em> pa prevaja ve\u010dji del impulzov in je najpomembnej\u0161a bole\u010dinsko-temperaturna proga. Tu so vlakna somatotopi\u010dno organizirana, kar je klini\u010dno pomembno. Proga poteka preko mo\u017eganskega debla do jeder talamusa. Prena\u0161a signale, za katere ni potrebna to\u010dna lokalizacija ter hiter prenos. Gre SAMO za ob\u010dutke bole\u010dine, toplote, mraza, grobega dotika in seksualno \u010dutenje. Spinotalami\u010dna pot se deli: centralni trakt:<\/span> vlakna a delta gredo do talamusa-grobi ob\u010dutki dotika in tlaka; lateralni:<\/span> vlakna tipa a delta in c gredo do talamusa \u2013 bole\u010dina in temperatura, spinoretikulari:<\/span> vlakna tipa C, skoraj vsa za bole\u010dinske dra\u017eljaje.<\/p>\n <\/p>\n Stenoza spinalnega kanala \u2013 gre za zo\u017eanje antero-posteriornega premera hrbteni\u010dnega kanala pod kriti\u010dno vrednost, ki je odvisna od segmenta. Povzro\u010di lahko neposreden pritisk na \u017eiv\u010dne korenine, moti krvno oskrbo ali pa povzro\u010di kavdo ekvino. Lahko je prirojena ali pridobljena, najve\u010dkrat pa je kombinacija obeh. Najpogostej\u0161a je v ledvenem, nato v vratnem predelu, zelo redka pa v prsnem delu.<\/p>\n <\/p>\n Subduralni hematom: vzrok subarahnoidalne krvavitve je po\u010dena krvna \u017eila. Znaki: nenaden glavobol, otrplost tilnika in nevrolo\u0161ki izpadi, fotofobija, omedlevica, vrtoglavica, zmedenost, zaspanost, slabost, bruhanje, nezavest, ponavadi med 40-60 letom, nekolijo pogosteje pri \u017eenskah. Zdravljenje je kirur\u0161ko ali pa se \u017eila sama reponira. Diagnoza je punkcija \u2013 kri v likvorju ka\u017ee da je pri\u0161lo do subarahnoidalne krvavitve. Akutni:<\/span> razvije se nekaj ur po po\u0161kodbi, povzro\u010di hemiparezo, nezavest, ugotovijo ga s CT-jem, \u010de je ve\u010dji od 1 cm, ga kirur\u0161ko oskrbijo. Kroni\u010dni:<\/span> nastane predvsem pri starejih in kroni\u010dnih alkoholikih (pride do atrofije mo\u017egan) \u2013 najprej ob po\u0161kodbi nastane manj\u0161a krvavitev, ki se organizira, dobi dve ovojnici, ki lahko spet zakrvavita in hematom se na ta na\u010din ve\u010da.<\/p>\n <\/p>\n Sumacija EPSP, IPSP : \u010de se aktivira malo ekscitacijskih presinapti\u010dnih kon\u010di\u010dev, pride le do lokalne depolarizacije postinapti\u010dne membrane \u2013 temu re\u010demo EPSP, lokalni odgovor, premajhen, da bi spro\u017eil AP.<\/p>\n <\/p>\n Taktilna senzibilnost \u2013 preiskava: <\/strong> preiskujemo povr\u0161insko (dotik, povr\u0161insko bole\u010dino, temperaturo) ter globinsko senzibilnost (za globok pritisk in bole\u010dino, vibracijo, polo\u017eaj sklepov). Ob\u010dutke primerjamo na levi in desni strani. Dotik na povr\u0161ini ko\u017ee<\/span>: z vato se dotaknemo ko\u017ee in bolnik poka\u017ee kje smo se dotaknili, povr\u0161inska bole\u010dina:<\/span> z iglo (moramo dovolj pritisniti, da \u010duti bole\u010dino in ne dotika); bolnik poka\u017ee mesto bole\u010dine in razlikuje med ostro in topo bole\u010dino, ob\u010dutek za globok pritisk in bole\u010dino<\/span> testiramo s kratkim \u010dvrstim gnetenjem mi\u0161ice (npr. m. biceps, m. trapezius) in bolnik mora ob\u010dutiti zmerno globoko bole\u010dino, ob\u010dutek za vibracijo<\/span> preiskujemo z glasbenimi vilicami. Bolnik zapre o\u010di, vibrirajo\u010de vilice pa mu postavimo na mesta, kjer je kost tik pod ko\u017eo (gle\u017eenj, sprednja stran goleni, poga\u010dica, spina iliaka, zapestje, komolec). Bolnik pove, kje se vilice dotikajo telesa in kdaj \u010duti vibracije, ob\u010dutek za polo\u017eaj sklepov:<\/span> bolnik le\u017ei z zaprtimi o\u010dmi. Preiskovalec prime prst bolnika na nogi ali roki in ga premika navzgor oz. navzdol. Bolnik mora povedati, ali je prst obrnjen navzgor ali navzdol in primerjamo obe strani.<\/p>\n <\/p>\n TENS je protibole\u010dinska terapija s pomo\u010djo elektrostimulacije, ki za laj\u0161anje bole\u010din uporablja mehanizme samega \u017eiv\u010dnega sistema, kar se da dose\u010di na dva na\u010dina \u2013 s stimulacijo grobih \u017eiv\u010dnih vlaken, ki posredujejo dotik ali pa z aktiviranjem \u017eiv\u010dnih vlaken v mi\u0161ici. TENS za\u010dasno laj\u0161a bole\u010dine, obstaja pa ve\u010d vrst \u2013 konvencionalni TENS (nevralgije, artroze, artritis, trganje v kri\u017eu, vratu, kr\u010dih v nose\u010dnosti..), moduliran konvencionalni TENS, burst TENS (sevajo\u010de bole\u010dine, globoke mi\u0161i\u010dne bole\u010dine).. Da ne pride do adaptacije je priporo\u010dljivo razli\u010dno name\u0161\u010danje elektrod ter pogoste kontrole u\u010dinka.<\/p>\n <\/p>\n Tetanus ali mrtvi\u010dni kr\u010d je nalezljiva bolezen, ki jo povzro\u010da strup bakterije Clostridium tetani. Bakterija \u017eivi v zemlji, \u010dlove\u0161kih in \u017eivalskih iztrebkih (konji, krave, psi, ma\u010dke, podgane in pi\u0161\u010danci). Pogosto se nahaja tudi v hi\u0161nem in cestnem prahu. Bakterija pride v telo pri raznih po\u0161kodbah na ko\u017ei. Za oku\u017ebo je dovolj \u017ee majhna ranica – torej vsakodnevne po\u0160kodbe, na katere sploh nismo pozorni. Mo\u017een izvor oku\u017ebe so tudi po\u0160kodbe, ki jih povzro\u010dijo \u017eivali! V Sloveniji v zadnjih letih obolevajo starej\u0160e necepljene osebe, ki so se oku\u017eile pri kme\u010dkih opravilih, pri delu na njivah in vrtovih. Ve\u010dina je imela kroni\u010dne razjede na spodnjih okon\u010dinah. V Sloveniji pa \u017ee vrsto let ni tetanusa pri novorojen\u010dkih, kot posledica prerezanja popkovine z umazanimi \u0161karjami, no\u017ei. Znaki oku\u017ebe: <\/strong>tetanus je huda akutna bolezen, ki jo povzro\u010da strup, ki ga tvori bakterija na mestu oku\u017ebe. Strup sodi med najmo\u010dnej\u0161e naravne strupe in prizadene \u017eiv\u010devje, ki se ka\u017ee kot togost mi\u0161ic in \u017ee majhni dra\u017eljaji (npr. dotik) povzro\u010dijo hude kr\u010de. Kr\u010di se lahko raz\u0161irijo na dihalne mi\u0161ice in glasilke, zato lahko bolnika zadu\u0161ijo. Prizadeti so lahko tudi centri, ki skrbijo za pravilno delovanje srca – bolnik lahko umre zaradi odpovedi krvnega obtoka. Bolezen je huda, dolgotrajna in se lahko kljub vsej moderni medicini kon\u010da usodno, s smrtjo. EDINA U\u010cINKOVITA ZA\u0160\u010cITA PRED TETANUSOM JE CEPLJENJE. Sistemati\u010dno cepljenje otrok se je v Sloveniji pri\u010delo leta 1951. Kljub rednemu cepljenju v otro\u0161tvu, pa je potrebno cepljenje ponoiviti vsakih deset let z enim odmerkom cepiva, \u010de ni pri\u0161lo do po\u0161kodbe. V primeru po\u0161kodbe pa je potrebno takoj k zdravniku, ki bo v va\u0161i zdravstveni dokumentaciji preveril cepljenje proti tetanusu in se na podlagi podatka, kdaj ste bili zadnji\u010d cepljeni in glede na vrsto po\u0161kodbe odlo\u010dil o za\u0161\u010diti pred to nevarno boleznijo. Poleg cepljenja je pomembna tudi pravilna medicinska oskrba po\u0161kodbe.<\/p>\n <\/p>\n Terapija kroni\u010dne bole\u010dine Vsaka bole\u010dina, ki traja ve\u010d kot 6 mesecev je opredeljena kot kroni\u010dna. Oblike:<\/span> dolgotrajna mi\u0161i\u010dna bole\u010dina, ki jo spremljajo kr\u010di, ob\u010dutljivost za dotik, oteklina in otrdelost; dolgotrajna bol\u010deina v kri\u017eu, ostra ali topa, nenehna ali prekinjajo\u010da, iz\u017earevajo\u010da, raz\u0161irjena; trajna bole\u010dina v sklepih, z ob\u010dutljivostjo za dotik in in ob\u010dutkom toplote, tudi omejena gibljivost. Zdravljenje:<\/span> nekateri posamezniki bole\u010din uspejo obvladati z vadbo tehnike duha in telesa, drugi potrebujejo strokovno pomo\u010d. V bole\u010dinskih ambulantah uporabljajo multidisciplinarni pristop, tudi biofeedback in tehnike spro\u0161\u010danja, vedenjska terapija za sprejemanje bole\u010dine, akupunktura, hipnoza, mediatacija in ES terapija. Bolnike s kroni\u010dnimi bole\u010dinami sku\u0161ajo nau\u010diti kako se sprijaznijo z bole\u010dino in normalno \u017eivijo kljub njej. Prvi korak je pogosto odvajanje od zdravil proti bole\u010dinam. Tudi konvencialna terapija z zdravili.<\/p>\n <\/p>\n TIKI so nenadni, nehoteni, hitri in kloni\u010dni ponavljajo\u010di se gibi ali izgovorjeni glasovi. Navadno nastanejo v otro\u0161tvu in lahko s\u010dasoma iginjejo. Najpogosteje so vidni na obrazu okoli ust in o\u010di v smislu grimasenja in me\u017eikanja. Lahko se raz\u0161irijo na vrat in ramena ali pa na celo telo. Izrazitej\u0161i postanejo med stresom in izginejo, kadar se \u010dlovek s \u010dim zamoti ali mo\u010dno skoncentrira na nekaj drugega. Najpogostej\u0161a in najbolj resna bolezen ki povro\u010da tike je Tourettov sindrom (pogosti, \u0161tevilni motori\u010dni in vokalni tiki, lahko tudi motnje vedenja, pozornosti, spanja. Prepre\u010devanje ni mogo\u010de.<\/p>\n Tremor je najpogostej\u0161i med vsemi nehotenimi gibi. So bolj ali manj pravilni, ponavljajo\u010di se ritmi\u010dni sinusuidni gibi delov telesa, navadno bolj izraziti na distalnih delih. Lahko zajamejo tudi glavo, trup ali celo bulbarne mi\u0161ice. Lo\u010dimo: fiziolo\u0161ki tremor<\/span> (frekvenca 9-10Hz, pri starej\u0161ih 7Hz, pri nevrotikih vi\u0161ja) \u2013 tremor se lahko pojavi med dolo\u010deno dr\u017eo \u2013 posturalni tremor, ali pa med gibi, ki jih naredimo z vso mo\u010djo \u2013 akcijski tremor. Senilni tremor<\/span> se pojavi v starosti in najbolj se tresejo ustnice in glava. Parkinsonov tremor:<\/span> tresenje predvsem distalnih delov v mirovanju, prsti lahko \u00bb\u0161tejejo\u00ab, med hotenimi gibi ponavadi izgine, pojavi se ob psihi\u010dni obremenitvi. Cerebelarni tremor:<\/span> pri okvari malih mo\u017eganov ud niha okoli na\u010drtovane smeri in s pribli\u017eevanjem cilju postane nihanje vedno ve\u010dje. Psihogeni tremor:<\/span> nepravilen, neritmi\u010den, izra\u017een med hotenimi gibi in med stopnjevanjem emocij. Preizkus prsti-nos.<\/p>\nVegetativno \u017eiv\u010devje \u2013 receptorji, vi\u0161ji centri<\/p>\n Je sistem predvsem eferentnih poti iz osrednjega \u017eiv\u010devja, ki o\u017eiv\u010dujejo in nadzirajo gladko mi\u0161i\u010dje, sr\u010dno mi\u0161ico in \u017eleze. Sestavljajta ga dva oddelka: simpatikus<\/span> (plo\u0161na aktivacija in mobilizacija ustreznih sistemov v alarmantnih (stresnih) stanjih, borbe , bega, strahu) in parasimpatikus <\/span>(koordinacija nadzornih sistemov , ki zagotavljajo rutinsko homeostazo (fiziolo\u0161kih koli\u010din) v o\u017ejem pomenu besede (po\u017eiranje, prebava, izlo\u010danje\u2026.)) Organizacija vegetativnega \u017eiv\u010devja:<\/span> Eferentni krak je tipi\u010dno sesetavljen iz preganglijskega nevrona, vegetativnega ganglija in postganglijskega nevrona. Glavni nevrotransmiter v gangliju je acetilholin. Simpati\u010dni gangliji so ob hrbtenja\u010di, parasimpati\u010dni gangliji so blizu organov, ki jih o\u017eiv\u010dujejo. Nevrotransmitor v simpati\u010dnih postgangliskih nevronih je tipi\u010dno noradrenalin (lahko tudi acetilholin pri znojnicah in nekaterih krvnih \u017eilah). Tipi\u010dni nevrotransmiteor v parasimpatiku je acetilholin. Sredica suprarenalke je specializiran kompleks simpati\u010dnih ganglijev, ki izlo\u010da adrenalin in noradrenalin v krvni obtok.<\/p>\nAdrenergi\u010dni receptorji<\/span>: alfa 1 receptorji<\/em>: se nahajajo na gladkih mi\u0161icah \u017eilja v ko\u017ei, prebavilih ter v sfinkterjih prebavil, se\u010dnega mehurja, poleg tega \u0161e v radialnih mi\u0161icah irisa v o\u010desu. Povzro\u010dijo kontrakcijo gladke mi\u0161ice prek inozitol trifosfata in zvi\u0161anja konc. Ca++. Alfa 2 receptorji<\/em>: se nahajajo na presinapti\u010dnih \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dih, trombocitih, ma\u0161\u010dobnih celicah in gladkih mi\u0161icah v steni prebavnega trakta. Pogosto posredujejo relaksacijo mi\u0161ic prek inhibicije adenilne ciklaze in zmanj\u0161anja konc. c AMP. Beta 1 receptorji:<\/em> se nahajajo v sinoatrialnem vozlu , atrioventrikularnem vozlu in mi\u0161icah ventriklov srca. Posredujejo ekscitacijo prek aktivacije adenilne ciklaze in pove\u010dane produkcije c. AMP. Beta 2 receptorji<\/span>: se nahajajo na gladkih mi\u0161icah \u017eil skeletnih mi\u0161ic, bronhijev in v steni prebavil ter se\u010dnega mehurja. Posredujejo relaksaciio (npr. dilatacijo krvnih \u017eil, bronhusov in stene se\u010dnega mehurja) prek adenilne ciklaze.<\/p>\nHolinergi\u010dni receptorji:<\/span> Nikotinski receptorji<\/span>: se nahajajo v vegetativnih ganglijih (tudi v skeletnih \u017eiv\u010dnomi\u0161i\u010dnih sinapsah) ter sredici suprarenalke. Posredujejo ekscitacijo po ionotropnem mehanizmu. Muskarinski receptorji:<\/span> se nahajajo na sr\u010dni mi\u0161ici atrijev , gladkem mi\u0161i\u010dju (v \u017eilju ne, razen v spolnih organih!) in na \u017elezah. Posredujejo inhibicijo v srcu (prek adenilne ciklaze) in ekscitacijo v gladkih mi\u0161icah (prek IP3).<\/p>\n <\/p>\n Vi\u0161ji vegetativni centri:<\/span><\/p>\n\n- Podalj\u0161ana hrbtenja\u010da: vazomotorni center, dihalni center, centri za po\u017eiranje, ka\u0161elj, bruhanje.<\/li>\n
- Pons: pnevmotakti\u010dni center<\/li>\n
- Mezencefalon: center za mikturicijo<\/li>\n
- Hipotalamus: nadzor temperature, centri za \u017eejo, lakoto\u2026<\/li>\n
- Korteks: limbi\u010dni korteks, frontalni korteks\u2026<\/li>\n<\/ol>\n
<\/p>\n Vrste mo\u017eganske kapi: Mo\u017eganska kap (cerebrovaskularni insult) je odmrtje mo\u017eganskega tkiva zaradi prekinjenega dotoka krvi in nezadostne preskrbe mo\u017egan s kisikom. 10% vseh mo\u017eganskih kapi je zaradi intracerebralne krvavitve. Kap je lahko ishemi\u010dna<\/span> (prekinjena preskrba dela mo\u017egan s krvjo zaradi ateroskleroze ali strdka): aterotromboti\u010dna mo\u017eganska kap, emboli\u010dna kap, lakunarno stanje, TIA (tranzitorna ishemi\u010dna ataka)\u2013 za\u010dasna emboli\u010dna okluzija retinalnih ali cerebralnih \u017eil vodi do predhodnih fokalnih deficitov ali prehodnih ishemi\u010dnih atak, ki po definiciji znotraj 24 ur ponehajo in se umaknejo, v praksi pa trajajo zgolj nekaj minut Je najpogostej\u0161i pokazatelj cerebrovaskularne insuficience in opozorilno znamenje groze\u010de kapi. Simptomi so odvisni od prizadete arterije, lahko gre za prizadetost motorike in senzibilnosti, govornih motenj…<\/em> Ali hemoragi\u010dna<\/span> (krvna \u017eila po\u010di, zato se prekine normalni pretok, kri izte\u010de v mo\u017egane in tam uni\u010di mo\u017egansko tkivo): primarna intrakranialna kap, anevrzima, aterovenska malformacija.<\/p>\n <\/p>\n Zadnji snopi \u2013 medialni lemniskus Po sistemu zadnjih snopov se prevajajo impulzi s senzori\u010dnimi informacijami, ki morajo biti prenesena hitro in to\u010dno (dotik z visoko stopnjo lokalizacije dra\u017eljaja, rizi\u010dni ob\u010dutki vibracije, ob\u010dutki o gibanju po ko\u017ei, ob\u010dutek tlaka. Zaradi kri\u017eanja v hrbtenja\u010di je leva stran telesa zastopana v desni strani mo\u017egan. Najpomembnej\u0161a zna\u010dilnost<\/span> je natan\u010dnost prenosa \u2013 \u010de signal zaradi perifernega dra\u017eljaja raste, raste tudi signal v mo\u017eganski skorji.<\/p>\n <\/p>\n Zanka gama \u2013 ob vzdra\u017eenju gama motonevronov pride do kr\u010denja kon\u010dnih predelov intrafuzalnih vlaken in s tem do raztegnitve osrednjih predelov teh vlaken, kar pove\u010da ob\u010dutljivost mi\u0161i\u010dnega vretena na raztegnitev mi\u0161ice. Ker je motori\u010dni sistem organiziran tako, da se ti motonevroni vedno vzdra\u017eijo isto\u010dasno z motonevroni alfa, ki spro\u017eijo kr\u010denje sosednjih ekstrafuzalnih vlaken, ostanejo intrafuzalna vlakna napeta in tako zmo\u017ena signaliziranja tudi po skr\u010denju mi\u0161ice in njenih ekstrafuzalnih vlaken.<\/p>\n Oba tipa intrafuzalnih vlaken prejemata motori\u010dna povelja po gama motori\u010dnih nevronih <\/strong>. Kon\u010di\u010di gama motori\u010dnih nevronov tvorijo sinapse z intrafuzalnimi vlakni na obeh polih vlakna, ne v sredini. Posledica pove\u010dane aktivnosti v gama motori\u010dnih nevronih je torej kontrakcija vlaken na obeh polih, raztegnitev srednjega dela vlakna, s tem receptorskega obro\u010dka, in pove\u010dana frekvenca akcijskih potencialov po senzori\u010dnih vlaknih v hrebtenja\u010do. Bistvena funkcija gama motori\u010dnih nevronov je nadzor (vzdr\u017eevanje) ob\u010dutljivosti mi\u0161i\u010dnih vreten na nateg.<\/em> Pri hoteni kontrakciji mi\u0161ic so po pravilu motori\u010dni nevroni gama in alfa koaktivirani tako, da ostane mi\u0161i\u010dno vreteno ob\u010dutljivo na nepredvidene spremembe mi\u0161i\u010dne dol\u017eine tudi med hoteno kontrakcijo. Sicer bi se ob\u010dutljivost mi\u0161i\u010dnih vreten med hotenim skr\u010denjem bistveno zmanj\u0161ala, med hoteno raztegnitvijo pa pove\u010dala.<\/p>\n <\/p>\n Zvi\u0161an znotrajlobanjski tlak \u2013 ker lobanja razen pri dojen\u010dkih ni stisljiva, pomeni zvi\u0161an znotrajlobanjski pritisk nenavaden in edinstven patofiziolo\u0161ki proces. Mo\u017egani v lobanji zasedajo 88%, kri 2% in likvor 10%. Te sestavine predstavljajo elemente, ki ustvarjajo intrakranijalni tlak. Pove\u010danje ene od na\u0161tetih treh struktur nujno pomeni zmanj\u0161anje druge (Monro-Kelliejeva doktrina). Samo likvor se lahko \u00bbumakne\u00ab v spinalni prostor in kadar je to nemogo\u010de, pride do zvi\u0161anega intrakranialnega tlaka. Simptomi:<\/span> glavobol, bruhanje, spremenjen nivo zavesti, motnje vida \u2013 ote\u010de papila (zatemnitve, dvojni vid) ter fokalni znaki pri govoru, gibanju in pri senzaciji.<\/p>\n <\/p>\n \u017dari\u0161\u010dne epilepsije: (senzori\u010dne) bolnik do\u017eivlja ob\u010dutek mravljin\u010denja, vidnih ali slu\u0161nih halucinacij. \u010ce se napadi sledijo,bolnik pa vmes pride do zavesti, govorimo o seriji epilepti\u010dnih napadov<\/em>. \u010ce pa se pojavljajo tako, da se med napadi zavest ne povrne, pa govorimo o epilepti\u010dnem statusu<\/em>. Najzna\u010dilnej\u0161i je psihomotori\u010dni napad: neprijeten ob\u010dutek v \u017eelodcu, ki se \u0161iri proti glavi, pobledi, za\u017eema zavest, razli\u010dne kretnje.<\/p>\nPrva pomo\u010d: prepre\u010dimo sekundarne po\u0161kodbe, ko kr\u010di minejo postavimo bolnika v polo\u017eaj za nezavestnega. Pri simptomski epilepsiji je treba zdraviti-odstraniti vzrok, pri idiopatski epilepsiji pa je potrebna epilepti\u010dna terapija in ustrezen re\u017eim \u017eivljenja.<\/p>\n <\/p>\n \u017dari\u0161\u010dne distonije so motnje mi\u0161i\u010dnega tonusa. To je nenormalna togost mi\u0161ic, ki povzro\u010da bole\u010de mi\u0161i\u010dne spazme in posledi\u010dno nenavadne stalne polo\u017eaje in \u010dudne vzorce gibanja. (npr. bole\u010d vrat \u2013 tortikolitis ali skolioza \u2013 lateralna ukrivljenost hrbtenice). Je redka bolezen, ki se razvije postopoma, zbolijo pa ve\u010dinoma otroci oz mladostniki. Distoni\u010dni gibi so mo\u010dnej\u0161i pri emocijah in hotenih gibih, v spanju jih obi\u010dajno ni. Prav tako ni atrofij in motenih refleksov.<\/p>\n <\/p>\n \u017div\u010dno \u2013 mi\u0161i\u010dni prenos \u017div\u010dnomi\u0161i\u010dni stik je specializirana sinapsa, ki jo imenujemo tudi motori\u010dna plo\u0161\u010dica. To so specializirane strukture, preko katerih nevroni komunicirajo s svojimi tar\u010dnimi celicami, ki so lahko razli\u010dne \u2013 v na\u0161em primeru so to skeletnomi\u0161i\u010dna vlakna. Presinapti\u010dni del motori\u010dne plo\u0161\u010dice sestavlja \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010d alfa motonevrona, postsinapti\u010dnega pa skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno pripadajo\u010de motori\u010dne enote. Med membranama teh dveh delov je sinapti\u010dna \u0161pranja v kateri je medceli\u010dnina. V \u017eiv\u010dnem kon\u010di\u010du pa opazimo \u0161e \u0161tevilne me\u0161i\u010dke, v katerih je kemi\u010dni prena\u0161alec (ACH).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Afazija (disfazija) \u2013 motnja izra\u017eanja Brockova (ekspresivna) \u2013 razumevanje govora je ohranjeno, izra\u017eanje neteko\u010de, po\u010dasno, bolnik se zaveda, da je nekaj narobe, uporablja samo klju\u010dne besede, nedolo\u010dnike. Spremeni se zgradba in koordinacija stavkov. Lezija je lokalizirana v motori\u010dni asociativni skorji frontalnega re\u017enja oz v Brockovem polju Ker je okvara praviloma blizu gibalne skorje in kapsule … Preberi ve\u010d o Nevrologija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[2790,2806,2524,2210,2414,2962,2430,2303,2518,2780,2171,2458,2649,3186,2416,3046,3137,3200,2604,2880,2691,2939,3245,465,2349,2514,2786,2326,3143,3142,2301,2212,2448,2302,3246,2435,3225,2838,2436,2386,2705,2737,3211,2285,2494,2492,2474,2997,3012,2350,2283,2671,2411,2240,2743,2243,3271,2419,2174,2616,2618,3210,2797,2528,2276,2913,2219,2178,3226,3227,3016,2998,3232,2398,2373,3148,3109,3170,2269,2687,2336,2924,2898,3049,3231,3233,2388,2592,2304,2693,3151,2959,2208,3025,3118,2263,3124,2949,2979,2175,2180,3031,2266,3036,2952,3027,2454,3260,2719,2976,2570,3060,2767,3273,2272,3253,2469,2809,2627,2475,2456,2413,2726,2577,2837,2640,2873,2647,2536,2580,1947,2185,2757,2323,3230,2410,2420,2695,2321,2694,2320,2322,2319,2297,2374,2375,2434,3112,2190,2812,2599,2660,3167,2568,2629,2220,3183,2982,2253,2729,3268,2681,2711,2800,3236,2856,3077,2662,2499,2597,2658,2707,2698,3100,3235,3110,2221,2920,3269,2252,2685,3228,1422,1150,3149,2261,2495,2273,2574,3272,3242,2642,2970,3007,3091,2315,2407,2395,2922,2909,2393,2908,3187,2527,3190,3026,2295,3052,2330,2858,2593,2935,2389,2735,2510,2396,2437,2371,2672,2247,2679,2961,2774,2853,2776,2446,2181,2810,3259,2717,2202,2897,2921,2488,2590,2313,2559,2728,2739,2589,2415,3114,2884,2468,2918,2545,2811,2432,3067,2513,3058,2566,2942,2944,2866,3215,2191,2172,3206,3179,2333,3037,3061,2569,2525,2936,2995,2968,2742,2548,2235,2357,2355,2815,2521,2196,2957,3191,2367,3035,2275,1905,3087,2916,2455,2473,2792,2519,2818,2233,3252,2981,2768,2601,2842,2718,3139,2831,2816,1603,2482,2941,2226,2727,2778,2222,3050,2655,3172,2264,2795,2801,3033,2489,2600,3171,2848,2288,2490,2636,2620,2834,3163,2368,2447,2602,3022,2646,2363,2461,2462,3219,2796,2635,2632,2917,2994,2978,3094,2547,2947,3032,2835,3201,2443,2769,3218,3157,3070,2847,2612,3285,2804,3162,3150,2992,2540,3174,2537,2471,2293,3113,2405,2656,2907,3247,2523,2581,3010,2520,2365,3009,2621,2960,2849,2428,2426,2814,3038,3024,2542,2549,2819,2444,3208,3073,2467,3239,3140,2885,2480,2522,3281,2836,2404,2571,2896,2955,2802,2805,2546,2438,2993,2971,2977,2654,2223,3051,3164,2353,2966,2551,3111,2652,3282,3275,2953,2451,2445,2756,2954,3166,2851,3019,3287,2745,2450,2850,3158,3028,2439,2716,2449,3254,2274,2987,3173,3264,3023,2633,2980,2538,3138,3213,2384,2946,2483,2626,2650,3135,2785,3129,2887,3053,2822,2287,2209,3085,2828,2364,2603,2684,2539,2271,3279,2378,2582,2764,2895,2412,2622,2889,2611,2216,2623,2714,2567,2823,3134,2500,2493,2372,2325,2265,2556,2290,2596,2218,2675,2199,2975,2988,2403,3160,3152,2229,3146,3263,3244,2713,2578,2337,3083,2380,2205,2279,2188,3241,2501,2255,2841,3044,2862,2967,2892,2701,3193,2508,2663,2855,3055,3234,3237,2354,2615,2817,2938,3116,3126,3154,2203,2427,2345,3224,2748,3203,3261,2893,2865,3188,2453,2752,2187,2869,3078,2343,2744,2731,2550,2725,2260,2246,3030,3147,2464,2683,2760,2833,2901,3095,2516,2702,2666,1388,2314,2558,2257,2576,2890,2534,2296,3018,3267,2394,2370,2532,2773,2585,2344,2692,2387,2385,2706,2829,2904,3090,3008,2827,2408,3156,2583,2605,2466,2225,2268,2832,2289,2417,2860,2876,2857,2452,2256,2933,2402,2306,2335,3096,2509,2900,2882,2491,2409,2484,2366,2762,2544,2821,2401,3097,2928,3196,3041,3256,2926,2177,2759,2883,2294,3189,2788,2184,3106,2300,3015,2258,3178,2619,3205,3014,2351,2348,2560,2429,2310,1737,2278,2236,2192,3071,2754,2877,3003,2951,3161,2502,2376,2383,2932,2793,3020,3250,3125,3136,3127,2965,2262,2905,3249,3175,2418,2215,2369,2740,2251,2292,3141,2989,3086,2299,2830,3045,2648,2459,2899,2565,2324,3101,2724,3013,2854,2517,2198,2852,2342,2352,2242,2825,2680,2478,3255,3177,3176,2723,2669,3069,2963,3099,2390,2668,2496,3274,3169,2688,2189,2564,2392,3217,362,2639,2238,2964,2807,2347,2231,2535,2689,2986,3276,2784,2360,2783,2173,3066,3155,2794,2766,3131,2400,2228,2696,2584,2224,2700,2911,3204,3004,2424,3222,2441,3122,2881,2312,2553,2874,3262,2339,3105,2284,2845,2879,3195,2182,3062,2506,2382,2204,2613,3288,2625,2280,3011,2277,2214,3123,3119,2634,2910,3107,2241,2733,2340,2710,2708,3214,3220,2813,3005,2956,2751,2996,2746,3286,2476,3117,3040,2617,2341,2485,3159,2267,3280,2479,2503,3059,2442,2763,2867,2755,3199,3048,2433,2431,2486,3198,2826,3081,3043,2991,2651,2562,3265,3115,2557,2316,2958,2477,2734,2925,2923,3054,2579,2338,3002,2643,2798,2328,2211,3202,2661,3153,2531,2421,2575,2747,3251,2512,2311,3229,3278,2730,3180,3257,2738,2425,2232,2406,2779,3068,2912,2624,2641,2736,2903,2487,2974,2186,3248,2318,2286,2770,2379,3034,2552,3168,3258,2573,2572,2201,2843,2554,2440,3017,2644,3063,2631,2712,2270,3056,2195,3042,2840,2973,2630,2715,2463,3074,2721,2915,2902,3221,3079,2332,2249,2586,847,2753,2587,2291,2305,2359,2750,3093,2927,2697,2722,3104,2259,2664,2227,2239,2397,2281,2608,2206,2799,2543,2859,2771,2765,2931,3194,2588,3080,2940,3132,2460,3092,3130,2282,2309,2653,3266,2606,2422,3209,2787,2472,2875,293,2329,3192,2254,2334,3212,2690,2839,2529,2614,2870,2868,2674,2497,2207,2481,3021,2533,2670,3120,2891,2248,2591,2213,2808,2930,2470,3238,2362,2607,2772,2872,2423,3089,2327,2990,2775,2777,2457,2307,2563,2937,3144,3223,3197,3184,3182,2193,2391,2678,3084,2758,2609,2919,2381,2638,2886,2789,2950,3108,2704,2176,2894,2969,2399,2703,2863,2659,2864,2914,3289,2346,2820,2530,2594,2183,2667,2561,3240,3000,2945,2929,3284,2861,3082,2677,2610,2657,3039,2682,2526,3065,2871,2781,2972,3047,3185,2498,3216,2782,2878,2791,3064,2999,3121,3128,2555,3270,2507,3207,2250,2331,3072,2308,2888,2846,2637,2686,2673,3145,3102,2377,2541,2709,3181,3088,2844,2356,2983,2361,2741,2317,2358,2515,2824,3133,3076,2298,3057,2504,3029,2699,3103,3075,2505,2200,3165,2948,2985,2984,3001,3243,2194,3277,2628,2676,2803,3283,2732,2598,2595,2906,3098,2217,3006,2245,2943,2230,2645,2934,2197,2465,2511,2237,2179,2761,2749,2720,2234,2244,2665],"class_list":["post-2753","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-24-72-ur-po-poskodbi-prizadane-belo-substanco-po-poskodbi-glave-najdemo-edem-obicajno-fokalno-s-kontuzijami-in-hematomi","tag-5-do-2ms-ter-posredujejo-informacije-o-dolgotrajni","tag-a-je-ne-razume-ce-izgubimo-desno-polovico-vidnega-polja","tag-a-ne-prepozna","tag-a-vsak-epileptik-ga-dozivi-enkrat-v-zivljenju-to-je-eno-najhujsih-stanj-v-nevrologiji-in-zahteva-hitro-ukrepanje-zdravnik-intravensko-aplicira-antileotik-in-s-tem-status-prekine-faktorji-za-nastane","tag-abnormalni-obcutki-mravljincenje","tag-ach-vloga-bg-igrajo-pomembno-vlogo-pri-zacetku-gibov","tag-adiadokineza-in-disdiadokineza-nesposobnost-ali-otezeno-izvajajnje-hitrih-antagonisticnih-gibov-hipotonija-udov-odvzeta-tonicna-facilitacija","tag-adinericnega-in-holinergicnega-sistema-v-hrbtenjaci-vidno-polje-je-tisto","tag-aerobna","tag-afazija-disfazija-motnja-izrazanja-brockova-ekspresivna-razumevanje-govora-je-ohranjeno","tag-afazija-imobiliziran-ud","tag-akson-se-regenerira","tag-akupunktura","tag-akutne-metabolne-motnje","tag-ali-ekstenzijski-okvara-v-mozganskem-delu9-nizja-kot-je-poskodba","tag-ali-je-prst-obrnjen-navzgor-ali-navzdol-in-primerjamo-obe-strani-tens-je-protibolecinska-terapija-s-pomocjo-elektrostimulacije","tag-ali-pa-med-gibi","tag-ali-pa-so-omejeni-na-eno-roko","tag-ali-rekreacijskih-dejavnosti","tag-amebe","tag-analegtiki","tag-anevrzima","tag-anksioznost","tag-anomalije-v-obnasanju","tag-apatija","tag-apneja","tag-apraksija-oblacenja","tag-artritis","tag-artroze","tag-asimetrija","tag-asteroagnozija-nesposobnost-razlikovanja-velikosti","tag-astrociti-pa-naj-bi-bili-pomembni-predvsem-za-vzdrzevanje-primernih-razmer-za-prezivetje-in-delovanje-osrednjih-horonov-proizvajajo-vrsti-dejavnikov","tag-ataksija","tag-aterovenska-malformacija-zadnji-snopi-medialni-lemniskus-po-sistemu-zadnjih-snopov-se-prevajajo-impulzi-s-senzoricnimi-informacijami","tag-atetaza","tag-atrioventrikularnem-vozlu-in-misicah-ventriklov-srca-posredujejo-ekscitacijo-prek-aktivacije-adenilne-ciklaze-in-povecane-produkcije-c-amp-beta-2-receptorji-se-nahajajo-na-gladkih-misicah-zil-skel","tag-avitaminoze","tag-balizmi","tag-bazalne-ganglije","tag-bazilarna-komplikaciji-sta-lahko-migrenski-status-in-migrenski-infarkt-diagnoza-na-podlagi-eeg","tag-beckerjeva-podobna-duchenovi","tag-bega","tag-belina-pa-v-notranjosti-stevilne-vecje-in-manjse-brazde-delijo-male-mozgane-v-predele-njihova-funkcija-je-razvidna-iz-zivcnih-zvez-imajo-povezavo-z-ravnoteznim-aparatom-v-notranjem-usesu","tag-besede","tag-bliskanje-pred-ocmi","tag-bo-prislo-do-avtogene-inhibice-glavni-namen-je","tag-bolece-zrelo","tag-bolezen-ne-pusca-posledic-niti-se-ne-ponovi-postkomocijski-posttravmatski-sindrom-glavobol","tag-bolezen-se-lahko-manifestira-v-profesionalnih-napakah","tag-bolezen-se-zacne-zjutraj","tag-bolnik-bruha","tag-bolnik-je-v-globoki-komi-diagnozo-postavijo-le-s-preiskavo-kraniogram-smrtnost-pri-epiduralni-krvavitvi-je-20-epilepticni-status-je-stanje","tag-bolnik-ne-more-govoriti","tag-bolnik-normalno-zivi","tag-bolnik-obicajno-po-treh-letih-umre-za-pljucnico-diagnoza-ce-najdemo-atrofijo-in-fascikulacije-jezika-ter-malih-misic-roke","tag-bolnik-pa-vmes-pride-do-zavesti","tag-bolnik-pade-v-komo-koza-in-vidne-sluznice-so-blede","tag-bolnik-se-zaveda","tag-bolnika-zbudijo-fizioloski-drazljaji","tag-bolnika-zbudijo-le-grobi-drazljaji-koma-nezavesten","tag-borbe","tag-bradikinin","tag-brezciljni","tag-brezizrazen-videz","tag-brezvarvna-tekocina-brez-vonja-in-okusa-je-mehanicni-tekoci-zascitni-del","tag-brije-le-eno-lice","tag-brocovo-disfazijo-praviloma-spremlja-desna-hemipareza-in-homonimna-hemianopsija-motnja-ni-kakor-sicer-pogosto-poenostavljeno-opisujemo-izolirana-na-zgolj-gibalni-vidik-govora","tag-bronhijev-in-v-steni-prebavil-ter-secnega-mehurja-posredujejo-relaksaciio-npr-dilatacijo-krvnih-zil","tag-bronhusov-in-stene-secnega-mehurja-prek-adenilne-ciklaze-holinergicni-receptorji-nikotinski-receptorji-se-nahajajo-v-vegetativnih-ganglijih-tudi-v-skeletnih-zivcnomisicnih-sinapsah-ter-sredici-s","tag-bruhanje","tag-bruhanje-in-oslabelost","tag-bruhanje-2-pons-pnevmotakticni-center-3-mezencefalon-center-za-mikturicijo-4-hipotalamus-nadzor-temperature","tag-bruhanjem","tag-bukofacialna","tag-burst-tens-sevajoce-bolecine","tag-ce-je-vecji-od-1-cm","tag-ce-ni-prislo-do-poskodbe-v-primeru-poskodbe-pa-je-potrebno-takoj-k-zdravniku","tag-ce-pa-se-tlak-se-zvisuje","tag-ce-pride-do-tromboflebitisa-mozganskih-sinusov","tag-ce-stoji-na-eni-nogi-normalno-5-s-ali-s-stopali-tesno-enega-pred-drugim-descendentno-uravnavanje-bolecine-decerebracijska-rigidnost-prekomerno-izrazen-antigravitacijski-tonus-predvsem-ekstenzorjev","tag-celo-zivljenje-ostane-na-mentalni-starosti-3-4-leta-30-50-imbecilnost","tag-cemur-sledijo-moten-vid","tag-centralne-pa-globlje-lezeco-velo-substanco-in-diencefalicne-strukture-pri-enostranskem-infarktu-je-prizadeta-kontralateralna-stran-telesa-zaradi-prestopa-vecine-motoricnega-nitja-na-kontralateralno-s","tag-centri-za-poziranje","tag-centri-za-zejo","tag-cerebellum","tag-cerebelluma","tag-cerebralna-disartrija-zaletava","tag-cisticerkoza-v-diferencialni-diagnozi-meningitisa-moramo-upostevati-sarkoidozo-in-meningealno-karcinomatozo-migrena-spada-med-kronicne-tipe-glavobola-20-populacije-ime-eno-ali-vec-epizod-migrene-v","tag-cloveskih-in-zivalskih-iztrebkih-konji","tag-crirculuc-arteriosus-willisi-z-njim-so-med-seboj-povezani-vsi-trije-dovodni-sistemi-mozgan-sprednji-mozganski-arteriji-povezuje-a-communicans-anterior-karotidni-in-zadajsnji-pa-leva-in-de","tag-cutnih-drazljajev-ob-zdravih-in-ohranjenih-cutih-vzrok-je-prekinitev-zvez-med-predeli-za-sprejemanje-informacij-in-govornimi-predeli-mesto-okvare-je-asociacijski-korteks-del-skorje","tag-da-bi-bila-misica-predolgo-mocno-aktivirana","tag-da-bi-sprozil-ap-taktilna-senzibilnost-preiskava-preiskujemo-povrsinsko-dotik","tag-da-bi-zavaroval-svojo-nespremenljivost-za-nemoteno-funkcijo-mozgan-sta-pomembna-tako-kakovost-hemoreoloski-ter-kolicina-hemodinamski-dejavnik-krvi-v-mozgane-prihajajo-poleg-kisika-in-glukoze-se","tag-da-cuti-bolecino-in-ne-dotika-bolnik-pokaze-mesto-bolecine-in-razlikuje-med-ostro-in-topo-bolecino","tag-da-gre-za-flakcidno-parezo-znacilne-so-tudi-misicne-atrofije-po-treh-mesecih-pride-do-70-izgube-misicne-mase-prihaja-do-kontraktur","tag-da-izpostavljenost-zivljenjskemu-okolju","tag-da-je-nekaj-narobe","tag-da-je-vsakraen-govor-spontan","tag-da-je-za-nastanek-trajnega-spomina-iz-zacasnega-potreben-dolocen-cas-podobna-a-redkejsa-je-anterogradna-amnezija-v-pozabo-padejo-dogodki","tag-da-kisik-in-glukoza-ter-druge-hranilne-snovi-ustrezajo-porabi-in-da-je-perfuzijski-tlak-v-mejah-normale-pri-normotenzivnih-osebah-prihaja-do-motenj-avtoregulacije-sele-ko-pade-srednji-arterijski-tlak","tag-da-mozganska-skorja-sluzi-uskladiscevanju-izkusenj","tag-da-ne-bi-prislo-do-pomanjkanja-kisika-in-osnovnih-energetskih-izvorov-za-mozganski-metabolizem-dovodne-mozganske-arterije-so-velike-arterije-elasticnega-tipa","tag-da-nebi-zavirala-krajsanja-hitrih-misicnih-vlaken-retrogradna-amnezija-pozabljanje-stvari","tag-da-ocena-gks-8-ali-manj-govori-za-komo-bolnika-lahko-ocenimo-po-gks-veckrat-zaporedoma","tag-da-ostane-misicno-vreteno-obcutljivo-na-nepredvidene-spremembe-misicne-dolzine-tudi-med-hoteno-kontrakcijo-sicer-bi-se-obcutljivost-misicnih-vreten-med-hotenim-skrcenjem-bistveno-zmanjsala","tag-da-po-dolgotrajni-hoji-cez-dan","tag-da-pomaga-pri-medsebojnem-sporazumevanju-celic-vsi-simptomi-izhajajo-iz-mozganskega-podrocja","tag-da-poskodba-ne-prizadane-hrbtenjace-in-je-okvarjena-samo-kavda-equina","tag-da-se-bo-rodil-otrok-s-to-boleznijo","tag-da-se-hkrati-aktivirajo-motoricni-nevroni-alfa-in-gama","tag-da-se-med-napadi-zavest-ne-povrne","tag-da-se-palec-upogne-navzgor-dorzalna-fleksija-palca-posledica-porusene-organizacije-fleksorskega-refleksa","tag-da-se-ti-motonevroni-vedno-vzdrazijo-istocasno-z-motonevroni-alfa","tag-da-so-astrocitomi-najpogostejsi-mozganski-tumorji-oligodendroglija-je-manj-razsirjen-element-mozganskega-vezivnega-tkiva","tag-da-so-slabo-prilagodljivi-spinalna-modulacija-nocicepcije-teorija-vrat-leta-1965-sta-patrick-d-wall-in-ronald-melzack-predstavila-novo-teorijo-bolecine","tag-da-tvorijo-receptivna","tag-da-v-czs-pride-podatek-o-tenziji-misice-in-ce-ugotovi-nepravilnost","tag-da-v-dolocenih-stanjih-ocena-ni-realna-otekle-veke-ne-more-ustrezno-odpreti-oci-intubacija","tag-da-vmes-pacient-ne-pride-k-zavesti-ni-pogost-pojav","tag-debelost-kontrakture-sklepov","tag-defekacije-in-seksualne-motnje-povzrocitelj-je-medialna-hernia-discusa-klinika-multiple-skleroze-multipla-skleroza-je-difuzna","tag-degeneracija-zivca-pri-sladkorni-bolezni-slab-pretok-krvi-v-okoncinah","tag-degenerativne-spremembe-spondiloza","tag-del-vlakna-med-dvema-zazemokoma-imenujemo-internodij-ali-internodalni-segment","tag-delni-prerez-ali-zmeckanje-zivca","tag-demenca-hiperalgezija-bolecina","tag-demielinizacijska-bolezen","tag-depresija","tag-depresivni-in-se-neradi-pogovarjajo-moteno-je-tudi-branje-naglas-in-pisanje-wernickova-receptivna-je-motnja-razumevanja-govora-lezija-lokalizirana-v-sencnem-reznju-dominantne-polo","tag-descendentnih-prog-v-hrbtenjaci-in-malih-mozganih","tag-dezorientacija-levodesno","tag-dihalni-center","tag-dihanja-in-cirkulacije-terapija-operativna-dekompresivna-kraniotomija-v-tezkih-primerih-ni-lucidnega-intervala","tag-dihanje-je-povrsno-in-hitro","tag-diplopija-z-atakcijo-glavobol-je-lahko-hemikranialen","tag-disfalgija","tag-disfazija","tag-disgrafija","tag-diskalkuja","tag-disleksija","tag-dismetrija-test-prst-nost","tag-dispraksija-ekstremitet","tag-dispraksija-za-oblacenje-ter-za-hojo-nicesar-ne-more-narediti-hote","tag-distonije","tag-dobi-dve-ovojnici","tag-dodajajo-crke-besedam-in-besede-stavkom","tag-dogaja-na-ravni-zadajsnjih-rogov-hrbtenjace-nociceptivno-transmisijo-modulirajo-inhibitorni-internevroni-substance-gelatinoze","tag-dokler-drzimo-stopalo-upognjeno-navzgor-nastane","tag-dolgotrajen-potek","tag-dolgotrajna-in-se-lahko-kljub-vsej-moderni-medicini-konca-usodno","tag-drugace-anevrizma-spet-zakrvavi-kauda-equina-ce-pride-do-poskodbe-hrbtenice-v-lumbalnem-predelu","tag-druge-pa-na-obrobju-tega-polja-imajo-nasprotne-funkcije-ko-se-celice-v-centru-vzburijo","tag-drugega-uda-ne-pokriva","tag-drugi-potrebujejo-strokovno-pomoc-v-bolecinskih-ambulantah-uporabljajo-multidisciplinarni-pristop","tag-drugih-motenj-gibanja-in-degeneracijo-dopaminskih-celic-te-unicujoce-molekule-prosti-radikali-nato-povzrocajo-obrat-normalno-delujocega-alfa-sinukleina-v-unicujoci-protein-piramidni-sistem-pred-ce","tag-drza","tag-dusevne-okvare-splosne-klinicne-znacilnosti-pozitivna-familiarna-anamneza","tag-dvojni-vid-ter-fokalni-znaki-pri-govoru","tag-edem-papile","tag-ekoloski-dejavniki-misicna-utrujenost-mlecna-kislina-je-za-misice-strup-in-jih-hromi-ce-se-je-nabere-prevec","tag-elektricni","tag-embolicna-kap","tag-en-dendrocit-lahko-ovija-vec-aksonov","tag-encefalokele","tag-epilepticni-napadi-ter-zariscni-simptomi-meningitis-vnetje-mozganskih-ovojnic-nevrokirurski-vzroki-za-vnetje-mozganskih-ovojnic-so-operativni-posegi-in-poskodba-glave-razvije-se-lahko-tudi","tag-eroticne-pri-zastrupitvah-z-atropinom","tag-es-zadnih-snopov-hrbtenjace","tag-falksa","tag-fizikalne-metode","tag-fotofobicno","tag-fotofobija","tag-frontalni-korteks-vrste-mozganske-kapi-mozganska-kap-cerebrovaskularni-insult-je-odmrtje-mozganskega-tkiva-zaradi-prekinjenega-dotoka-krvi-in-nezadostne-preskrbe-mozgan-s-kisikom-10-vseh","tag-ga-kirursko-oskrbijo-kronicni-nastane-predvsem-pri-starejih-in-kronicnih-alkoholikih-pride-do-atrofije-mozgan-najprej-ob-poskodbi-nastane-manjsa-krvavitev","tag-ga-pusca-v-zelo-neugodnih-polozajih-vzrok-je-okvara-v-temenskem-reznju-mozgan-avtotopagnozija-bolnik-ne-zna-poimenovati-delov-lastnega-telesa-niti-jih-lokalizirati-als-amiotrofi","tag-genetska","tag-gibanju-in-pri-senzaciji-zariscne-epilepsije-senzoricne-bolnik-dozivlja-obcutek-mravljincenja","tag-gibi","tag-girusi-so-vzravnani","tag-gladkem-misicju-v-zilju-ne","tag-glavobol","tag-glivicne-okuzbe","tag-globoke-misicne-bolecine-da-ne-pride-do-adaptacije-je-priporocljivo-razlicno-namescanje-elektrod-ter-pogoste-kontrole-ucinka-tetanus-ali-mrtvicni-krc-je-nalezljiva-bolezen","tag-govora","tag-govori","tag-govorimo-o-abnormnem-refleksu-to-je-eden-zelo-pomembnih-diagnosticnih-znakov-v-nevrologiji-in-zanesljiv-preizkus-za-okvaro-zmn-bellova-pareza-paraliza-je-ohromitev-misic-na-eni-strani-obraza-nast","tag-govorimo-o-konus-kavda-sindromu-sindrom-konusa-najpogosteje-povzrocajo-intramedularni-tumorji-in-spina-bifida-se-kavda-sindrom-atroficna-parapareza-z-arefleksijo","tag-govorimo-o-seriji-epilepticnih-napadov-ce-pa-se-pojavljajo-tako","tag-govornih-motenj-ali-hemoragicna-krvna-zila-poci","tag-gre-skozi-wallerjevo-degeneracijo-distalni-del-popolnoma-propade","tag-gre-verjatno-za-spinalno-lezijo-pojav-parestezije-po-polovici-telesa-je-znak-obolenja-mozganskega-debla-ali-hemisfere-parkinsonova-bolezen-je-razmeroma-pogosta-nevroloska-bolezen","tag-gripa","tag-grobega-dotika-in-seksualno-cutenje-spinotalamicna-pot-se-deli-centralni-trakt-vlakna-a-delta-gredo-do-talamusa-grobi-obcutki-dotika-in-tlaka-lateralni-vlakna-tipa-a-delta-in-c-gredo-do-talamusa","tag-hemipareza-na-nasprotni-strani","tag-hemiparezo-ali-plegijo-na-nasprotni-strani-telesa","tag-hemoragcni-encefalitis-je-okuzba-z-virusom-herpes-simplex-in-je-najpogostejsa-okuzba-v-temporalnem-reznju-s-klinicno-sliko-encefalitisa-bolezen-se-zacne-z-visoko-vrocino","tag-hidrocefalus-ali-mehanicna-obporodna-poskodba-prizadeta-oseba-nikoli-ne-doseze-normalne-inteligence-iq-teh-oseb-je-lahko-20-25-idiotija","tag-hiperalgezija-prekomerna-bolecina","tag-hiperkinezije","tag-hiperpatija-pretiran-odgovor-na-bolec-drazljaj-z-obcutenjem-bolecine-tudi-po-prenehanju-stimulacije","tag-hipnoza","tag-hitri","tag-hitri-in-klonicni-ponavljajoci-se-gibi-ali-izgovorjeni-glasovi-navadno-nastanejo-v-otrostvu-in-lahko-scasoma-iginjejo-najpogosteje-so-vidni-na-obrazu-okoli-ust-in-oci-v-smislu-grimasenja-in-mezikanj","tag-hkrati-pa-pri-eksplozivnih-gibih-lahko-vpliva-na-izkljucitev-pocasnih-misicnih-vlaken","tag-hoja-abrazija","tag-homonimna-hemianopsija-siringomielija-je-cisticna-kavitacija-v-hrbtenjaci-najpogostejsi-vzrok-je-herniacija-mozganskega-debla","tag-homonimni-izpad-spodnjih-kvadrantov-vidnega-polja","tag-hortegove-celice-imajo-dolgo-in-ozko-citoplazemsko-telo","tag-hrbtenjace","tag-hrbtenjaci-in-je-adhezivni-proces-ko-je-prizadeta-korenina-l5","tag-hrbtenjaco","tag-hter-razvoj-bolezni-vezani-na-vozicek-ze-do-12-leta","tag-hud-glavobol","tag-hudim-glavobolom","tag-huntingova-bolezen-fascikulacije-so-oblika-spontanih-kontrakcij-misicnih-vlaken","tag-ideomotorna","tag-ima-hipertenzijo","tag-ima-krce","tag-ima-motnje-zavesti","tag-ima-pa-pomembno-vlogo-pri-zmanjsevanju-ishemicnega-podrocja-parestezije-so-spontani","tag-imajo-najnizji-prag-vzdraznosti","tag-imajo-stevilne-in-dolge-citoplazemske-podaljske-oblikujejo-povrsinsko-mozgansko-mejno-membrano-in-krvno-bariero-okoli-krvnih-zil-v-mozganih-astrociti-se-s-citoplazemskimi-podaljski-povezujejo-s-ste","tag-imajo-visji-prag-vzdrazenja","tag-imenovan-mielin-v-osrednjem-zivcevju-je-vec-vrst-glije","tag-imenovanje","tag-imenovano-teorija-vrat-na-podlagi-te-teorije-se-modulacija-aferentnih-informacij","tag-in-povecana-frekvenca-akcijskih-potencialov-po-senzoricnih-vlaknih-v-hrebtenjaco-bistvena-funkcija-gama-motoricnih-nevronov-je-nadzor-vzdrzevanje-obcutljivosti-misicnih-vreten-na-nateg-pri-hoteni","tag-in-prehajajo-s-krvnim-obtokom-v-celotno-telo","tag-in-sicer-zmoznost-izvedbe-naucenih-komunikativnih-oz-simbolnih-kretenj-salutiranje","tag-in-zmanjsanega-prevajanja-po-zivcu-poskodbe-povzroci-povecana-koncentracija-glukoze-in-njenih-derivatov-v-krvi-okvarjeni-so-lahko-zivci-avtonomnega-zivcevja","tag-infekcijska","tag-inhibicija-tudi-pri-specem-cloveku-mozgani-prepoznavajo-drazljaje-kot-pomembne-ali-nepomembne-postsinapticni-ucinek-do-upadanja-oz-izcrpavanja-presinapticnega-koncica-pride","tag-inkontinenca","tag-inkontinenca-blata-in-urina-bolniku-je-vseeno","tag-inkontinenca-intracerebralni-hematom-je-posledica-kontuzije-obtolcenine-mozgan","tag-intelektualne","tag-intelektualni-razvoj-in-zivljenjska-doba-sta-normalna","tag-intencijski-tremor","tag-intoksikacija-z-alkoholom-in-zdravili","tag-ipsp-ce-se-aktivira-malo-ekscitacijskih-presinapticnih-koncicev","tag-ishemija-klinicno-sliko-utesnitve-povzrocajo-tudi-vsi-dejavniki","tag-iz-cesar-sledi","tag-iz-njega-po-aqueductusu-v-iv-ventrikel-in-iz-njega-skozi-tri-odprtinice-v-subarahnoidni-prostor-tam-je-likvor-med-pio-mater-in-arachnoideo-pia-se-drzi-povsine-mozgan-in-hrbtenjace-ter-tvori-sulkuse","tag-iz-njih-zacno-brsteti-novi-razvejki","tag-iz-perifernih-nociceptorjev","tag-iz-sunkovitih-v-mehke-pri-refleksih-drze","tag-izboci-se-se-hrbtenjaca-mesto-okvare-je-videti-surovo","tag-izguba-spomina","tag-izguba-tetivnih-refleksov-in-znaki-lezije-spodnjega-motonevrona-spina-bifida-je-anomalija","tag-izguba-zavesti","tag-izgubo-mm-in-sposobnosti-finega-gibanja-ter-zvecan-tonus-misice","tag-izgubo-umaknitvenih-ter-pojav-patoloskh-refleksov-to-je-posledica-spremembe-v-razmerju-med-facilitacijo-in-inhibicijo-na-motonevrnih","tag-izlocajo-cerebrospinalno-tekocino-in-varujejo-spodaj-lezece-tkivo-nevroglija-pzs-schwanove-celice-oblikujejo-mielizirano-in-nemielizirano-siva-vlakna-ovojnico-okoli-aksonov-v-pzs","tag-izlocanje-organizacija-vegetativnega-zivcevja-eferentni-krak-je-tipicno-sesetavljen-iz-preganglijskega-nevrona","tag-izmisljujejo-si-nove-besede-neologizmi-ne-zavedajo-se-bolezni","tag-izrazanje-netekoce","tag-izrazen-med-hotenimi-gibi-in-med-stopnjevanjem-emocij-preizkus-prsti-nos-vegetativno-zivcevje-receptorji","tag-izzarevajoca","tag-jacksonova-epilepsija-rombergov-test-znak-bolnik-stoji-z-dlanmi-ob-stegnih","tag-je-mesto-spomina-retrobulbarni-nevritis-je-vnetje-dela-vidnega-zivca-za-ocesom","tag-je-mocno-povezano-s-pomanjkanjem-folne-kisline-v-prehrani","tag-je-mozno","tag-je-okvarjena-leva-stran-anopsija-izguba-obeh-polovic-vidnega-polja-horea-spada-med-bolezni-ekstrapiramidalnega-sistema-predvsem-je-to-obolenje-mladih","tag-je-oslabljen-ehl-ter-senzibiliteta-na-lateralnem-delu-goleni-in-medialnem-delu-dorzuma-stopala-zdravi-se-pol-operativno-pol-konzervativno-mirovanje-v-ustreznem-polozaju","tag-je-pa-se-vedno-pomembna-bolezen-med-otroki-v-manj-razvitih-podrocjih-afrike-in-azije-virus-se-po-vstopu-v-telo-git-namnozi-v-epitelijskih-celicah-orofarinksa-in-drugje-v-prebavni-cevi","tag-je-prizadet-ta-zivec-ce-podrocje-hematoma","tag-je-progresivna","tag-je-zaradi-tega-prizadeta-fina-motorika-reciprocna-inervacija-pri-gibanju-sodeluje-vedno-veliko-misic-misice","tag-jezik-fascikulira-in-atrofira","tag-jezik-ter-misice-zrela-in-grla-postanejo-spasticne-atakticna-okvara-malih-mozganov-motena-koordinacija","tag-jezika-gre-za-bolezen-motoricne-ploscice","tag-jo-aktivira-in-tako-povzroci-inhibicijo-prenosa-oz-zaprtje-vrat","tag-kadar-je-prizadeta-opticna-radiacija","tag-kadar-ni-gibalnega-primanjkljaja-nominalna-amnesticna-bolniki-tezko-najdejo-besede","tag-kadar-pa-v-dolocenem-delu-pride-do-pomanjkanja-krvi","tag-kadar-se-clovek-s-cim-zamoti-ali-mocno-skoncentrira-na-nekaj-drugega-najpogostejsa-in-najbolj-resna-bolezen-ki-povroca-tike-je-tourettov-sindrom-pogosti","tag-kako-se-bodo-misicne-skupine-aktivirale-iz-tega-podrocja-gredo-ukazi-v-primarno-motoricno-skorjo-na-isti-in-nasprotni-strani-prizadet-je-snop","tag-kako-vozil-avto-te-kortikalne-amnezije-kazejo","tag-kanal-ga-stisne-in-zato-pride-do-ohromitve-misic-med-celom-in-usti-spacen-smehljaj","tag-kap","tag-kar-je-klinicno-pomembno-proga-poteka-preko-mozganskega-debla-do-jeder-talamusa-prenasa-signale","tag-kar-je-trikrat-vec-od-celotnega-volumna-likvorja","tag-kar-nam-omogoca-stalno-spremljanje-bolnika-in-ugotavljanje-sprememb-v-stanju-zavesti-pri-uporabi-gks-moramo-upostevati","tag-kar-nastane-zaradi-pasivnega-raztezanja-misice-ali-zaradi-narascajoce-misicne-sile-aktivna-kontrakcija-s-tem-prihaja-do-inhibicije-motoricnega-nevrona-iste-misice-agonista-ker-je-povecanje-napet","tag-kar-nato-zmanjsa-arterijski-krvni-pretok-poznamo-vazogeni-in-cititoksicni-mozganski-edem","tag-kar-oko-vidi-pred-sabo-vsako-oko-ima-svoje-in-se-ne-prekrivata-homonimna-hemianopsija-je-izpad-polovice-vidnega-polja","tag-kar-omogoci-nociceptivno-transmisijo-in-zaznavo-bolecine-nervus-medianus-je-zivec","tag-kar-pomeni-da-bolnik-tezko-govori","tag-kar-poveca-obcutljivost-misicnega-vretena-na-raztegnitev-misice-ker-je-motoricni-sistem-organiziran-tako","tag-kar-povzroca-znake-parkinsonove-bolezni","tag-kar-povzroci-hkratno-kontrakcijo-intrafuzalnih-in-ekstrafuzalnih-skeletnih-misic-kar-pomeni-da-misicno-vreteno-ne-nasprotuje-kontrakciji-in-se-ohranja-primerna-aktivnost-misicnega-vretena-na-obremenit","tag-kar-povzroci-istocasno-kontrakcijo-vecjega-dela-ali-vseh-misicnih-vlaken-v-misici-mioklonus-so-bezni-izbruhi-misicnega-vzdrazenja-ali-sprostitve","tag-kar-razlagajo-s-pomocjo-teorije-vrat","tag-kar-recimo-povzroci","tag-kar-se-da-doseci-na-dva-nacina-s-stimulacijo-grobih-zivcnih-vlaken","tag-kar-se-pogosteje-pojavlja-ponoci-bolecina-se-lahko-siri-v-podlaket","tag-kar-zmanjsa-verjetnost-nociceptivne-transmisije-v-osrednjem-zivcevju-ko-pa-so-vzdrazena-tanka-vlakna","tag-kaselj","tag-kasneje-ga-sploh-ni-vec-med-dvema-nevronoma-v-hrbtenjaci-so-kratki-internevroni","tag-kasneje-pa-tudi-fizikalna-terapija-pearl-trakcija-okvara-zgornjega-motoricnega-nevrona-spasticna-ohromelost-pri-preiskavi-ugotovimo-blago-usahlost-skeletne-misice","tag-kasneje-simetricno-lahko-se-zacne-z-okvaro-smn-asimetricen-razvoj-atrofij","tag-katarakte","tag-katere-moc-je-vecja-pri-vecjih-frekvencah-vzdrazenja-tonicne-tipi","tag-katere-vzrok-je-neznan-pri-familiarni-obliki-so-pri-15-odkrili-mutacijo-encima","tag-katerega-znacilnost-je-ohlapna-ohromelost-misic","tag-kaze-koncentricno-kalcifikacijo-kost","tag-kdaj-ste-bili-zadnjic-cepljeni-in-glede-na-vrsto-poskodbe-odlocil-o-zasciti-pred-to-nevarno-boleznijo-poleg-cepljenja-je-pomembna-tudi-pravilna-medicinska-oskrba-poskodbe-terapija-kronicne-bolecine","tag-kemicna-kontrola","tag-kemicne-snovi-v-ekstracelulcarni-tekocini","tag-kemicni-drazljaji-ter-transmitorji-z-jakostjo-drazljaja-se-poveca-hitrost-prenosa-v-posameznih-zivcnih-koncicih-v-podkozju-so-obicajno-vlakna-a-delta","tag-ker-je-bolnik-ob-pregledu-navidez-povsem-urejen-pozabi-naprimer","tag-ker-se-porablja-nevrotransmiter","tag-ker-se-pri-hitrem-iztegu-misice-vzdrazijo-misicna-vretena","tag-ki-bo-v-vasi-zdravstveni-dokumentaciji-preveril-cepljenje-proti-tetanusu-in-se-na-podlagi-podatka","tag-ki-degenerira-in-pridobi-lastnosti-senzornih-receptorjev","tag-ki-deluje-po-principu-negativne-povratne-zveze-ima-visoko-stopnjo-plasticnosti-vestibuloarchiocerebelum-vpliva-na-misicni-tonus","tag-ki-ga-je-manj-pri-vsakem-naslednjem-refleksu-sinapse-so-lahko-ekscitacijske-in-inhibicijske-halucinacije-so-senzoricne-motnje-cutne-zaznave","tag-ki-ga-korenina-ozivcuje-najpogostejsi-vzroki-so-discus-hernia","tag-ki-ga-ne-moremo-zbuditi-lakunarni-infarkt-spada-med-ishemicne-cerebrovaskularne-infarkte-lakune-so-drobne-votlinice-v-mozganih","tag-ki-ga-ozivcuje-prizadeti-del-zivcevja-temu-pojavu-pravimo-tudi-projicirana-bolecina-nevralgije-so-povezane-s-poskodbo-ali-disfunkcijo-perifernega-zivcevja-gre-za-hude-bolecine","tag-ki-ga-tvori-bakterija-na-mestu-okuzbe-strup-sodi-med-najmocnejse-naravne-strupe-in-prizadene-zivcevje","tag-ki-gre-na-nasprotno-stran-poznamo-vec-vrst-dispraksije-govorna","tag-ki-imajo-tudi-razlicne-funkcije-makroglija-je-skupno-ime-za-dve-vrsti-celic-oligodendrociti-izdelujejo-mielinske-ovojnice-za-aksone-v-osrednjem-zivcevju","tag-ki-imajo-za-posledico-hkraten-hiter-trzaj-prizadetih-misic-ti-trzaji-lahko-prizadanejo-skoraj-vse-misice-hkrati","tag-ki-invadirajo-lobanjo-ali-ekstrakranialni-tumorji","tag-ki-iscejo-stik-z-distalnim-delom-zivca-rast-1-mm-na-dan-aksonotmeza-prekinitev-aksonov","tag-ki-izgubi-melodicnost-dispraksija-apraksija-je-motnja-patolosko-stanje","tag-ki-izhaja-iz-retikularne-substance-ponsa-in-lateralnega-dela-medulle-oblongate-nasprotno-je-delovanje-inhibitorne-retikulospinalne-proge","tag-ki-izhaja-iz-skorje","tag-ki-izloca-adrenalin-in-noradrenalin-v-krvni-obtok-adrenergicni-receptorji-alfa-1-receptorji-se-nahajajo-na-gladkih-misicah-zilja-v-kozi","tag-ki-izvirajo-iz-poskodovanega-tkiva-histamin","tag-ki-izzareva-vzdolz-ektremitete-v-predel","tag-ki-izzarevajo-vzdolz-ishiadicnega-zivca-v-spodnjo-ekstremiteto-navadno-je-enostranska-vzrokov-je-vec-vsaka-patolosko-anatomska-sprememba","tag-ki-je-90-150ml-zamenja-se-3-4x-na-dan-iz-obeh-stranskih-odrastkov-tece-skozi-foramen-interventiculare-v-iii-ventrikel","tag-ki-je-danes-zaradi-organiziranega-cepljenja-v-razvitem-svetu-skorajda-ni-vec","tag-ki-je-najbolj-odgovoren-za-pravilno-gibanje-ugotovili-so","tag-ki-je-odvisna-od-segmenta-povzroci-lahko-neposreden-pritisk-na-zivcne-korenine","tag-ki-je-prej-pripadalo-poskodovanim-motoricnim-enotam-kolateralna-reinervacija-ker-pa-se-motoricne-enote-povecajo","tag-ki-jih-inervirajo-prizadeti-zivci-za-parezo-je-znacilna-izguba-misicnega-tonusa","tag-ki-jih-je-bolnik-dozivljal-se-nekaj-casa-po-izgubi-zavesti-to-stanje-se-pogosto-spregleda","tag-ki-jih-najpogosteje-povezujemo-z-naslednjimi-vzroki-virusna-okuzba-ganglija-zivca-humani-herpes-virus-tipa-3","tag-ki-jih-naredimo-z-vso-mocjo-akcijski-tremor-senilni-tremor-se-pojavi-v-starosti-in-najbolj-se-tresejo-ustnice-in-glava-parkinsonov-tremor-tresenje-predvsem-distalnih-delov-v-mirovanju","tag-ki-jih-ne-vidimo-s-prostim-ocesom-ampak-jih-pokaze-emg-funkcije-glije-poleg-nevronov-so-pomemben-del-zivcevja-tudi-celice-glije-ti-schwannove-celice","tag-ki-jih-ozivcuje-pri-misicah","tag-ki-jih-ozivcujejo-nevrotransmitor-v-simpaticnih-postgangliskih-nevronih-je-tipicno-noradrenalin-lahko-tudi-acetilholin-pri-znojnicah-in-nekaterih-krvnih-zilah-tipicni-nevrotransmiteor-v-parasimpat","tag-ki-jih-povzrocijo-zivali-v-sloveniji-v-zadnjih-letih-obolevajo-starejse-necepljene-osebe","tag-ki-jih-preskrbujejo-zivcna-vlakna-ene-same-korernine-spinalnega-zivca-sedem-vratnih-vretenc-ima-8-zivcnih-korenin","tag-ki-jih-spremlja-degeneracija-dela-zivcevja-kompresijska-konstantno-drazenje-zivca-zaradi-pritiska-spremeni-funkcionalne-lastnosti-zivcnega-vlakna","tag-ki-jih-ustvarjajo-distalne-misice-udov-na-kontralateralni-strani-glede-na-izvor-v-mozganski-hemisferi-medialni-kortikospinalni-in-kortikobulbarni-trakt-zagotavljata-usklajevanje-drze-telesa-pri-hoten","tag-ki-jo-imenujemo-tudi-motoricna-ploscica-to-so-specializirane-strukture","tag-ki-jo-je-mogoce-natancno-lokalizirati-medtem-ko-so-globlje-v-tkivu-nemielizirana-vlakna-c","tag-ki-jo-povzroca-strup","tag-ki-jo-povzroca-strup-bakterije-clostridium-tetani-bakterija-zivi-v-zemlji","tag-ki-jo-povzrocajo-trije-sevi-poliovirusov","tag-ki-jo-sestavljajo-motoricni-nevron-hrbtenjace","tag-ki-jo-spremljajo-krci","tag-ki-jo-sprozi-nebolec-drazljaj-nastane-zaradi-senzitizacije-nociceptorjev-z-mediatorji-vnetja-hiperpatija-bolecina","tag-ki-ju-pogosto-uvrscamo-med-gliome","tag-ki-kontrolira-motoriko-udov-nacrtovanje-gibov-povezan-je-s-poloblami-velikih-mozganov-nasprotne-strani-sindrom-cerebeluma-archiocerebralni-sindrom-poskodovane-so-funkcije-flokulonodularn","tag-ki-lahko-spet-zakrvavita-in-hematom-se-na-ta-nacin-veca-sumacija-epsp","tag-ki-lahko-traja-nekaj-minut-do-nekaj-ur-nato-se-stanje-zavesti-poslabsa","tag-ki-lezi-nad-tumorjem-reagira-s-hiperastazo","tag-ki-mocno-prizadenejo-tudi-dusevnost-in-lahko-vodijo-do-depresije-metabolicna-nevropatija-nevropatska-bolecina-nastane-zaradi-patofizioloskih-procesov-v-perifernem-ali-centralnem-zivcnem-sistemu-zarad","tag-ki-morajo-biti-prenesena-hitro-in-tocno-dotik-z-visoko-stopnjo-lokalizacije-drazljaja","tag-ki-mu-pripada-praviloma-je-zdruzena-s-cisto-aleksijo-bolnik-pisavo-vidi","tag-ki-napada-mielin-v-osrednjem-zivcevju-vnetne-celice-se-infiltrirajo-okoli-krvnih-zil","tag-ki-napade-mielinsko-ovojnico-motoricnih-aksonov-pride-do-demielinizacije-aksonov-in-nastanejo-blokade-prevajanja-imulzov-vcasih-je-blokada-nepopolna-in-se-impulzi-prevajajo-le-z-nizjo-frekvenco-pri","tag-ki-nastane","tag-ki-nastane-v-frontalnem-reznju-tam-najprej-nastane-ideja","tag-ki-nastane-zaradi-avtoimunega-procesa","tag-ki-nastanejo","tag-ki-ne-more-nadomestiti-prekinjene-cirkulacije-sosednjih-obmocij","tag-ki-nepretrgano-posiljajo-impulze-v-mozgane-postherpeticna-pojavi-se-pri-bolnikih","tag-ki-niso-direktno-vkljuceni-v-izvajanje-gibov-ni-direktne-povezave-s-hrbtenjaco-bazalni-gangliji-so-jedra-v-globini-mozgan-prenos-informacij-poteka-s-pomocjo-kemicnih-mediatorjev","tag-ki-niso-vkljuceni-v-piramidni-sistem-prenasajo-motoricne-signale-iz-skorje-do-hrbtenjace-sistem-bazalnih-ganglijev","tag-ki-normalno-zavirajo-prenos-informacije-med-nociceptivnimi-nevroni-prvega-reda-in-sekundarnimi-nevroni-pri-vzdrazenju-debelih-aferentnih-mielinskih-vlaken-na-periferiji-se-drazljaj-prenese-v-substanc","tag-ki-obicajno-prizadane-le-eno-oko-vnetje-ima-lahko-vec-vzrokov-lahko-multipla-skleroza","tag-ki-onemogoca","tag-ki-opravljajo-fine-gibe","tag-ki-opravljajo-gib-v-doloceni-smeri-so-agonisti","tag-ki-oskrbuje-kozo-in-misice-na-volarni-strani-podlakti-in-radialni-strani-dlani-poteka-pod-brahialno-arterijo","tag-ki-ovijajo-aksone-debelejsa-vlakna-scwannove-celice-ovijejo-s-stevilnimi-navoji-svoje-plaemske-membrane","tag-ki-ozivcujejo-in-nadzirajo-gladko-misicje","tag-ki-ozivcujejo-obraz-in-trup","tag-ki-pa-zelo-redko-metastazira-pri-odraslih-je-potek-benignejsi-glia-je-oblika-mozganskega-vezivnega-tkiva-in-najpogostejsi-tip-celic-so-astrociti","tag-ki-po-definiciji-znotraj-24-ur-ponehajo-in-se-umaknejo","tag-ki-posredujejo-dotik-ali-pa-z-aktiviranjem-zivcnih-vlaken-v-misici-tens-zacasno-lajsa-bolecine","tag-ki-povecajo-prostornino-zivca-otekanje","tag-ki-povezuje-bazalne-ganglije","tag-ki-povezuje-lateralno-genikulatno-jedro-talamusa-s-primarno-vidno-skorjo-prekinjen-je-opticni-trakt-in-zato-denervirana-polovica-mreznice","tag-ki-povzroca-bolece-misicne-spazme-in-posledicno-nenavadne-stalne-polozaje-in-cudne-vzorce-gibanja-npr-bolec-vrat-tortikolitis-ali-skolioza-lateralna-ukrivljenost-hrbtenice-je","tag-ki-povzroca-hude-nevralgicne-bolecine-pri-pasavcu","tag-ki-povzroca-kompresijo-mozgan-v-lazjih-primerih-kraniocerebralne-travme-lahko-nastopi-lucidni-interval","tag-ki-povzroci-flakcidno-ohromelost-spodnjega-motoricnega-nevrona-lezija-kavde-equine-ima-poleg-konus-sindroma-izolirana-lezija-medularnega-konusa","tag-ki-prehranjujejo-zivce","tag-ki-preskrbuje-preostale-dele-temporalnega-in-okcipitalnega-reznja","tag-ki-prevajajo-s-hitrostjo-5-30ms-in-prevajajo-ostro","tag-ki-prevajajo-s-hitrostjo-od-0","tag-ki-prevzamejo-misicno-vlakno","tag-ki-pripadajo-istim-motoricnim-enotam","tag-ki-pripadajo-skupini-enterovirusov-to-je-bolezen-otrok","tag-ki-prizadene-1-3-ljudi","tag-ki-proizvaja-zivcni-prenasalec-dopamin","tag-ki-raste-pocasi-razvije-se-iz-fibroblastov-in-iz-celic-arahnoidee-od-okolnega-tkiva-je-dobro-omejen-s-kapsulo-in-dobro-vaskulariziran","tag-ki-sciti-organizem-pred-oksidativno-okvaro-zacetek-je-variabilen","tag-ki-se-kasneje-razvije-v-spasticno-v-primeru-poskodbe-parietalnega-lobusa-dominantne-hemisfere-lahko-pride-tudi-do-motoricne-apraksije-nezmoznosti-izvajanja-ze-naucenih-gibov-ne-mo","tag-ki-se-kaze-kot-togost-misic-in-ze-majhni-drazljaji-npr-dotik-povzrocijo-hude-krce-krci-se-lahko-razsirijo-na-dihalne-misice-in-glasilke","tag-ki-se-kazeta-v-motenih-funkcijah-govorne-muskulature-vrste-disartrije-pareticen-tip-prizadete-misice-zrela","tag-ki-se-lahko-pojavijo-pri-prizadetosti-na-vseh-nivojih-zivcevja-po-lokalizacji-parestezij","tag-ki-se-morajo-vmes-sprostiti-na-nivoju-hrbtenjace-obstaja-ureditev","tag-ki-se-organizira","tag-ki-se-pojavi-v-nekaj-tednih-misica-se-reintervira-in-normalno-deluje-zivec-je-mikroskopsko-instabilen","tag-ki-se-razvije-postopoma","tag-ki-se-siri-proti-glavi","tag-ki-se-sirijo-v-sistoli-in-krcijo-v-diastoli-4-dve-notranji-karotidni-arteriji-vsaka-preskrbuje-s-krvjo-dolocen-del-ustrezne-mozganske-emisfere-frontalni-in-paritalni-ter-del-temp","tag-ki-se-spreminjajo-z-nivojem-zavesti-odpiranje-oci","tag-ki-se-tesno-prilegajo-in-sestavljajo-enoten-lipidni-izolacijski-sloj","tag-ki-se-upirajo-zemeljski-teznosti-fleksorji-zgornjega-uda-in-ekstenzorji-spodnjega-atonija-izguba-tonusa-hipotonija-zmanjsan-misicni-tonus-posledica-okvare-spinalnega-refleksneg","tag-ki-se-zdruzita-v-bazilarno-arterijo-in-oblikujeta-vertebro-bazilarni-sistem","tag-ki-skrbijo-za-pravilno-delovanje-srca-bolnik-lahko-umre-zaradi-odpovedi-krvnega-obtoka-bolezen-je-huda","tag-ki-sluzijo-za-zascito","tag-ki-so-izgubile-zavest-nima-veze-s-trajanjem-amnezije-ali-kome-glavobol-se-pojavi-navadno-kmalu-po-travmi-in-nato-popusca","tag-ki-so-lahko-razlicne-v-nasem-primeru-so-to-skeletnomisicna-vlakna-presinapticni-del-motoricne-ploscice-sestavlja-zivcni-koncic-alfa-motonevrona","tag-ki-so-neodvisni-od-inervacije-misice","tag-ki-so-po-funkciji-del-nespecificnega-obrambnega-sistema-organizma-retikuloendotelijskega-oz-monocitno-makrofagnega-sistema-glasgovska-lestvica-za-globino-kome-glasgow-coma-scale-gks-temelji-na-dol","tag-ki-so-preboleli-napad-pasavca-in-sicer-vec-mesecev-ali-let-po-bolezni-nevroglija-zivcno-oporne-nevroglialne-celice","tag-ki-so-se-okuzile-pri-kmeckih-opravilih","tag-ki-so-se-zgodile-v-preteklosti","tag-ki-so-vidne-s-prostim-ocesom-kontrakcije-so-obicajno-neritmicne-in-se-sproscajo-z-nizko-frekvenco-nimajo-motoricnega-efekta-imajo-diagnosticen-pomen","tag-ki-so-za-misico-ravno-tako-skodljive","tag-ki-spodbujajo-plasticnost-in-normalno-delovanje-nevronov-mirkoglija-so-celice","tag-ki-sprozijo-krcenje-sosednjih-ekstrafuzalnih-vlaken","tag-ki-tece-skozi-majhno-odprtino-v-kosti-med-usesom-in-celjustjo-zivec-otece","tag-ki-temelji-na-povezavah-v-zadnjem-rogu-hrbtenjace-aferentna-nocicaptivna-vlakna-izza-drobovja-se-prikljucijo-na-isti-postsinapticni-nevron","tag-ki-traja-vec-kot-6-mesecev-je-opredeljena-kot-kronicna-oblike-dolgotrajna-misicna-bolecina","tag-ki-ustvarjajo-intrakranijalni-tlak-povecanje-ene-od-nastetih-treh-struktur-nujno-pomeni-zmanjsanje-druge-monro-kelliejeva-doktrina-samo-likvor-se-lahko-umakne-v-spinalni-prostor-in-kad","tag-ki-vkljucujejo-slinavke-in-sinuse-taka-projecirana-bolecina-je-konstantna-z-obcasnimi-zbadajocimi-bolecinami-in-je-zdruzena-z-izgubo-senzorike-vpletenega-zivca-rekurentna-inhibicija-je-varn","tag-ki-vrsi-pritisk-ali-drazenje-zivcne-korenine","tag-ki-vsebuje-veliko-pesticidov-lahko-vodi-v-kemijske-reakcije-s-prostimi-radikali","tag-ki-vztraja","tag-ki-za-lajsanje-bolecin-uporablja-mehanizme-samega-zivcnega-sistema","tag-ki-zagotavljajo-rutinsko-homeostazo-fizioloskih-kolicin-v-ozjem-pomenu-besede-poziranje","tag-ki-zajamejo-razlicne-dele-czs","tag-ki-zajema-samo-misice","tag-ki-zmajsujejo-ekscitacio-smn-pri-zdravih-1-5-odzivov","tag-ki-prevladajo-nad-ostalimi-zmagovalec-pobere-vse-vidne-celice-so-med-seboj-organizirane-tako","tag-kirurska-intervencija-ni-potrebna-nevrovrasija-zaradi-kompresijeishemijetopega-udarca","tag-kje-se-vilice-dotikajo-telesa-in-kdaj-cuti-vibracije","tag-kjer-dela-pletez-senzoricno-ozivcuje-okusalne-receptorje-sprednjih-dveh-tretjin-jezika-in-ima-se-parasimpaticno-vegetativno-nitje-za-podjezicno-in-podceljustno-slinavko-mozganska-smrt-slika-neodziv","tag-kjer-je-kost-tik-pod-kozo-glezenj","tag-kjer-je-ze-v-normalnih-razmerah-malo-prostora-osteoartroticne-spremembe-sklepov","tag-kjer-postaneta-cereberallni-tonzili-ujeti-v-foramen-magnum-to-je-malformacija-shiari-i-proces-neravnovesja-v-protisku-likvorja-med-hrbtenico-in-lobanjo-vodi-v-razvoj-votline","tag-kjer-se-razdeli-na-veje-senzoricna-vlakna-oskrbujejo-kozo-prvih-treh-prstov-ter-polovico-cetrtega-vzroki-lezijeokvare-poskodba-zivca-pri-zlomu-nadlakti","tag-kjer-se-stikajo-porocila-o-polozaju-telesa-mali-mozgani-niso-pobudniki-gibov-temvec-jih-le-uravnavajo-ter-vzdrzujejo-misicni-tonus-so-pomemben-refleksen-organ","tag-kjer-se-zaznava-pretvori-v-simbol-opticna-nekaj-vidi","tag-kjer-tvori-stevilne-sinapse","tag-kjer-zivec-poteka-pod-transverzalnim-ligamentom-bolnik-tozi-zaradi-bolecin","tag-ko-bolnik-zaradi-organske-okvare-mozgan-ni-sposoben-zavestnega-gibanja-motena-je-ideja-in-nacrt-giba","tag-ko-clovek-zadrema","tag-ko-izginejo-simptomi-patologija-prostor-med-pio-mater-in-arachnoideo-je-napolnjen-z-gnojem","tag-ko-je-drazljaj-ze-odstranjen-je-pretiran-odgovor-na-bolecinski-drazljaj-kolateralna-reinervacija-motoricna-enota-je-funkcionalna-enota-v-gibalnem-sistemu","tag-ko-je-vzdrazenih-vec-motonevrnonov-nad-in-pod-segmentom-in-se-vkljuci-vec-misicse-lahko-pojavi-pri-testiranju-normalnega-plantarnega-refleksa-po-zunanjem-robu-podplata-od-pete-navzgor-do-prsta-sto","tag-ko-krci-minejo-postavimo-bolnika-v-polozaj-za-nezavestnega-pri-simptomski-epilepsiji-je-treba-zdraviti-odstraniti-vzrok","tag-ko-nekaj-vidimo-dvojno-vzroki-so-lahko-oslabelost-ene-ali-vec-misic","tag-ko-pa-vnetje-mine","tag-ko-po-iztegnjenju-kolena-vse-skupaj-ponovimo-kadar-je-mozgansko-deblo-okvarjeno-nad-lateralnim-vestibularnim-jedrom","tag-ko-roka-obvisi-preko-roba-postelje-ali-klopi-prizadeti-jo-opazi-sele-pri-jutranjem-cesanju-ali-britju-diabeticna-polinevropatija-nastane-zaradi-poskodb-na-kapilarah","tag-ko-se-epilepticni-napadi-pojavljajo-tako-pogosto","tag-ko-se-zamasijo-drobne-mozganske-zilice-in-tkivo-tam-odmre-njihov-nastanek-je-posledica-hipertenzije-in-ateroskleroze-klinicna-slika-so-manjse-mozganske-kapi-lateralna-inhibicija-je-pojav","tag-ko-so-krajsi-cas-in-sprva-obcasno-pri-bolniku-prisotni-subjektivni-simptomi-bolecina","tag-ko-sprozi-zgibke-ze-fizioloski-aferentni-dotok-drazljajev-v-hrbtenjaco-kortikospinalna-in-kortikobulbarna-proga-sta-najpomembnejsi-progi-za-izvrsevanje-hotenih-gibov-lateralni-kortikospinalni-in-kor","tag-ko-vidi-ve-aleksija-nezmoznost-prepoznavanja-pisanega-teksta-taktilna-motnja-prepoznavanja-s-tipanjem","tag-ko-vzdrazeni-nevron-zavira-delovanje-sosednjih-nevronov-tako-impulz","tag-kolikor-ga-potrebuje-da-bi-se-kislina-sproti-razkrajala-kadar-misica-dela","tag-koma-terapija-je-operativna","tag-komolca","tag-komolec-bolnik-pove","tag-kompleksne-celi-prizori-alkoholni-delitij","tag-kompleksni-prikazi-prizadeta-vidna-skorja-slusne-prisluhi-preprosti-zvoki","tag-konstrukcijska","tag-konstrukcijska-apraskija","tag-kontrola-s-pomocjo-krvnih-zil-ter-z-avtoregulacijo-ta-skrbi","tag-kontrukcijska-dispraksija-frontalna-mejna-cona-psihomotoricna-upocasnjenost","tag-koordinacija-korekcija-hitrosti","tag-kortikosteroidi","tag-kot-da-je-brez-prizadete-polovice-telesa","tag-kot-dezorientiranost-in-zmotno-dozivljanje-okolja","tag-kot-je-ime-predmeta-vzrok-so-najveckrat-okvare-sencno-temenskega-predela-bolniki-z-afazijo-imajo-pogosto-tudi-apraksijo","tag-kot-je-npr-parkinsonova-bolezen-v-normalnih-pogojih-alfa-sinuklein-opravlja-nekatere-mozganske-funkcije-tako","tag-kot-nococeptivna-vlakna-iz-koze-mozgani-ne-morejo-razlociti-od-kod-prihaja-bolecina-in-jo-zmotno-lokalizirajo-tja","tag-kot-posledica-frakture-temporoparietalne-kosti-lobanje-pogostejsa-pri-poskodovancih-med-20-in-40-letom-pride-do-izliva-krvi-med-duro-in-kostjo","tag-kot-posledica-prerezanja-popkovine-z-umazanimi-skarjami","tag-krave","tag-krci-v-nogah","tag-krcih-v-nosecnosti","tag-kri-2-in-likvor-10-te-sestavine-predstavljajo-elemente","tag-kri-iztece-v-mozgane-in-tam-unici-mozgansko-tkivo-primarna-intrakranialna-kap","tag-kri-ne-more-dovajati-dovolj-hitro-toliko-kisika","tag-kronicna","tag-kronicno","tag-krvavitev","tag-krvni-strdek-za-ocesom","tag-kuverta-agnozije-so-motnje-povezave-drazljaja-z-zaznavo-gre-za-motje-prepoznavanja-vidnih","tag-lahko-bolecina-usesu","tag-lahko-edino-prekomeren-logorea","tag-lahko-gre-za-prizadetost-motorike-in-senzibilnosti","tag-lahko-jih-povzrocijo-strupi","tag-lahko-jo-zakrivajo-parestezije","tag-lahko-povzroci-nevralgicne-bolecine","tag-lahko-pride-do-dokoncne-poskodbe-vidnega-zivca-in-v-redkih-primerih-vodijo-do-popolne-slepote-zdravljenje-je-odvisno-od-vzroka-rigorrigidnost-je-enakomeren-odpor-proti-pasivnemu-gibanju-c","tag-lahko-se-premikajo-ependimske-clice-obdajajo-centralni-hrbtenjacni-kanal-in-mozganske-kletka-v-obliki-enoskladnega-prizmaticnega-migetalcnega-epitelija","tag-lahko-sklepamo-po-njihovem-poreklu-ce-se-pojavijov-podrocju-kakega-koznega-zivca","tag-lahko-so-prisotne-troficne-spremembe-koze-blage-utesnitve-zdravimo-konzervativno-to-je-v-prvi-vrsti-mirovanje-in-kratkotrajna-imobilizacija-3-4-tedne-v-razbremenjenem-polozaju-ter-izogibanje-skodl","tag-lahko-tudi-2-3dni-dejavniki-psihicni-stres","tag-lahko-tudi-motnje-vedenja","tag-lahko-tudi-neznan-znaki-bruhanje","tag-lahko-tudi-pozneje-vecina-poskodovancev-z-meningitisom-ima-zlom-lobanjskega-dna-znacilni-simptomi-so-glavobol","tag-lahko-vstopajo-predvsem-plini-z-mozganskimi-ovojnicami-tvorijo-zunajo-ali-supersticijalno-mozgansko-bariero-oligodendrociti-s-citoplazemskimi-podaljski-oblikujejo-mielinsko-obvojnico-okoli-aksonov-v","tag-lahko-zajame-mozgnsko-deblo-in-distalno-hrbtenjaco-bolniki-imajo-lahko-znake-kompresije-mozganskega-debla-in-bolecine-v-vratu-ko-se-votlina-siri","tag-lakoto-5-korteks-limbicni-korteks","tag-lakunarno-stanje","tag-larinksa","tag-lazja-motnja-zavesti","tag-le-ta-zavirajo-inhibitorne-nevrone-substance-gelatinoze","tag-lezanje-s-podlozenimi-koleni","tag-lokalni-odgovor","tag-m-trapezius-in-bolnik-mora-obcutiti-zmerno-globoko-bolecino","tag-macke","tag-mahanje-v-pozdrav-ter-po-vrsti-pantomimo","tag-mali-mozgani-ter-motoricne-proge-mozganskega-debla-v-ozjem-pomenu-je-to-sistem-bazalnih-ganglijev","tag-manjsa-se-stevilo-kotrikalnih-nevronov","tag-mascobnih-celicah-in-gladkih-misicah-v-steni-prebavnega-trakta-pogosto-posredujejo-relaksacijo-misic-prek-inhibicije-adenilne-ciklaze-in-zmanjsanja-konc-c-amp-beta-1-receptorji-se-nahajajo-v-sinoa","tag-med-10-in-20-letom","tag-med-hotenimi-gibi-ponavadi-izgine","tag-med-hoteno-raztegnitvijo-pa-povecala-zvisan-znotrajlobanjski-tlak-ker-lobanja-razen-pri-dojenckih-ni-stisljiva","tag-med-njimi-sta-predvsem-sindrom-karpalnega-kanala-n-medianus-in-sindrom-kubitalnega-kanala-n-ulnaris-kompresijska-nevropatija-ce-nevropatijo-povzroci-kratkotrajen-in-mocan-pritisk-kjerkoli-v-p","tag-med-razvojem-so-obdajale-nevralno-cev","tag-mediatacija-in-es-terapija-bolnike-s-kronicnimi-bolecinami-skusajo-nauciti-kako-se-sprijaznijo-z-bolecino-in-normalno-zivijo-kljub-njej-prvi-korak-je-pogosto-odvajanje-od-zdravil-proti-bolecinam-tu","tag-medtem-ko-je-ocena-v-najgloblji-komi-3-sprejet-je-dogovor","tag-mehanizem-za-ohranjajnje-misicnega-tonusa-je-spinalni-refleksni-lok","tag-melodija","tag-mielizirano-ovojnico-tvori-le-z-enim-aksonom","tag-mielomeningokela-motnja-v-zapiranju-nevralne-cevi-spinalni-nevralni-sok-je-akutni-prehodni-sindrom-trensverzalne-lezije-hrbtenjace-z-izpadom-hotene-in-refleksne-motorike","tag-mikroskopske-ter-nevroticne-spremembe-trde-mozganske-ovojnice-postajajo-vedno-bolj-fibrozne-in-se-vse-bolj-prirascajo-na-atroficno-povrsino-mozgan-sulkusi-se-razsirijo","tag-miotonicna-misica-se-ne-more-sprostiti-zaradi-stevilnih-ap","tag-misice-prej-oslabijo-kot-atrofirajo","tag-misice-z-nasprotno-funkcijo-pa-antagonisti","tag-misicne-in-kostne-deformacije","tag-misicnega-tonusa","tag-misicno-slab","tag-mocnega-custvenega-ali-mozganskega-pretresa-kaze","tag-moduliran-konvencionalni-tens","tag-monosinaptinco-in-posredno-preko-internevronov-na-motonevrone-misic-za-spretne-gibe","tag-moten-bakterijska-in-laboratorijsko-ter-mikrobiolosko-preiskavo-v-terapiji-so-antibiotiki-po-antibiogramu-terapija-naj-traja-se-5-dni","tag-motena-kontrola-refleksnega-loka-za-iztezanje","tag-moteni-so-bolj-fini-gibi-ki-zahtevajo-opozicijo-palca-predmeti-padajo-iz-rok-nevralgija-je-bolecina-v-podrocju","tag-moteno-delovanje-prebavil","tag-moti-krvno-oskrbo-ali-pa-povzroci-kavdo-ekvino-lahko-je-prirojena-ali-pridobljena","tag-motnja-absorbcije-na-povrsini-mozgan-likvorski-tlak-se-poveca-v-hrbtenjaci-zdravljenje-odstranitev-vzroka-konzervativno-zmanjsanje-produkcije-likvorja","tag-motnja-ritma-spanja","tag-motnja-zavesti-pri-pregledu-so-izrazeni-meningealni-znaki-nastanejo-hitro","tag-motnje-govora","tag-motnje-govorjenja","tag-motnje-hoje","tag-motnje-koordinacije-pa-se-pojavijo-sele-ob-koncu-giba-z-vidom-bolnik-te-ataksije-ne-more-korigirati-najdemo-tudi-druge-cerebralne-znake-motnje-misicne-kontrakcije-pretrgan-gib-astazija","tag-motnje-mikcije","tag-motnje-obcutkov-pri-zmernih-utesnitvah-so-neprijetni-obcutki-in-hipestezije-stalne","tag-motnje-ocesnih-gibov","tag-motnje-ravnotezja-in-ocenih-gibov-sindrom-sprednjega-lobusa-pocasno-povecanje-misicnega-tonusa-in-ataksije-hoje-pogosto-pri-alkoholikih-sindrom-neocerebelluma-cerebrocerebellum-razkroj-normaln","tag-motnje-srcnega-ritma-pogosto-se-pojavi-pri-osebah","tag-motnje-vida-otece-papila-zatemnitve","tag-motnje-zavesti-herpeticni-virusni","tag-motoricna","tag-motoricni-nemir-v-udih","tag-motoricni-nevron-ozivcuje-samo-nekaj-misicnih-vlaken-pri-bolj-grobih-gibih-posturalni-gibi-so-vkljucene-misice-z-vecjimi-motoricnimi-enotami-tudi-s-po-vec-sto-misicnimi-vlakni-moc-misicne-kontrakc","tag-motorike","tag-mozgani-postajajo-lazji","tag-mozganski-absces-etiologija-kronicnih-meningitisov-tbc","tag-mozgansko-deblo","tag-mozgansko-skorjo","tag-mr-in-transkranialnega-doplerja-napadi-se-lahko-pojavljajo-situacijsko-odvisno-terapija-je-lahko-farmokoloska-ali-pa-ne-psiholoska-obravnava","tag-mravljincenja","tag-mravljincenje","tag-mraza","tag-mumps-zacne-se-z-parestezijami-in-ohromelostjo-flacidnega-tipa","tag-na-dlanski-strani-prvih-treh-prstov-in-hrbtiscu-distalnega-clenka-kazalca-sindrom-pronator-teres-najpogostejsa-je-utesnitev-medialnega-zivca-v-predelu-karpalnega-kanala","tag-na-isti-strani-pa-klasicni-simptomi-paralize-okulomotorisa-ce-se-hematom-ne-odstrani","tag-na-katere-sploh-nismo-pozorni-mozen-izvor-okuzbe-so-tudi-poskodbe","tag-na-mestu-propada-mielina-nastanejo-plaki-nespecificno-tkivo-moteno-je-saltatorno-prevajanje-drazljajev-pojavi-se-med-10-in-50-letom","tag-na-misicno-skupino-v-nadlakti-ali-stegnu-ali-celo-na-skupino-obraznih-misic-kolcanje-je-oblika-mioklonusa-lahko-je-posledica-dogajanj-na-vseh-delih-senzoricno-motoricnega-kroga","tag-na-spodnjih-fleksijo-gliom-je-najpogostejsi-primarni-intrakranilani-mozganski-tumor-z-infiltrativno-rastjo","tag-na-zacetku-asimetricno","tag-nad-temi-vrednostmi-avtoregulacicja-preneha","tag-nadlaket-in-ramo-roka-postane-okornejsa","tag-nadzor-ravnotezja-in-ocesne-gibe-predvsem-je-povezan-z-ravnoteznimi-receptorji-notranjega-usesa-spinopaleocerebelum-sinergija","tag-nagla-prekinitev-ali-sprememba-antilepticne-terapije-lahko-nastopi-hitro","tag-nahajajo-se-ob-krvnih-zilah","tag-nahajajo-se-ob-nevronih-v-ganglijih","tag-nahajajo-se-v-sivi-in-beli-substanci-mikroglija-mezoglija","tag-najboljsi-govorni-odgovor-in-najboljsi-motoricni-odgovor-najboljsi-govorni-odgovor-orientiran-5-zmeden-4-nepravilen-3-nerazumljiv-2-ni-odziva-1-najboljsi-motoricni-odziv-sledi-povelja-6-lokalizi","tag-najdemo-pa-se-druga-znamenja-bolezni-perifernega-zivcevja-pri-lezijah-talamusa-najdemo-ataksijo-na-drugi-strani-in-je-bolj-izrazena-na-zgornji-ektremiteti-pri-poskodbah-parietalnega-reznja-mozgan-pr","tag-najpogosteje-dorzolateralno-in-v-lumbosakralnem-predelu-med-vretenci-l4-in-l5-ter-l5-in-s1-nastane-pritisk-na-zilo","tag-najpogosteje-nastane-zaradi-rupture-arterije-meningeale-in-njenih-vej","tag-najpogosteje-prihaja-do-sindromov-zaradi-tumorjev","tag-najprej-z-odprtimi-nato-se-z-zaprtimi-ocmi-lahko-pricne-omahovati-in-loviti-ravnotezje-tezje-mu-je","tag-najveckrat-pa-je-kombinacija-obeh-najpogostejsa-je-v-ledvenem","tag-napadi-krcev","tag-napadi-omedlevice","tag-naslanjanje-na-komolec-pri-vec-kot-polovici-bolnikov-ne-moremo-ugotoviti-vzroka-za-utesnitveno-nevropatijo-poleg-pritiska-so-prisotni-se-drugi-mehanicni-dejavniki-nateg","tag-nastanejo-brez-ustreznega-drazljaja-so-fenomen-pri-nevroloskih-okvarah-ali-posledica-psihoz-difuzna-mozganska-prizadetost-vidne-prividi","tag-nastopijo-znaki-kompresije-mozganskega-debla-motnja-kontrole-vegetativnih-funkcij","tag-nato-ne-vec","tag-nato-pa-nacrt","tag-nato-se-dokaj-hitro-pojavi-in-povecuje","tag-nato-se-velikih-motoricnih-enot-nekaj-jih-ostane-in-te-se-povecajo-tudi-do-10x","tag-nato-skozi-m-pronator-teres-in-med-povrhnjimi-in-globokimi-fleksorji-podlakti-proti-zapestju-skozi-karpalni-kanal-pride-v-dlan","tag-nato-ukrepajo-proti-zvisanemu-intrakranialnemu-pritisku-in-epilepsiji-epiduralni-hematom-ena-izmed-najurgentnejsih-situacij","tag-nato-v-vratnem-predelu","tag-nauci-se-osnovne-govorice-50-70-debilnost","tag-navadno-bolj-izraziti-na-distalnih-delih-lahko-zajamejo-tudi-glavo","tag-navadno-v-2-8-tednih-zameglitev-v-srediscu-vidnega-polja-vcasih-ostane","tag-ne-v-sredini-posledica-povecane-aktivnosti-v-gama-motoricnih-nevronih-je-torej-kontrakcija-vlaken-na-obeh-polih","tag-ne-zna-brati","tag-nedolocnike-spremeni-se-zgradba-in-koordinacija-stavkov-lezija-je-lokalizirana-v-motoricni-asociativni-skorji-frontalnega-reznja-oz-v-brockovem-polju-ker-je-okvara-praviloma-blizu-gibalne-skorje-in","tag-neenakomeren-upor-pri-pasivnih-gibih-spasticnost-okvarjene-descendentne-proge","tag-nefiziolosko-drgnjenje","tag-negotova-stoja-astazija","tag-nehoteni","tag-neizvabljivost-refleksov-mozganskega-debla","tag-nejevoljni","tag-nekolijo-pogosteje-pri-zenskah-zdravljenje-je-kirursko-ali-pa-se-zila-sama-reponira-diagnoza-je-punkcija-kri-v-likvorju-kaze-da-je-prislo-do-subarahnoidalne-krvavitve-akutni-razvije-se-n","tag-nekoordinacija","tag-nemir","tag-nenatancen-gib-dismetrija","tag-nenehna-ali-prekinjajoca","tag-neodziven-bolnik","tag-neritmicen","tag-nespecnost","tag-nesposobnosti-adaptacije-v-dani-situaciji","tag-nevrofibrilarne-spremembe-zacetek-je-lahko-psihiatricne-narave-psihoza","tag-nevroloski-izpadi-pa-so-odvisni-od-lokacije-in-razseznosti-krvavitve-ta-je-ponavadi-v-temporalnem-in-frontalnem-reznju-ishemicna-senca-penumbra-jagodne-anevrizme-so-vrecaste-razsiritve-stene-krvn","tag-nevrotransmitorjev-kateholamina-dopamin-in-serotonina","tag-nezainteresiranost","tag-nezavest","tag-nezmoznost-zapreti-oko-in-solzenje","tag-ni-zrelnih-refleksov-smn","tag-nihce-jih-ne-razume","tag-nizje-pa-ima-vsako-vretence-po-eno-korenino-spinalnega-zivca-podrocja-posameznih-dermatomov-in-perifernih-zivcev-niso-ostro-omejena-in-se-prekrivajo-to-je-lahko-individualno-razlicno","tag-njegovih-povezav-z-alfa-motoricnimi-celicami-v-spodnjem-delu-rbtenjace-oziroma-motoricna-jedra-mozganskega-zivca-in-eferentnega-zivcnega-vlakna-k-misici-pri-sproscenem-cloveku-prevlada-fizikalna-komp","tag-njihova-naloga-je-da-locijo-kapilare-od-perikarionov-ganglijskih-celic-nevropatije-utesnitvena-nevropatija-je-poskodba-perifernega-zivca-zaradi-delovanja-manjsih","tag-noge-so-bolj-prizadete-kot-roke-lahko-se-konca-z-ohromelostjo-locimo-dve-obliki-poliomielitisa-spinalni-poliomielitis-znacilna-je-okvara-i-motoricnega-nevrona-v-sprednjem-rogu-hrbtenjace","tag-nohtih-in-kosteh-na-prizadetih-obmocjih-oskrba-mozgan-s-krvjo-willisov-arterialni-krog-mozgani-so-dobro-vaskularizirani","tag-nozi-znaki-okuzbe-tetanus-je-huda-akutna-bolezen","tag-npr-alkohol-spremljajo-pa-tudi-hujse-custvene-in-dusevne-motnje-hidrocefalus-vodenoglavost-je-redka-bolezen","tag-npr-da-bi-oponasal-koga","tag-npr-ospic-encefalitis-je-siroka-skupina-difuznih-virusnih-vnetnih-bolezni","tag-nucleus-pulposus-se-izboci","tag-oba-pa-sta-ishemicna-nocicepcija-nociceptorji-so-bolecinski-receptorji-mreza-prostih-zivcnih-koncicev-v-kozi","tag-obcasno-preneha-ter-se-ponovno-pojavlja-ob-vremenskih-spremembah","tag-obcutek-tlaka-zaradi-krizanja-v-hrbtenjaci-je-leva-stran-telesa-zastopana-v-desni-strani-mozgan-najpomembnejsa-znacilnost-je-natancnost-prenosa-ce-signal-zaradi-perifernega-drazljaja-raste","tag-obcutek-za-globok-pritisk-in-bolecino-testiramo-s-kratkim-cvrstim-gnetenjem-misice-npr-m-biceps","tag-obcutek-za-polozaj-sklepov-bolnik-lezi-z-zaprtimi-ocmi-preiskovalec-prime-prst-bolnika-na-nogi-ali-roki-in-ga-premika-navzgor-oz-navzdol-bolnik-mora-povedati","tag-obcutek-za-vibracijo-preiskujemo-z-glasbenimi-vilicami-bolnik-zapre-oci","tag-obcutek-zbadanja","tag-obcutenja-gibanja-zrkel-avtoregulacija-mozganskega-obtoka-reguliran-je-avtohtono","tag-obcutki-mraza-in-bolecine-pojavljajo-se-spontane","tag-obcutki-o-gibanju-po-kozi","tag-obcutljivost-za-dotik","tag-obicajno-pa-se-pojavljajo-predhodni-posamezni-napadi-stanje-zavesti-se-manjsa","tag-oblike-ce-tipa-ne-prepozna","tag-obrazna","tag-obrazno-skapulo-humeralna-oba-spola","tag-obseg-in-hitrost-giba-izgubljata-kontrolo","tag-obsega-in-smeri-gibov-prek-primerjave-ukazov-in-podatkov-o-izvedbi-podatke-dobiva-iz-proprioceptorjev-misic-in-nekaterih-cutil-cerebroneocerebelum-je-zadnji-rezenj-najvecji-del","tag-obstaja-pa-vec-vrst-konvencionalni-tens-nevralgije","tag-od-koder-pogosteje-prihajajo-bolecinski-impulzi","tag-od-tu-naprej-pa-v-jedra-talamusa-in-v-periventrikularno-sivo-substanco-3-ventrikla-tractus-spinothalamicus-lateralis-pa-prevaja-vecji-del-impulzov-in-je-najpomembnejsa-bolecinsko-temperaturna-proga","tag-odprte-oci","tag-odrevenelosti-v-zapestju-in-prstih","tag-odstane-pri-miru-fenomen-svincene-cevi-nenormalna-oblika-in-lahka-izvabljivost-refleksov-lahko-je-fleksijski-spazem-v-fleksiji","tag-ohranjena-je-njegova-kontinuiteta","tag-ohromel-ud-glavne-proge-v-hrbtenjaci-descendentne","tag-okrnjeno-znojenje","tag-okulomotorisa","tag-okvara-nedominantne-strani-zanemarjanje-udov-na-nasprotni-strani","tag-omedlevica","tag-omejen-obseg-gibov","tag-omotica","tag-onemogocajo-vstop-velikih-molekul-in-celic-v-mozgane","tag-operativni-odvod-presezka-likvorja-z-drenazo-ali-pa-konzervativno-povecanje-absorpcije-likvorja-hipertonicno-hipokineticni-ekstrapiramidni-sindrom-nastane-kot-posledica-okvare-ekstrapiramidalnega-sis","tag-opisejo-njegovo-uporabo-in-to-celo-z-enakimi-ali-podobnimi-besedami","tag-oporo-in-prehrano-ganglijskih-celic-tvori-40-vse-mase-czs-astrociti-so-najvecje-glija-celice-makroglija","tag-orientacije-v-casu-staranja-se-v-mozganih-dogajajo-makroskopske","tag-osiromasenem-govoru-disartria-je-motnja-v-artikulaciji-glasov-moten-je-potek-in-koordinacija-govornega-gibanja","tag-oslabi-dihalna-muskulatura","tag-oslabljena-je-fleksija-zapestja-v-radialni-smeri-ter-prvih-treh-prstov","tag-oslabljene-reflekse","tag-ostale-funkcije-pa-niso-motene-je-zariscna-distonija-rok","tag-ostanejo-intrafuzalna-vlakna-napeta-in-tako-zmozna-signaliziranja-tudi-po-skrcenju-misice-in-njenih-ekstrafuzalnih-vlaken-oba-tipa-intrafuzalnih-vlaken-prejemata-motoricna-povelja-po-gama-motoricnih","tag-ostra-ali-topa","tag-oteklina-in-otrdelost-dolgotrajna-bolceina-v-krizu","tag-otezena-hoja","tag-otrdelost-vratu-in-hrbta","tag-otrok-je-ponavadi-hudo-prizadet-spinalni-dermatomi-so-predeli-koze","tag-otrplost","tag-otrplost-tilnika-in-nevroloski-izpadi","tag-ovojnice","tag-oz-v-1-5-dneh-nastopi-glavobol","tag-ozmicne-halucinacije-vohazaznavanje-neprijetnih-vonjev-smrdeca-gumaprizadetost-temporalnih-reznjev-okusalne-neprijetni-okusi","tag-pa-govorimo-o-epilepticnem-statusu-najznacilnejsi-je-psihomotoricni-napad-neprijeten-obcutek-v-zelodcu","tag-pa-je-potrebno-cepljenje-ponoiviti-vsakih-deset-let-z-enim-odmerkom-cepiva","tag-pacient-ne-prezivi-povzrocitelji-meningogoki","tag-pacienti-govorijo-v-prazno-vcasih-uporabljajo-napacne-besede-in-besedne-zveze","tag-paraliza-trigeminusa","tag-paralize","tag-parasimpaticni-gangliji-so-blizu-organov","tag-parkinsonova-bolezen","tag-patoloska-fraktura-s-tumorjem-vretenca","tag-patoloski-smeh-ali-jok-prej-kot-v-2-letih-je-bolnik-vezan-na-stol","tag-pekoc-obcutek","tag-pekoci","tag-plaki","tag-plantarni-odziv-v-ekstenziji-lahko-obratno-spasticnim-spodnjim-okoncinam-se-pridruzijo-fascikulacije-in-atrofija-zgornjih-udov","tag-plesoca-hoja","tag-pnevmokoki","tag-po-njej-se-prenasajo-signali-do-hrbtenjace-prenesena-bolecina-nociceptivna-bolecina-je-pojav","tag-pobledi","tag-pocasi-utrudljive-majhna-glikoliticna-kapaciteta-fazicne-kontra-motoricna-inervacija-obraznih-misic-n-facialis-ozivcuje-mimicne-misice-ter-platizmo-poteka-skozi-piramido-sencnice-in-pre","tag-pocasna","tag-pocasne","tag-pocasno","tag-pod-kozo-je-vidna-s-tekocino-napolnjena-izboklina-mielokela-najhujsa-oblika","tag-podgane-in-piscanci-pogosto-se-nahaja-tudi-v-hisnem-in-cestnem-prahu-bakterija-pride-v-telo-pri-raznih-poskodbah-na-kozi-za-okuzbo-je-dovolj-ze-majhna-ranica-torej-vsakodnevne-poskodbe","tag-podkozju-in-drugih-tkivih-so-polimodalni-lahko-jih-vzdrazijo-razlicni-drazljaji-mehanicni","tag-podpira-hotene-kontrakcije-po-principu-senomehanizma-tako","tag-pogacica","tag-pogosta-so-znamenja-zariscne-prizadetosti-mozgan-ter-epilepticni-napadi-stanje-se-ze-v-prvem-tednu-poslabsa-od-somnolence-dokoncno-diagnozo-postavijo-z-biopsijo-mozgan","tag-pogoste-fascikulacije","tag-pogosteje-generaliziran-bolnik-se-med-napadom-pocuti-bolno","tag-pogosteje-pri-zenskah-simptomi-in-znaki-motnje-vida","tag-pogosteje-prizadane-moske-v-starosti-5070-gre-za-oslabelost-in-atrofijo-skeletnih-misic","tag-pogosto-bruha-glavobol-traja-nekaj-ur","tag-pojavi-se-na-mestu-poskodbe-ali-vnetja","tag-pojavi-se-ob-psihicni-obremenitvi-cerebelarni-tremor-pri-okvari-malih-mozganov-ud-niha-okoli-nacrtovane-smeri-in-s-priblizevanjem-cilju-postane-nihanje-vedno-vecje-psihogeni-tremor-nepravilen","tag-pojavi-se-ohlapna-paraliza-misic-bulbarni-poliomielitis-znacilna-je-prizadetost-jeder-mozganskih-zivcev","tag-pojavijo-se-znaki-odpovedi-respiratornega-in-kardiovaskularnega-sistema","tag-poleg-tega-se-v-radialnih-misicah-irisa-v-ocesu-povzrocijo-kontrakcijo-gladke-misice-prek-inozitol-trifosfata-in-zvisanja-konc-ca-alfa-2-receptorji-se-nahajajo-na-presinapticnih-zivcnih-koncicih","tag-polne-gomazecih-crvov-ob-mrazu-postanejo-stevilnejse-sprovociramo-jih-lahko-z-udarcem-refleksnega-kladivca-benigne-fascikulacije-najdemo-vcasih-pri-zdravih-ljudeh","tag-polozaj-sklepov-obcutke-primerjamo-na-levi-in-desni-strani-dotik-na-povrsini-koze-z-vato-se-dotaknemo-koze-in-bolnik-pokaze-kje-smo-se-dotaknili","tag-polozajem-pri-spanju-ali-zaradi-navade-sedenje-s-prekrizanimi-nogami","tag-pomanjkanje-cirkulacije","tag-pomemben-pa-je-pri-hoji","tag-pomembi-so-za-sirjenje-impulza-vzdolz-zivcnega-vlakna","tag-pomeni-zvisan-znotrajlobanjski-pritisk-nenavaden-in-edinstven-patofizioloski-proces-mozgani-v-lobanji-zasedajo-88","tag-pomnjenja","tag-ponavadi-med-40-60-letom","tag-ponavadi-prizadene-osebe-v-starosti-med-30-in-60-let-vzrok-je-neznan-izkljuciti-moramo-mozgansko-kap-in-tumor-obicajno-po-treh-tednih-pride-do-spontanega-zdravljenja-drugace-zdravimo-z-glukokortik","tag-ponavljajoca-se-bolecina-v-inervacijskem-podrocju-dolocenega-perifernega-zivca-to-je-projecirana-bolecina-vcasih-jo-spremljajo-tudi-drugi-znaki-motene-funkcije-istega-zivca-to-bolecino-pov","tag-ponavljajoci-se-mehanicni-dejavnik-je-lahko-v-zvezi-s-polozajem-ali-ponavljajocimi-se-gibi-pri-poklicnem-delu-klecanje-pri-polagalcih-keramicnih-ploscic-ali-stresnikov","tag-ponavljajoci-se-ritmicni-sinusuidni-gibi-delov-telesa","tag-ponavljanje-zatikajoc-netekoc","tag-posebej-v-zgodnji-nosecnosti-pri-najblazji-tudi-najpogostejsi-obliki","tag-poskodba-glave","tag-posledica-skiljenja-ali-pa-premaknjena-leca-zacasna-diplopija-se-pojavi-pri-jemanju-nekaterih-zdravil-ali-po-zauzitju-vecjih-kolicin-alkohola-neredko-tudi-med-okrevanjem-po-otroski-bolezni","tag-posnemanje-prikazanega-vedenjskega-vzorca-in-pa-dejansko-uporabo-nekega-predmeta-na-koncu-preiscemo-ce-je-pacient-zmozen-izvesti-kompleksen-vedenjski-vzorec-posiljanje-pisma-papir","tag-postcentralnega-girusa","tag-postsinapticnega-pa-skeletnomisicno-vlakno-pripadajoce-motoricne-enote-med-membranama-teh-dveh-delov-je-sinapticna-spranja-v-kateri-je-medcelicnina-v-zivcnem-koncicu-pa-opazimo-se-stevilne-mesicke","tag-potuje-le-skozi-tiste-nevrone","tag-povecana-obcutljivost-na-hrup","tag-povecano-je-stevilo-beljakovin-v-likvorju-prognoza-je-dobra","tag-povesena-zgornja-veka","tag-povrsine","tag-povrsinska-bolecina-z-iglo-moramo-dovolj-pritisniti","tag-povrsinsko-bolecino","tag-povzroca-segmentalno-bolecino","tag-povzrocena-s-sicer-nebolecim-drazljajem-primarna-zaradi-senzitizacije-nociceptorjev-z-mediatorji-vnetja-oz-za-znizanje-praga-vzdraznosti-zivcnih-koncicev","tag-povzroci-hemiparezo","tag-pozirati","tag-pozitiven-trendelenburg-duchenova-zbolijo-samo-decki","tag-pozornosti","tag-pravilna-prehrana","tag-pravilni-ciklus-spanja","tag-prebava","tag-prebavilih-ter-v-sfinkterjih-prebavil","tag-predela-v-zadajsnjih-rogovih-hrbtenjace","tag-predvsem-9-in-10","tag-predvsem-pa-mozgansko-deblo-in-male-mozgane-v-normalnih-razmerah-vsaka-dovodna-arterija-oskrbuje-le-svoj-del","tag-predvsem-pa-refleksnih-mehanizmov-bioloska-komponenta-bazicni-refleksi","tag-preide-v-krvni-otok-in-se-s-krvjo-ter-po-zivcnih-poteh-prenese-v-czs-vecina-infekcij-90-95-je-asimptomatskih-v-vecini-ostalih-primerov-pa-se-v-2-5-dneh-po-izpostavitvi-virusu-pojavi-blaga-bolezen","tag-prej-proksimalne-segmente","tag-preko-katerih-nevroni-komunicirajo-s-svojimi-tarcnimi-celicami","tag-preko-vlaken-ib-inhibira-oz-ekscitira-pomaga-dozirati-silo-kontrakciji-na-misicno-vlakno-je-vezan-zaporedno-grafospazem-je-pisalni-krc","tag-premajhen","tag-premikanje-ocesa-postane-bolece-pregled-pokaze-malo-ali-nic-sprememb-na-vidnem-predelu-vidnega-zivca-priblizno-polovica-primerov-se-izboljsa-brez-zdravljenja","tag-prepuscen-samemu-sebi-spet-zadrema-sopor-stanje-neodzivnosti-povecana-zaspanost","tag-presoje","tag-pri-bolnikih-30x","tag-pri-delu-na-njivah-in-vrtovih-vecina-je-imela-kronicne-razjede-na-spodnjih-okoncinah-v-sloveniji-pa-ze-vrsto-let-ni-tetanusa-pri-novorojenckih","tag-pri-hipertonikih-pa-je-spodnji-prag-uspesnosti-avtoregulacije-pri-vrednosti-85-100mmhg-zgornji-prag-je-priblizno-40-visji-od-vrednosti-v-mirovanju","tag-pri-idiopatski-epilepsiji-pa-je-potrebna-epilepticna-terapija-in-ustrezen-rezim-zivljenja-zariscne-distonije-so-motnje-misicnega-tonusa-to-je-nenormalna-togost-misic","tag-pri-kateri-se-pri-pisanju-in-vcasih-tudi-pri-sorodnih-opravilih-pojavijo-spazmodicni-krci-v-prizadetih-misicah-vzroki-za-to-in-druge-distonije-so-slabo-raziskani-verjetno-je-okvarjena-motoricn","tag-pri-kateri-se-v-ventriklih-kopici-prevec-cerebrospinalne-tekocine-likvorja","tag-pri-kateri-se-vec-vretenc-nepopolno-razvije-in-ostane-del-hrbtenjace-nezavarovan-tveganje","tag-pri-katerih-ne-ugotovimo-nevroloskih-izpadov-obicajno-so-lokalizirane-na-spodnjih-udih-fibrilacije-so-kontrakcije-posameznih-misicnih-vlaken","tag-pri-nadaljevanju-pasivnega-giba-tonus-naglo-popusti-in-se-vrne-sele","tag-pri-nemieliziranih-vlaknih-so-aksoni-le-potopljeni-v-invaginacije-citoplazme-schwanove-celice","tag-pri-nesproscenem-pa-se-aktivirajo-enote-v-spinalnem-refleksnem-loku-navadno-je-tonus-vecji-v-misicah","tag-pri-nevrotikih-visja-tremor-se-lahko-pojavi-med-doloceno-drzo-posturalni-tremor","tag-pri-pasivnih-gibih-tonus-ni-enakomeren-ampak-sunkovito-narasca-in-popusca-fenomen-zobatega-telesa-sindrom-arterije-cerebri-mediae-kortikalne-veje-prehranjujejo-vecji-del-skorje-in-subkortik","tag-pri-popravljanju-gibov-ter-vplivajo-na-misicni-tonus-okvare-horea","tag-pri-prehodih","tag-pri-spinalni-paraplegiji-refleks-sploh-ne-ugasne-gre-za-refleks-z-vecnevronsko-verigo-patelarni-refleks-se-ne-habituira-ker-je-monosinapticna-veriga-pri-zdravem-cloveku-so-refleksi-pod-kontrolo-m","tag-pri-starejsih-7hz","tag-pri-stisku-v-pest-ostaneta-palec-in-kazalec-iztegnjena-senzibilnostni-izpad-je-najhujsi-na-palcevi-strani-dlani","tag-pri-visokih-obstaja-nevarnost-prizadetosti-dihanja-nad-c4-zaradi-pareze-diafragme-vedno-nastopita-tudi-retenca-urina-in-blata-vzroki-travmatska-poskodba-hrbtenice","tag-pri-vrnitvah-bolezni","tag-pri-zolcni-koliki-pa-pod-desno-lopatico-poliomielitis-je-akutna-virusna-infekcija","tag-pride-do-izpada-zivcne-funkcije","tag-pride-do-krvavitev-v-subarahnoidalni-prostor-klinicna-slika-nenaden-hud-glavobol","tag-pride-do-zvisanega-intrakranialnega-tlaka-simptomi-glavobol","tag-pride-le-do-lokalne-depolarizacije-postinapticne-membrane-temu-recemo-epsp","tag-prijemalni-refleks","tag-primitivni-refleksi-ter-jacksonova-kortikalna-epilepsija-zariscni-napadi-z-elementernimi-simptomi-zarisce-je-v-primerni-motroicniskorji-krci-se-pojavijo-v-misicnih-skupinah-nasprotnega-dela-tele","tag-priskocijo-na-pomoc-3-anastomozni-sistemi-obroc-anastomoz-na-mozganski-bazi","tag-prizadane-roke-med-pisanjem","tag-prizadane-spodnje-ude","tag-prizadeti-ostane-na-mentalnem-nivoju-3-7-let","tag-prizadeti-se-ni-zmozen-nauciti-niti-osnovnih-stvari","tag-proces-se-obicajno-zacne-v-cervikalni-hrbtenjaci-k-ose-votlina-siri","tag-progresivna","tag-progresivno-slabsanje-spomina","tag-proksimalne-misice-so-bolj-prizadete-kot-distalne","tag-proksimalni-pa-do-prvega-ranvierovega-azemka","tag-prostaglandini","tag-prostorska-dezorientacija-okvara-obeh-strani-senzoricne-motnje-hemitipa-senzoricna-nepozornost","tag-prozopagnozija-ne-prepoznava-obrazov","tag-prsti-lahko-stejejo","tag-prva-znamenja-so-osebnostne-spremembe","tag-psi","tag-psihiatricne-tezave","tag-pulz-bradikarden","tag-radikularne-motircne-in-senzoricne-izpade-spodnjega-uda","tag-ramensko-medenicna-prizadane-oba-spola","tag-raste-tudi-signal-v-mozganski-skorji-zanka-gama-ob-vzdrazenju-gama-motonevronov-pride-do-krcenja-koncnih-predelov-intrafuzalnih-vlaken-in-s-tem-do-raztegnitve-osrednjih-predelov-teh-vlaken","tag-razdrazljivost","tag-razdrazljivost-ali-pretirana-sugestibilnost-apatije","tag-razen-v-spolnih-organih-in-na-zlezah-posredujejo-inhibicijo-v-srcu-prek-adenilne-ciklaze-in-ekscitacijo-v-gladkih-misicah-prek-ip3-visji-vegetativni-centri-1-podaljsana-hrbtenjaca-vazomotor","tag-razlicne-kretnje-prva-pomoc-preprecimo-sekundarne-poskodbe","tag-razporeditev-in-potek-prizadetosti-misic-zelo-variirata-glede-na-tip","tag-razsirjena-trajna-bolecina-v-sklepih","tag-raztegnitev-srednjega-dela-vlakna","tag-razvije-se-kasneje-in-pocasneje","tag-razvije-se-mozganski-edem-in-edemi-drugih-parenhimskih-organov-konca-se-lahko-s-smrtjo-parcialni-traja-vec-ur-ekstrapiramidne-proge-v-hrbtenjaci-ekstrapiramidni-sistem-zajema-vse-motoricn","tag-razvije-se-splosna-misicna-slabostz-mesanico-prizadetosti-smn-in-zmn-ali-pa-z-bulbarno-simptomatiko","tag-razvijejo-se-znaki-cerebralne-kompresije-z-glavobolom","tag-rdeca-vlakna-manjsa","tag-rdece","tag-recimo-opecena-koza-in-sekundarna-posledica-facilitacije-sekundarnih-nevronov-v-hrbtenjaci-obtok-likvorja-likvor-je-bistra","tag-recimo-svetloba","tag-redkeje-pa-vnetje-ishiadilnega-zivca-mehanicne-poskodbe-zivcev-stopnje-mehanicne-kompresije-zivca-nevrotineza-prekinitev-celotnega-zivca-popoln-prerez-ali-pretrganje-kirursk-ose-ga-da","tag-redki-dozivijo-vec-kot-30-let","tag-refleksi-in-senzoricni-zivci-omrtvicenost","tag-refleksi-se-ojacajo-ali-zmajsajo-odvisno-od-odziva-to-je-aktivna-habituacija","tag-rigidnost-proteini-opravljajo-mnoge-kljucne-funkcije-tako-v-mozganih-kot-v-telesu-nekateri-pa-imajo-na-telo-lahko-stranske-ucinke-protein-alfa-sinuklein-zacne-obnasati-drugace-zaradi-se-nedognanih","tag-ritem","tag-rizicni-obcutki-vibracije","tag-roki-in-nogi-zavest-je-povsem-ohranjena-sindrom-parietalnega-reznja-okvara-dominantne-strani-obicajno-leva-receptivna-disfazija","tag-s-hrbtenjaco-in-velikimi-mozgani","tag-s-katerimi-izvajamo-finejse-gibe","tag-s-katerimi-premikamo-zrklo","tag-s-kom-se-je-po-nesreci-pogovarjal","tag-s-pomocjo-katere-lahko-selektivno-uporabljamo-samo-ene-to-je-reciprocna-inervacija-zanjo-skrbijo-inhibicijski-internevroni-na-spinalnem-nivoju-po-kortikospinalni-progi-se-ekscitirajo-agosn","tag-s-smrtjo-edina-ucinkovita-zascita-pred-tetanusom-je-cepljenje-sistematicno-cepljenje-otrok-se-je-v-sloveniji-pricelo-leta-1951-kljub-rednemu-cepljenju-v-otrostvu","tag-s-tem-receptorskega-obrocka","tag-s-ce-so-socasno-prizadete-se-zivcne-korenine","tag-s3","tag-saj-bi-sicer-lahko-povsem-napacno-razlagali-izvid-obicajno-preiscemo-obraz-in-zgornje-ude","tag-saj-naj-bi-z-okvaro-debelih-vlaken-izpadel-njihov-modulatorni-aferentni-priliv-je-bolecinski-sindrom","tag-saj-omogoca-izmenicno-gibanje-udov-infarkti-mejnih-con-parietookcipitalna-mejna-cona-izpadi-vidnega-polja","tag-saj-so-zgodnji-znak-als-atrofirani-misici-dajejo-stevilne-fascikulacije-videz-vrece","tag-salbost","tag-schwannove-celice-ne-odmro","tag-se-eno-ali-vec-vretenc-ne-razvije-normalno","tag-se-lahko-zaradi-teh-procesov-pojavijo-zmotne-zaznave-iluzije-lumboishialgija-je-bolezensko-stanje-z-mocnimi-bolecinami","tag-se-misica-ne-more-vec-krciti-in-pravimo-da-je-utrujena-ce-misica-dela-zelo-hitro","tag-se-pojavi-mozganski-edem-babinskijev-znak-ali-refleks-po-babinskem-polisinapticen-refleks","tag-se-pojavi-oslabelost-rok-in-trupa-ter-zatrdelost-in-oslabelost-nog-na-nivoju-votline-se-izgublja-siva-substanca-sprednjih-rogov","tag-se-posebej","tag-se-posebej-ce-je-vzrok-multipla-skleroza-vcasih","tag-se-posebej-pri-vecjih-zivcnih-vlaknih","tag-se-postopno-razvija-ter-lahko-traja-20-in-vec-let-je-posledica-spremenjenega-delovanja-nekaterih-delov-osrednjega-zivcnega-sistema-navzven-se-kaze-s-stevilnimi-simptomi-najbolj-znacilne-so-motoric","tag-se-tiste-na-obrobju-inhibirajo-in-obratno-kadar-imamo-opravka-z-igrami-barv-in-svetlobe","tag-se-v-njej-razkrajajo-tudi-druge-snovi","tag-se-v-retikularni-substanci-preklaplja-in-inhibira-prenos-po-vlaknih-okvare-te-proge-zvisajo-misicni-tonus-piramidna-proga-izhaja-iz-senzomotoricne-skorje-in-neposredno","tag-se-v-srednji-crti-prekrivajo","tag-se-vse-te-skodljive-snovi-odstranijo-iz-organizma-in-telo-normalno-funkcionira-misicne-distrofije-so-genetsko-determirane-misicne-slabosti-in-atrofije-pri-vecini-primerov-je-okvara-podedovana-in-pri","tag-se-zmanjsa-kolicina-likvorja-najpomembnejsi-izvor-likvorja-je-horoidni-pletez-v-stranskih-ventriklih-normalno-se-v-24-urah-izloci-500cm3-likvorja","tag-secil","tag-secnega-mehurja","tag-senzibilnosti-in-avtonomnih-funkcij-lahko-najdem-znamenja-para-ali-tetrapareze-z-ugaslimi-propriceptivnimi-refleksi","tag-senzoricna","tag-senzoricnih-normalne-m-biopsija-pokaze-nevrogeno-atrofijo-vlaken-emg-pa-patolosko-spontano-aktivnost","tag-senzorike","tag-serotonin","tag-sestavljen-iz-receptorja-v-misici","tag-sfinktrov","tag-sile","tag-skandirana-govorica-sindrom-frontalnega-reznja-dolocene-funkcije-so-pretezno-lokalizirane-v-posameznih-mozganskih-reznjih","tag-skandirana-ogovrica-ekstrapiramidna-oblika-pri-parkinsonovi-b-monotona","tag-sklepnih-ovonjic-in-vezi","tag-skoraj-vsa-za-bolecinske-drazljaje-stenoza-spinalnega-kanala-gre-za-zozanje-antero-posteriornega-premera-hrbtenicnega-kanala-pod-kriticno-vrednost","tag-skrbeti-zase","tag-slabo","tag-slabo-ravnotezje","tag-slabost","tag-slabost-gibov-astenija-motnje-hoje","tag-slabost-in-bruhanje","tag-slabost-malih-misic-roke-in-noge","tag-slabost-misic-se-razsiri-na-trup","tag-slabostjo","tag-slinjenje","tag-slusni-drazljaji","tag-slusnih","tag-snov-p-in-pa-toplotni","tag-so-majhne-in-jih-je-veliko-bolezen-povzroca-propad-aksonov-zaradi-deinervacije-misice-in-pride-najprej-do-propada-majhnih","tag-so-makrofagi","tag-so-motoricne-enote-manjse","tag-so-spremembe-misicnega-tonusa-podobne-tistim-pri-decerebracijski-rigidnosti-tonus-je-zvisan-v-estenzornih-misicah-in-zaradi-mocno-izrazenega-tonicnega-refleksa-na-iztezanje-upognemo-ude-le-z-zelo-poc","tag-so-ze-blizje-meji-normalnega-razvoja-okvara-korenine-l5-hernia-disci-anulus-fibrosus-poci","tag-spanja-preprecevanje-ni-mogoce-tremor-je-najpogostejsi-med-vsemi-nehotenimi-gibi-so-bolj-ali-manj-pravilni","tag-spasticnost","tag-spasticnost-in-zivahni-proprioceptivni-refleksi-se-razvijejo-sele-po-nekaj-dneh-pod-mestom-lezije-najdemo-izpade-senzibilnosti","tag-spazmolitiki","tag-spina-iliaka","tag-spinalne-vestibulospinalna-facilitira-motonevrone-antigravitacijskih-misic-in-njihov-refleks-na-iztezanje-enako-deluje-tudi-facilitatorna-retikulospinalna-proga","tag-spinoretikulari-vlakna-tipa-c","tag-sprednja-stran-goleni","tag-spremembe-cuta-za-okus-zacetek-je-obicajno-nenaden","tag-spremembe-razpolozenja","tag-spremembe-so-na-mielinski-ovojnici-meningeom-je-vglavnem-benigni-tumor-mezodermalnega-izvora","tag-spremenjen-nivo-zavesti","tag-sprozijo-ga-vidni","tag-srcna-akcija-aritmicna","tag-srcno-misico-in-zleze-sestavljajta-ga-dva-oddelka-simpatikus-plosna-aktivacija-in-mobilizacija-ustreznih-sistemov-v-alarmantnih-stresnih-stanjih","tag-srednje-ali-mocno-razsirjeni-zenici","tag-sta-se-meduloblastom-in-epindiom-golgijev-kitni-receptor-ti-receptorji-so-v-kitah-in-trebuhu-misice-obcutljivi-so-na-povecanje-napetosti-v-misici","tag-staelitske-celice-so-druga-oblika-nevroglije-v-pzs","tag-stafilokoki","tag-stereoagnozija","tag-stevilni-motoricni-in-vokalni-tiki","tag-stoja-in-hoja-so-negotovi-pri-spinalni-ataksiji-nastane-zaradi-okvare-zadajsnih-sveznjev-gre-za-motnje-proprioceptivnih-obcutkov-iz-globlje-lezecih-tkiv-bolnik-lahko-nekoordinirane-gibe-z-vidom-ko","tag-stopali-skupaj","tag-strahu-in-parasimpatikus-koordinacija-nadzornih-sistemov","tag-streptokoki","tag-strupi-arzenik-prakticno-pa-vsaka-bolezen-ali-poskodba-zivcevja","tag-sunkoviti-gibi-distalnih-delov-udov-in-obraza","tag-suplementarnega-motoricnega-in-premotoricnega-korteksa-ter-posteriornega-parietalnega-korteksa-kvantitativne-motnje-zavesti-somnolenca-stanje-podobno-zaspanosti","tag-tako-da-se-celotna-citoplazma-ovije-okoli-vlaknam","tag-tako-ena-celica-ovija-vec-aksonov-hkrati","tag-takrat-govorimo-o-meningoencefalitisu-preobcutljivost-na-pritisk-in-dotik-dozivlja-delirij-oblika-kvalitativne-motnje-zavesti","tag-taktilne","tag-taktilnih","tag-talamus-in-suplementarno-motoricno-podrocje-habituacija-je-privajanje-oziroma-izcrpavanje-prenosa-drazljajev-v-refleksnem-loku-npr-z-zgeckanjem-podplatov-izzovemo-fleksijski-umaknitveni","tag-telesnem-naporu-in-v-vrocini-projecirana-bolecina-je-tip-zmotno-lokalizirane-bolecine-npr-kompresija-in-infiltracija-n-trigeminusa-s-tumorjem-v-posteriorni-fossi-tumorji","tag-telesu-in-obraznih-misicah","tag-temperatura-se-povisa-do-39","tag-temperaturo-ter-globinsko-senzibilnost-za-globok-pritisk-in-bolecino","tag-ter-ugotavljamo-zmanjsano-misicno-moc-hude-utesnitvene-nevropatije-se-kazejo-z-atrofijo-in-deformacijo-roke","tag-tezave-s-poziranjem-prevodne-hitrosti-motoricnih-zivcev-so-malo-upocaasnjene","tag-tezave-z-govorom-so-bolj-odvisni-od-lokalizacije-kot-od-narave-lezije-in-variirajo-glede-na-posameznika-znacilni-so-demielinizacijski-plaki-v-belini-mozgan","tag-teze","tag-tezko-lokalizirani-bolecini-skupna-znacilnost-vseh-nociceptorjev-je","tag-tezko-se-vkljucijo-v-druzbeno-okolje","tag-ti-tumorji-so-primerno-redkejsi-dve-drugi-neoplazmi","tag-tia-tranzitorna-ishemicna-ataka-zacasna-embolicna-okluzija-retinalnih-ali-cerebralnih-zil-vodi-do-predhodnih-fokalnih-deficitov-ali-prehodnih-ishemicnih-atak","tag-tiha-govorica","tag-tipni","tag-to-je","tag-to-so-t-i-ranvierovi-zazemiki","tag-toni-tihi","tag-toplote","tag-topografska-agnozija","tag-torej-na-povrsino-koze-npr-bolecina-po-infarktu-se-pogosto-cuti-v-levi-roki-in-spodnji-celjusti","tag-torej-se-aktivirajo-najprej-ter-generirajo-manjse-moci-vecji-motonevroni-paozivcujejo-vecje-motoricne-enote","tag-torej-se-aktivirajo-nazadnje-pri-razvitih-vecjih-silah-na-ravni-ene-motoricne-enote-se-moc-kontrakcije-nadzira-z-frekvenco-akcijskih-potencialov-po-motoricnem-vlaknu-motonevrona-veljajo-pravila-teta","tag-traheostomija-neustrezen-govorni-odgovor-tuj-jezik","tag-travm","tag-trd-vrat","tag-trdo-lezisce","tag-trganje-v-krizu","tag-trombocitih","tag-trup-ali-celo-bulbarne-misice-locimo-fizioloski-tremor-frekvenca-9-10hz","tag-tudi-biofeedback-in-tehnike-sproscanja","tag-tudi-omejena-gibljivost-zdravljenje-nekateri-posamezniki-bolecin-uspejo-obvladati-z-vadbo-tehnike-duha-in-telesa","tag-tudi-oni-drugih-ne-razumejo","tag-tudi-periferni-nevron-znake-akutne-infekcije-spremljajo-znaki-mozganske-lezije-pareze","tag-tudi-pri-tifusu","tag-tudi-transverzalni-mielitis-spinotalamicna-progasistem-prevaja-impulze-po-dveh-poteh-v-anterolateralnem-funiklu-hrbtenjace-tractus-spinothalamicus-anterior-poteka-do-retikularne-formacije-mozganske","tag-tudi-v-zgodnji-fazi-hemiplegije-in-pri-spinalnem-soku-hipertonija-povecan-tonus","tag-tudi-zacetek-hotenega-giba","tag-tukaj-nastanejo-cisterne-absorbira-se-v-pacchinijevih-granulacijah-ter-gre-v-venski-krvni-obtok-oligofrenja-dusevna-nerazvitost-posledica-organske-okvare-mozgan-zgodnja-poskodba-intrau","tag-tumor-v-veki","tag-tumor-v-zivcni-korenini-ali-ob-njej","tag-tumor-zivca-ali-dodatno-zmanjsajo-anatomsko-ozino","tag-ugasla-mozganska-elektricna-aktivnost-mozganski-edem-je-vzrok-trajno-povisanega-intrakranialnega-pritiska","tag-ugasnejo-proprioceptivni-refleksi-na-denerviranih-misicah-opazimo-fascikulacije-ter-fibrilacije-troficne-motnje-so-tudi-na-kozi","tag-ugotovijo-ga-s-ct-jem","tag-uporaba-oralnih-kontracepcijskih-sredstev-brez-in-z-avro-oftalmicna","tag-uporablja-samo-kljucne-besede","tag-uporabljamo-izraz-akutna-kompresija-pri-perkusijski-kompresiji-je-zadosten-ze-enkraten-udarec-na-pravo-mesto-npr-na-ulnarni-zivec-neposredno-za-komolcem-pareza-sobotne-noci-nastane-zaradi-pritisk","tag-ustrezna-zaasnja-korenina-ali-spinalni-zivec-ce-se-pojavlja-po-trupu-navzdol","tag-utrujenostjo-bolniki-so-somnolentni","tag-uzivanje-alkohola","tag-v-centralnem-kanalu-so-viskokoprizmaticne","tag-v-duri-nad-hemisfero-velikih-mozgan-klinicna-slika-pocasen","tag-v-horoinem-pletezu-pa-izoprizmaticne","tag-v-katerega-so-potopljeni-mozgani-in-hrbtenjaca-likvor-deluje-kot-amortizer-in-je-regulator-pritiska-in-prostora-kadar-se-zveca-kolicina-krvi-in-volumen-mozganov","tag-v-katerih-je-kemicni-prenasalec-ach","tag-v-katerih-se-akumulira-lipopascin-senilna-demenca-presenilna-demenca-granuvakuolarna-degeneracija","tag-v-komolcni-jami-medialno-ob-arteriji","tag-v-mirovanju-jih-ni-ali-pa-so-zelo-redki-nastopi-pri-razlicnih-okvarah-mozgan-horeaticni-znaki-motoricni-zgibki","tag-v-mozganskih-zivcih-in-okoli-iii-in-iv-ventrikla-diagnoza-na-podlagi-mr-in-lumbalne-punkcije","tag-v-najtezjem-primeru-pa-celo-povsem-odsoten-bolniki-z-brocovo-afazijo-pocasi-in-s-tezavo-netekoce-izrazijo-svojo-misel-oz-odgovor-to-storijo-z-uporabo-posamicnih-samostalnikov-in-glagolov-v-enosta","tag-v-nekaj-urah","tag-v-obliki-jagod-nastanejo-zaradi-zilne-slabosti-ni-tunike-medie-ali-ateroskleroze-degenerativnih-sprememb-na-steni-zile-obicajno-se-pojavijo-na-razcepiscih-arterij-in-ko-pocijo","tag-v-praksi-pa-trajajo-zgolj-nekaj-minut-je-najpogostejsi-pokazatelj-cerebrovaskularne-insuficience-in-opozorilno-znamenje-grozece-kapi-simptomi-so-odvisni-od-prizadete-arterije","tag-v-priblizno-0-15-okuzb-se-v-nekaj-dneh-pojavi-misicna-paraliza-znacilna-je-prizadetost-zivcev-osrednjega-zivcevja-smn-vnetje-sive-substance-v-hrbtnem-mozgu","tag-v-skodo-inhibicije-motonevroni-so-zato-bolj-vzdrazljivi-in-posledicno-zivahneje-odgovorijo-na-vse-ekscitatorne-prilive-tudi-tiste-iz-senzoricnih-vlaken-ia-in-ii-iz-misicnega-vretena-okvara","tag-v-soli-tezko-sledijo-programu","tag-v-spanju-jih-obicajno-ni-prav-tako-ni-atrofij-in-motenih-refleksov-zivcno-misicni-prenos-zivcnomisicni-stik-je-specializirana-sinapsa","tag-varujejo-pred-vstopom-tujkov-in-jih-fagocitirajo","tag-vaskularne-lezije-spinalni-infarkt","tag-vcasih-celo-vsebinske-motnje-misljenja-blodnje-in-precej-hud-psihomotoricni-nemir-lahko-nastane-pri-organskih-okvarah-mozgan-ali-pri-intoksikacijah","tag-vcasih-pa-nastane-tudi-brez-znanega-zunanjega-vzroka-mioklonus-trupa-in-stegen-je-opisan-pri-boleznih-hrbtenjace","tag-vcasih-pa-se-tumor-vrasca-v-kost-in-hkrati-pride-do-absorbcije-in-neoformacije-kosti-najpogosteje-je-lokaliziran-v-obmocju-sagitalnega-sinusa","tag-vcasih-pa-vzroka-ne-najdemo-hitro-povzroci-izgubo-vida","tag-vcasih-retencijo-urina-in-v-sedecem-polozaju-se-ne-more-skloniti-z-glavo-do-kolena-diagnozo-potrdimo-z-lumbalno-punkcijo-bister-likvor-virusna-infekcija","tag-vcasih-se-pojavi-pri-nosecnicah-to-so-nehoteni","tag-vdolbino-ali-pigmentirano-liso-meningokela-je-hujsa-oblika-spine-bifide-pri-njej-se-hrbtenjacne-obojnice-bocijo-skozi-nepopolno-oblikovano-vretence","tag-vdolz-aksona-lahko-opazimo-prekinitve-mielinske-ovojnice","tag-vec-mioglobina","tag-vecinoma-med-40-in-70-tim-letom-praviloma-poteka-pocasi","tag-vecja-je-verjetnost-fleksornega-krca-patkinsonska-rigidnost-rigidni-so-predvsem-fleksorji","tag-vedenjska-terapija-za-sprejemanje-bolecine","tag-vegetatine-halucinacije-lege-telesa","tag-vegetativnega-ganglija-in-postganglijskega-nevrona-glavni-nevrotransmiter-v-gangliju-je-acetilholin-simpaticni-gangliji-so-ob-hrbtenjaci","tag-veliko-mitohondrijev","tag-vendar-dolgotrajnih-ali-ponavlajajocih-se-zunanjih-ali-notranjih-mehanskih-dejavnikov-mikrotravma-in-je-vezana-na-znacilno-anatomsko-lokacijo-zunanji-lokalizirani","tag-vendar-je-lahko-tudi-difuzni-razsiri-se-znotraj-ene-ali-obeh-hemisfer-cerebralni-edem-lahko-sprozi-dvig-icp-bodisi-lokalno-ali-generalizirano","tag-vendar-se-hrbtenjaca-in-njene-ovojnice-ne-izbocijo-nad-anomalijo-vidimo-sop-las","tag-vendar-ti-simptomi-izginejo-v-dnevu-ali-dveh-v-1-2-vseh-primerov-se-po-nekaj-dnevih-pojavi-virusni-meningitis","tag-vibracijo","tag-vibrirajoce-vilice-pa-mu-postavimo-na-mesta","tag-vidna-dezorientiranost","tag-vidnih-ali-slusnih-halucinacij-ce-se-napadi-sledijo","tag-virusne-okuzbe","tag-visji-centri-je-sistem-predvsem-eferentnih-poti-iz-osrednjega-zivcevja","tag-visoke-potenciale-in-redukcijo-stevila-motoricnih-enot-ataksija-izguba-koordinacije-gibov-ni-atrofije-misic","tag-vizualna-nepozornost","tag-vlakna-za-bolecino-in-temperaturo-pa-se-prekrivajo-v-vecji-meri-kot-vlakna-za-dotik-cutni-zivci","tag-vnetij-ter-cerebrovaskularnih-procesov-znaki-osebnostne-spremembe","tag-vnetja-in-tumorji-kosti-in-mehkih-tkiv-blaga-utesnitev-zivca-je-tedaj","tag-vnetja-ter-bolezni-presnove","tag-vnetje","tag-vnetje-gre-navzdol-po-hrbtenjaci","tag-vnetje-pa-se-iz-mozganskih-ovojnic-pogosto-razsiri-na-mozganski-parenhim","tag-vratu","tag-vrtoglavica","tag-vse-lahko-naredi-avtomaticno-diplopija-je-stanje","tag-vsi-njegovi-razvejki-ter-pripadajoca-misicna-vlakna-razlikujemo-velike-in-majhne-motoricne-enote-pri-majhnih-ena-zivcna-celica-oskrbuje-od-5-do-15-misicnih-vlaken-oko-pri-velikih-pa-do-1800-ekst","tag-vstajanja","tag-z-obcutljivostjo-za-dotik-in-in-obcutkom-toplote","tag-za-katere-ni-potrebna-tocna-lokalizacija-ter-hiter-prenos-gre-samo-za-obcutke-bolecine","tag-za-katerega-je-znacilna-huda","tag-za-katero-je-znacilno-hitro-utrujanje-bulbarne-muskulature-spastica-okvara-zgornjega-motoricnega-nevrona","tag-za-njo-pa-somatosenzoricna-podrocje-tik-pred-centralno-brazdo-vsebuje-veliko-stevilo-piramidnih-celic","tag-zabrisana","tag-zacne-se-v-puberteti","tag-zacnejo-se-na-obrazu","tag-zaletava","tag-zanasanje-pri-hoji-poznamo-dve-vrsti-hidrocefalusa-obstruktivni-delna-ali-popolna-zapora-krozenja-likvorja-komunikacijski-postopno-povecanje-prekatov","tag-zapestja-zunanji-pritisk-recimo-teza-glave-specega-partnerja-prirojeno-pretesen-karpalni-kanal-razni-tumorji-klinicna-slika-visoka-lezija-n-medianusa-na-podlakti-omejuje-pronacijo-podl","tag-zapestje","tag-zapiranju-kosti-meingokele","tag-zaprte","tag-zaradi-cesar-se-pojavi-oslabelost-in-atrofija-misic","tag-zaradi-cesar-se-posledicno-poveca-pritisk-na-mozgane-najpogosteje-pri-novorojenckih-zvecani-tlak-tekocine-razmakne-mehke-lobanjske-kosti-in-glava-se-nenormalno-poveca-in-starejsih-bolezen-lahko-po","tag-zaradi-travme","tag-zaspano","tag-zaspanost","tag-zato-izpadi-senzibilnosti-nikoli-ne-sezejo-do-te-crte-spinalni-disrafizmi-nastanejo-zaradi-motenj-v-zdruzevanju","tag-zato-je-pomembno-takojsnje-zdravljenje-vzroki-meningitis","tag-zato-je-treba-pri-preiskavi-tako-ene-kot-druge-motnje-visje-zivcne-dejavnosti-to-upostevati","tag-zato-lahko-bolnika-zadusijo-prizadeti-so-lahko-tudi-centri","tag-zato-pravimo","tag-zato-se-imenuje-primarna-motoricna-skorja-piramidna-pot-je-najvaznejsa","tag-zato-se-mu-rece-area-piramidalis-to-je-podrocje-za-hoteno-motoriko","tag-zato-se-pojavi-ohlapna-paraliza-in-odsotnost-kitnih-refleksov-prizadetost-misic-je-asimetricna","tag-zato-se-prekine-normalni-pretok","tag-zato-so-pogosto-nestrpni-in-napadalni-imajo-tudi-tezave-pri-branju-in-pisanju-drugih-simptomov-obicajno-ni-razen-zmanjsanega-desnega-vidnega-polja-bolnike-pogosto-napacno-diagnosticirajo-kot-zmeden","tag-zazema-zavest","tag-zaznavna-polja-nekatere-se-nahajajo-v-centru","tag-zaznavne-motnje","tag-zbadajoco-bolecino","tag-zbolijo-pa-vecinoma-otroci-oz-mladostniki-distonicni-gibi-so-mocnejsi-pri-emocijah-in-hotenih-gibih","tag-zdi-se-da-je-misica-hipertroficna","tag-zdravljenje-motenj-mikcije-in-spasticnosti-klonus-koleno-rahlo-upognemo-in-bolnikovo-stegno-podpremo-stopalo-v-gleznju-upognemo-nazgor-zelo-hitro-dorzifleksija-stopala-normalno-do-sprememb-ne-pri","tag-zdravljenje-pa-z-interferoni","tag-zelo-mocne-bolecine","tag-zelo-redka-pa-v-prsnem-delu-subduralni-hematom-vzrok-subarahnoidalne-krvavitve-je-pocena-krvna-zila-znaki-nenaden-glavobol","tag-zelo-redka-hemiasomatognozija-bolnik-se-vede","tag-zelo-redko-pa-sta-prizadeta-respiratorni-in-vazomotoricni-center-v-meduli-poliradikulonevritis-guillian-barre-je-akutno-postinfekcijsko-stanje-respiratorna-infekcija","tag-zivahne-in-patoloske-reflekse-brez-senzibilnostih-motenj-bolnik-je-utrujen","tag-zivahnejse-kitne-reflekse","tag-zivahni-refleksi","tag-zivcna-vlakna-se-razvijejo-v-stebrice-in-iz-prerezanega-aksona-zacno-brsteti-razvejki","tag-zivcno-korenino","tag-zlasti-imena-predmetov-namesto-da-bi-jih-poimenovali","tag-zlasti-na-distalne-misice-na-zgornjih-udir-facilitira-abdukcijo-in-ekstenzijo","tag-zmedenost","tag-zmn-psevdobulbarna-paraliza-z-zivahnim-maseterskim-refleksom","tag-znaailno-je","tag-znacilna-je-rigidnost-pa-tudi-fenomen-zepnega-noza-samo-v-misici-quadriceps-femoris-pri-upogibanju-iztegnjenega-kolena-sprva-ni-upora","tag-znacilnosti-so-podobne-duchenovi-misicni-tonus-je-upora-sproscenega-uda-pasivnim-gibom-ta-upor-je-posledica-fizikalnih-komponent-viskozno-elasticnih-lastnosti-misic","tag-zvecer-komaj-odpiramo-oci-od-utrujenosti-ko-pa-telo-pociva","tag-zveci","tag-zvisan-tonus","tag-zvisana-telesna-temperatura"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2753","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2753"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2753\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2753"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2753"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2753"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}} | |