{"id":2755,"date":"2015-02-02T17:30:46","date_gmt":"2015-02-02T16:30:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2755"},"modified":"2015-02-02T19:05:40","modified_gmt":"2015-02-02T18:05:40","slug":"nevrologija-vprasanja-in-odgovori-za-izpit","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevrologija-vprasanja-in-odgovori-za-izpit\/","title":{"rendered":"Nevrologija vpra\u0161anja in odgovori za izpit"},"content":{"rendered":"

KATERI NEVROLO\u0160KI BOLNIKI SO URGENTNI?<\/strong><\/p>\n

Zmeden bolnik, Nenadna hemiplegija , Nenadna motnja govora, \u00a0Nenaden glavobol, Po\u0161kodba glave, \u00a0Akutne motnje gibanja, Bolnik s kr\u010di, Akutna monopareza, parapareza, tetrapareza, Vrtoglavica, Nenadna izguba vida, dvojni vid, Bole\u010dinski sindrom , Nevrolo\u0161ko pogojena motnja dihanja, \u00a0Nevrolo\u0161ko pogojena\u00a0<\/strong>motnja po\u017eiranja , \u00a0Akutno poslab\u0161anje kroni\u010dne nevrolo\u0161ke bolezni.<\/p>\n

ZMEDEN BOLNIK = DELIRANTEN BOLNIK<\/strong><\/p>\n

Zna\u010dilnosti<\/strong>: Razdra\u017eljivost, Nemir, Slab\u0161e spanje, Pri\u010detek prete\u017eno pono\u010di, Nekaj ur ali dni, Nihanje v poteku.<\/p>\n

Klini\u010dna slika<\/strong>: Skaljena zavest, Zmanj\u0161ana pozornost, Motnja spomina za sve\u017ee dogodke, Motnja orientacije v \u010dasu in prostoru, Zaznavne motnje: vidne elementarne, vidne halucinacije: \u201cklasi\u010dne\u201d bele mi\u0161ke. Miselni tok: upo\u010dasnjen, inkoherenten. Razpolo\u017eenjsko nihanje: tesnoba, apatija, depresija, agitiranost.<\/p>\n

Opredelitev psihi\u010dnega sindroma<\/strong>: Anamneza, Klini\u010dna slika, Ocena psihi\u010dnih funkcij, Opazovanje.<\/p>\n

Vzroki:<\/strong>\u00a0Alkoholizem, Zdravila, Razli\u010dne kombinacije, Antiholinergiki, Opioidi, Psihotropna zdravila, Digitalis, Steroidi, Dehidracija, Sistemske bolezni, Neurejena sladkorna bolezen, Kardiovaskularne bolezni, Plju\u010dnica, Infekti se\u010dil.<\/p>\n

ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

Ukrepi glede na osnovno bolezen: Smernice, Splo\u0161ni ukrepi, Simptomatsko zdravljenje.<\/p>\n

Antipsihotiki<\/strong>: \u00a0haloperidol, olanzapin, risperidon, kvetipin<\/p>\n

Anksiolitiki<\/strong>: lorazepam, oksazepam, alprazolam, diazepam<\/p>\n

Klometiazol (Distraneurin), Vitamini B1<\/p>\n

NENADNA HEMIPLEGIJA<\/strong><\/p>\n

Okvara je na nasprotni strani, kot je ohromelost, kadar je lezija nad vratom.<\/p>\n

Kortikospinalni trakt: Mo\u017eganska polobla, Mo\u017egansko deblo, Hrbtenja\u010da.<\/p>\n

Kortikospinalni trakt se kri\u017ea na kraniocervikalnem prehodu. Kortikospinalni trakt za\u010dne v desni polobli X te\u010de levo v hrbtenja\u010di.<\/p>\n

Lokalizacija okvare: \u00a01. Skorja \u00a02. Korona radiata \u00a03. Kapsula interna\u00a0 4. Mo\u017egansko deblo<\/p>\n

Kri\u017eanje senzori\u010dne poti, kri\u017eanje vidne poti.<\/p>\n

LOKALIZACIJA OKVARE<\/strong><\/p>\n

Okvara v skorji nasprotne poloble:<\/strong>\u00a0Kortikalna izguba ob\u010dutka \u2013 Znaki (Afazija, apraksija, agnozija)<\/p>\n

Okvara v kapsuli interni: Ni afazije ali kortikalnih znakov, Ni kortikalne izgube ob\u010dutka, Prete\u017eno sta zgornja in spodnja uda enako prizadeta. Dva klasi\u010dna tipa okvare: 1. Samo motori\u010dna hemipareza 2. Hemipareza + senzibilitetna motnja.<\/p>\n

Okvara nasprotne strani mo\u017eganskega debla: Okvara mo\u017eganskih \u017eivcev, Nistagmus, Cerebelarni znaki. 1. Okvare mo\u017eganskih \u017eivcev, Kontralateralna hemipareza, Internuklearna hemiplegija, Konjugirane pareze pogleda.<\/p>\n

HEMIPAREZA<\/strong>\u00a0\u2013 Ali je okvara v nasprotni polobli ali v mo\u017eganskem deblu? Okvara je lahko tudi v hrbtenja\u010di vendar prete\u017eno ka\u017ee okvara v hrbtenja\u010di obojestranske znake.<\/p>\n

Okvara hrbtenja\u010de:\u00a0Brown Sequardov sindrom<\/strong>\u00a0\u2013 Istostranska ohromelost, izguba ob\u010dutka za vibracijo, polo\u017eaj sklepov, izguba ob\u010dutka za bole\u010dino in temp. nasprotne strani.<\/p>\n

NENADNA GOVORNA MOTNJA<\/strong><\/p>\n

Govor je posebnost \u010dloveka. Egip\u010dani poro\u010dajo o motnji govora po po\u0161kodbi glave \u017ee pred 3000 leti. Broca je odkril okvaro v levem \u010delnem re\u017enju mo\u017eganov (Broca Area) pri bolniku z motnjo govora po smrti.<\/p>\n

Motnja govora:<\/strong>\u00a090-95% oseb z okvaro leve poloble, 5-10% oseb z okvaro desne poloble.<\/p>\n

Parafazija:<\/strong>\u00a0Zamenjava besede z glasom, \u00a0nepravilno\u00a0 besedo, ali nenamerna beseda<\/p>\n

Neologizem:<\/strong>\u00a0Parafazija s povsem novimi besedami<\/p>\n

Nefluenten govor:<\/strong>\u00a0Nepovezan govor<\/p>\n

Agrafija:<\/strong>\u00a0Nesposobnost pisanja<\/p>\n

Aleksija:<\/strong>\u00a0Nesposobnost \u010ditanja<\/p>\n

GLAVNI TIPI AFAZIJ<\/strong><\/p>\n

Broka afazija<\/strong>\u00a0\u2013 nepovezan govor, ni sposoben izgovorjave<\/p>\n

Wernicke-jeva afazija<\/strong>\u00a0\u2013 povezan govor, vendar nesmiselen (ne razume)<\/p>\n

Globalna afazija<\/strong>\u00a0\u2013 popolna izguba<\/p>\n

Druge<\/strong>\u00a0<\/strong>\u2013 konduktivna, \u00a0subkortikalna,\u00a0 transkortikalna motori\u010dna\/senzori\u010dna<\/p>\n

HEMIPAREZA<\/strong>\u00a0(Delna ohromitev dveh udov na isti strani)<\/p>\n

HEMIPLEGIJA<\/strong>\u00a0(Popolna ohromitev dveh udov na isti strani)<\/p>\n

\u017dilni vzrok: MK, TIA, Migrena, Vaskulitis<\/p>\n

Vnetja: Meningitis, Encefalitis, Absces<\/p>\n

Ekspanzivni procesi: Tumor, SAK, Epiduralni hematom<\/p>\n

Metabolne bolezni: Hiperozmolarna diabeti\u010dna koma, Elektrolitska motnja<\/p>\n

Drugi vzroki: Toddova paraliza, Demielinizacija, Kongenitalna motnja, Levkodistrofija, Psihiatri\u010dna bolezen.<\/p>\n

MO\u017dGANSKA KAP<\/strong><\/p>\n

Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi motnje v krvnem obtoku. Krvni obtok je lahko moten zaradi: Zapore \u017eil (arterij, ven), Razpoka \u017eil.<\/p>\n

ATEROSKLEROZA<\/strong><\/p>\n

Embolizem (holesterolni embolizmi, ateromske obloge), Lokalna zapora (tromb, ateromske obloge)<\/p>\n

EMBOLIJA ( Sr\u010dna \u2013 atrijska fibrilacija), Arterijska (trombembolija)<\/p>\n

Amaurosis Fugax, ACM infarct, ACA infarct, ACP infarct, Znotrajmo\u017eganska krvavitev, SAK, Anevrizma, Tumorji, Hidrocefalus\u2026<\/p>\n

UKREPANJE PRI HEMIPAREZI, HEMIPLEGIJI<\/strong><\/p>\n

\u017dILNI VZROK: Anamneza, hetero, klini\u010dna slika, kp, ekg, rtg pc., ct glave, mr glave, Doppler, tcd, mra, cta, dsa.<\/p>\n

Vnetja: Anamneza, heteroanamneza, klini\u010dna slika, krvne preiskave, lp, slikovna diagnostika.<\/p>\n

Ekspanzivni procesi: Anamneza, klini\u010dna slika, slikovna diagnostika.<\/p>\n

Metabolne bolezni: Anamneza, klini\u010dna slika, KP.<\/p>\n

Drugi vzroki: Toddova paraliza(A, H, KS, EEG), Demielinizacija (A, KS, MRI, LP), Kongenitalna motnja (A, H, KS), Levkodistrofija (A, KS, Slikovna diagnostika), Psihiatri\u010dna bolezen (A, H, KS, Psihiater).<\/p>\n

OBRAVNAVA IN ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

Na terenu: obravnava glede na prizadetost bolnika, Hiter pregled na terenu \u00a8 transport, Nadziranje \u017eivljenjskih znakov, Simptomatsko zdravljenje, Nevrolog: anamneza, heteroanamneza, klini\u010dni pregled,\u00a0 ustrezne preiskave, simptomatsko in vzro\u010dno zdravljenje, Fibrinoliza, Urgentna angioplastika z vstavitvijo \u017eilne opornice, Embolizacija ali operacija anevrizme.<\/p>\n

\u2018TIME IS BRAIN\u2019<\/strong><\/p>\n

Primarna preventiva \u2013 Modifikacija dejavnikov tveganja za prepre\u010devanje prve MK: zni\u017eevanje krvnega tlaka, statini, AG th, AK th, sprememba \u017eivljenjskega sloga.<\/p>\n

Akutna ishemi\u010dna MK, Interventno zdravljenje (fibrinoliza), rt-PA th v 3 urah, \u010de je doseglijva , AH th, AG th, AK th, statini.<\/p>\n

Sekundarna preventiva: Zmanj\u0161anje tveganja za drugo MK, AH, AG, AK th, statini,karotidna revaskularizacija.<\/p>\n

Rehabilitacija \u2013 Izbolj\u0161anje nevrolo\u0161kih funkcij.<\/p>\n

GLAVOBOL \u2013 IZHODI\u0160\u010cA ZA DIAGNOZO<\/strong><\/p>\n

Za diagnozo je pomemben opis bole\u010dine:<\/strong><\/p>\n

Za\u010detek glavobola, Narava in intenzivnost bole\u010dine, \u010cas, stalnost, ponavljanje, Lokalizacija, \u0161irjenje, spro\u017eilni dejavniki, Kaj bole\u010dino poslab\u0161a, izbolj\u0161a, spremljajo\u010di znaki, Druge bolezni, Dru\u017einska anamneza, socialna anamneza, prej\u0161nji glavoboli, Klini\u010dni pregled.<\/p>\n

Nova razvrstitev glavobolov (Cephalalgia 2004)<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. del:<\/strong>primarni glavoboli: Migrena, Glavobol tenzijskega tipa, Glavobol v rafalih in druge trigeminalne avtonomne bole\u010dine, Drugi primarni glavoboli<\/li>\n
  2. del:<\/strong>sekundarni glavoboli: Glavobol\u00a0 povezan s po\u0161kodbo glave in\/ali vratu, Glavobol\u00a0 povezan z boleznimi\u00a0 o\u017eilja na glavi ali vratu, Glavobol\u00a0 povezan z ne \u017eilnimi intrakranialnimi boleznimi, Glavobol\u00a0 zaradi\u00a0 delovanja kemi\u010dnih snovi in njihove ukinitve, Glavobol\u00a0 povezan z oku\u017ebami , Glavobol\u00a0 povezan z motnjami homeostaze, Glavobol ali obrazna bole\u010dina povezana z motnjo\/okvaro\/boleznijo \u00a0lobanje, vratu, o\u010di, u\u0161es, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih struktur obraza ali lobanje, Glavobol povezan s\u00a0 psihiatri\u010dnimi motnjami.<\/li>\n<\/ol>\n

    III. del:<\/strong>\u00a0nevralgije mo\u017eganskih \u017eivcev, centralna in primarna obrazna bole\u010dina in drugi glavoboli: Nevralgije mo\u017eganskih \u017eivcev\u00a0 in centralni vzroki obrazne bole\u010dine , Drugi glavoboli (neopredeljeni, nikjer razvr\u0161\u010deni).<\/p>\n

    PO\u0160KODBA GLAVE<\/strong><\/p>\n

    Primarna po\u0161kodba:<\/strong>\u00a0<\/strong>Mo\u017eganski pretres (komocija), Udarnina (kontuzija), Difuzna aksonska po\u0161kodba<\/p>\n

    Sekundarna po\u0161kodba mo\u017eganov<\/strong>: Znotrajlobanjski hematomi: Subduralni, Epiduralni, Kontuzijski, Mo\u017eganska oteklina (edem), Hipoksemija, ishemija mo\u017eganov.<\/p>\n

    Glasgovska lestvica za oceno zavesti (GSK) = 8<\/strong><\/p>\n

    60% pridru\u017eene po\u0161kodbe drugih organov, 25% potrebuje kirur\u0161ko oskrbo, 5% pridru\u017eena po\u0161kodba zgornje vratne hrbtenice.<\/p>\n

    Diagnoza:<\/strong><\/p>\n

    Anamneza, heteroanamneza, Klini\u010dni nevrolo\u0161ki pregled, Diagnostika (CT, MRT, Rtg glave)<\/p>\n

    38% kombinacija intrakranialnega in subduralnega hematoma, 27% epiduralni in subduralni hematom, Mo\u017eganska oteklina \u2013 samostojno, kombinacija s krvavitvijo.<\/p>\n

    AKUTNE MOTNJE GIBANJA<\/strong><\/p>\n

    Parkinsonizem, hiperkineza, diskinezije<\/strong>\u00a0<\/strong>: Osiroma\u0161eno gibanje, Pretirano gibanje, Spremljajo\u010da demenca ,Halucinacije, Vegetativne motnje, Psihogena komponentna.<\/p>\n

    URGENTNA STANJA ZARADI MOTENJ GIBANJA<\/strong><\/p>\n

    Hud hemibalizem:<\/strong>\u00a0maligna, generalizirana distonija \u2013 lahko pride do zlomov kosti, nevrolepti\u010dni maligni sindrom<\/p>\n

    Bizarna akutna motnja gibanja<\/strong>\u00a0\u2013 distonija zaradi Torecan-a, psihogeni tremor<\/p>\n

    Poslab\u0161ana \u017ee prisotna motnja gibanja<\/strong>\u00a0zaradi infekta, psihoza kot zaplet zdravljenja z zdravili<\/p>\n

    Bolniki z drugo boleznijo<\/strong>, ki ogro\u017ea \u017eivljenje in v sklopu katere se je razvil ekstrapiramidni sindrom (npr. ve\u010d\u017eari\u0161\u010dni mioklonus zaradi ledvi\u010dne in jetrne odpovedi).<\/p>\n

    TROMBOLIZA \u2013 Zdravljenje sve\u017ee ishemi\u010dne MK<\/strong><\/p>\n

    Tremor:<\/strong>\u00a0ritmi\u010dni oscilatorni gibi delov telesa, ki se lahko pojavijo v mirovanju (parkinsonizem), v dolo\u010denem polo\u017eaju ali aktivnost (esencialni ali familiarni), tik pred ciljem (intencijski)<\/p>\n

    Horeja:<\/strong>\u00a0neredni, hitri, trzajo\u010di gibi delov telesa<\/p>\n

    Atetoza:<\/strong>\u00a0po\u010dasna oblika horeje, zvijanje distalnih delov udov<\/p>\n

    Balizem:<\/strong>\u00a0izraziti in siloviti gibi proksimalnih delov udov<\/p>\n

    Distonija:<\/strong>\u00a0po\u010dasna, vzdr\u017eevana in ponavljanja kr\u010denj delov telesa: Blefarospazem \u2013 mm. O\u010di, Torticolis \u2013 vratne mm, Grafospazem \u2013 mm. Roke.<\/p>\n

    Mioklonus:<\/strong>\u00a0kratki in hitri zgibki (kot bi te oplazila elektrika)<\/p>\n

    Tik:<\/strong>\u00a0kratek, nereden in stereotipen gib, ki spominja na normalno kretnjo, a se preve\u010d ponavlja.<\/p>\n

    MONOPAREZE, PARAPAREZE, TETRAPAREZE<\/strong><\/p>\n

    Pareza je mi\u0161i\u010dna nemo\u010d, ki nastane zaradi:<\/p>\n

    Okvare zgornjega motori\u010dnega nevrona (ZMN)<\/p>\n

    Okvare spodnjega motori\u010dnega nevrona (SMN)<\/p>\n

    Bolezni \u017eiv\u010dnomi\u0161i\u010dnega prenosa<\/p>\n

    Bolezni mi\u0161ic<\/p>\n

    Kombinirane okvare ZMN in SMN<\/p>\n

    Funkcionalne oslabelosti mi\u0161ic<\/p>\n

    DIFERENCIALNA DG.<\/strong><\/p>\n

    OVARA ZMN \u2013 Ishemi\u010dna mo\u017eganska kap, krvavitev, absces, multipla skleroza, tumor hrbtenja\u010de ali mo\u017eganov.<\/p>\n

    OKVARA SMN \u2013 Pleksopatija, radikulopatija, nevropatija, bolezen \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega prenosa, miopatija, nevralgi\u010dna amiotrofija, tumor plete\u017ea, metastaze, borelija, iztrganje korenine, diskus hernia, po\u0161kodba hrbtenice.<\/p>\n

    BOLEZNI \u017dIV\u010cNO-MI\u0160I\u010cNEGA PRENOSA \u2013 Miastenia gravis, Lambert-Eatono-ov sindrom.<\/p>\n

    BOLEZNI MI\u0160IC \u2013 Miozitis, dermatomiozitis, familiarna hipo ali hipekalemi\u010dna periodi\u010dna paraliza, po\u0161kodbe, tumorji.<\/p>\n

    FUNKCIONALNA NEMO\u010c \u2013 Okvare sklepov, kosti \u2013 osteoporoza, po\u0161kodbe mi\u0161ic, metastaze, tumorji, vnetja.<\/p>\n

    VRTOGLAVICA<\/strong><\/p>\n

    Vrtoglavica (vertigo) je definirana kot iluzija gibanja predmetov ali okolja okoli bolnika ali bolnika okoli predmetov.<\/p>\n

    Vrtenje (rotacija), Nagibanje, Zibanje<\/p>\n

    Vrtoglavici podobna stanja: Omotica, Nestabilnost pri vstajanju, Negotovost pri hoji, Ob\u010dasno zana\u0161anje pri hoji, Strah pred padcem.<\/p>\n

    Najpogostej\u0161i vzroki vrtoglavic:<\/strong><\/p>\n

    Virusni labirintitis, Vestibularni neuronitis, Benigni paroksizmalni pozicijski vertigo, Menierov sindrom, Postravmatski vertigo , Akusti\u010dni nevrinom, Psihogena vrtoglavica, Vrtoglavica kot znak okvare mo\u017eg. debla, malih mo\u017eg., Vrtoglavica v okviru multiple skleroze, Vrtoglavica pri enostavnih ali kompleksih epilepsijah.<\/p>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n

    Nevrodegenerativne bolezni \u017eiv\u010devja so heterogena skupina bolezni z razli\u010dnimi vzroki.<\/strong><\/p>\n

      \n
    • \u0160tevilne so primarne, nekatere sekundarne (dedne,toksi\u010dne, metaboli\u010dne, infektivne)<\/li>\n
    • So povezane s starostjo<\/li>\n
    • So kroni\u010dne in progresivne<\/li>\n
    • Ni specifi\u010dne terapije<\/li>\n
    • Zna\u010dilne so patolo\u0161ke spremembe v specifi\u010dnih mo\u017eganskih podro\u010djih in nevronskih populacijah, ki\u00a0 determinirajo klini\u010dni fenotip bolezni.<\/li>\n
    • Predstavljajo pomembno medicinsko, socialno in finan\u010dno breme zaradi visoke prevalence, morbiditete in mortalitete.<\/li>\n<\/ul>\n

      Znanstveniki so sedaj identificirali specifi\u010dne gene za vrsto nevrodegenerativnih bolezni.<\/p>\n

      OKVARE:<\/strong><\/p>\n

      Degenerativna okvara skorje : Alzheimerjeva, Pickova bolezen<\/p>\n

      Degenerativna okvara motori\u010dnih nevronov: ALS<\/p>\n

      Degenerativna okvara bazalnih ganglijev: Parkinsonova bolezen, Huntingtonova horea<\/p>\n

      Degenerativna okvara ve\u010d sistemov: Multisistemska atrofija<\/p>\n

      ALZHEIMERJEVA BOLEZEN<\/strong><\/p>\n

      Degenerativno obolenje osrednjega \u017eiv\u010devja, ki povzro\u010di postopno pe\u0161anje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih funkcij.<\/p>\n

      Prevalenca pribli\u017eno 1\/100 prebivalcev. Odvisna je od starosti; 47% prebivalstva nad 85 let.<\/p>\n

      Ponavadi ve\u010d kot 60 let, bolniki z Downovim sindromom pa zbolevajo precej mlaj\u0161i.<\/p>\n

      Spol: M=\u017d<\/p>\n

      Genetika: pozitivna dru\u017einska anamneza v 50%. Zgodnje oblike Alzheimerjeveve bolezeni (AB) Redko: Mutacije, ki povzro\u010dijo avtosomno dominantno AB so vezane na kromosome 1 (gen za presenilin 2), 14 (gen za presenilin 1) in 21 (razli\u010dne mutacije na genu za amiloidni prekurzorski protein).<\/p>\n

      Pozne oblike AB (sporadi\u010dne in familiarne) so povezane z pojavom apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19 (45% populacije)<\/p>\n

      KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n

        \n
      • \n
          \n
        • \n
            \n
          • amnezija (konfabulacije)<\/li>\n
          • afazija (sprva nominalna, kasneje transkortikalna\u00a0 senzori\u010dna afazija, nazadnje mutizem)<\/li>\n
          • agnozija (zgodaj anozognozija)<\/li>\n
          • apraksija<\/li>\n
          • nevropsihiatri\u010dni simptomi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 psihoza v pozni fazi bolezni<\/p>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 depresija redkeje kot pri subkortikalnih demencah<\/p>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osebnostne spremembe; apati\u010dnost, razvrtost<\/p>\n

            –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vedenjske motnje; agresivnost, tavanje, agitiranost<\/p>\n

              \n
            • \n
                \n
              • \n
                  \n
                • epilepti\u010dni napadi<\/li>\n
                • mioklonus<\/li>\n
                • izguba telesne te\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                  POTEK BOLEZNI: Napredujo\u010da bolezen, ki zanesljivo vodi do globokega kognitivnega in socialnega upada. Povpre\u010dno pre\u017eivetje 8 let.<\/p>\n

                  PATOGENEZA: toksi\u010dnost amorfnega beta amiloida, ki tvori senilne plake in se odlaga tudi v stene \u017eil.. Hiperfosforilacija tau proteina, ki ga najdemo v nevrofibrilarnih pentljah propad holinergi\u010dnih nevronov.<\/p>\n

                  PATOLOGIJA: atrofija mo\u017eganske skorje z izgubo nevronov, nevrofibrilarne pentlje, senilni plaki, amiloidna angiopatija.<\/p>\n

                  DEJAVNIKI TVEGANJA: starost, po\u0161kodba glave, Downov sindrom, pozitivna dru\u017einska anamneza, apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19, depresija, bolezen \u0161\u010ditnice, domnevni za\u0161\u010ditni dejavniki so izobrazba, kajenje \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 in apo E2 alel.<\/p>\n

                  PREISKAVE<\/strong><\/p>\n

                  Nevroradiolo\u0161ke preiskave<\/em><\/p>\n

                    \n
                  • \n
                      \n
                    • \n
                        \n
                      • CT in MRI glave; hipokampalna volumetrija<\/li>\n
                      • PET in SPECT; funkcijski preiskavi, ki lo\u010dita posamezne oblike degenerativnih demenc<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                        Posebni testi<\/em><\/p>\n

                          \n
                        • \n
                            \n
                          • \n
                              \n
                            • kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS)<\/li>\n
                            • nevropsiholo\u0161ko testiranje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                              Posebni testi (raziskave)<\/em><\/p>\n

                                \n
                              • \n
                                  \n
                                • \n
                                    \n
                                  • beta-amiloid, tau protein v likvorju; raziskave<\/li>\n
                                  • testiranje na apo E4 alel; raziskave<\/li>\n
                                  • kvantitativno testiranje olfaktornih funkcij; raziskave<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                                     <\/p>\n

                                    Moramo izklju\u010diti tiste demence, ki jih lahko zdravimo:<\/p>\n

                                      \n
                                    • Hipotireoza<\/li>\n
                                    • Subduralni hematom<\/li>\n
                                    • Pomanjkanje vit. B12<\/li>\n
                                    • Zdravila<\/li>\n<\/ul>\n

                                      Opravimo:\u00a0 CT glave, TSH, vit. B12<\/p>\n

                                      ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n

                                      Osnovni ukrepi<\/em><\/p>\n

                                        \n
                                      • \n
                                          \n
                                        • \n
                                            \n
                                          • Podporna terapija<\/li>\n
                                          • Zdravljenje spremljajo\u010dih bolezni<\/li>\n
                                          • Stalna kognitivna stimulacija<\/li>\n
                                          • Skrb za varnost v doma\u010dem okolju<\/li>\n
                                          • Skrb za skrbnika<\/li>\n
                                          • Dom za starej\u0161e ob\u010dane<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                                            Simptomatsko zdravljenje<\/em><\/p>\n

                                              \n
                                            • \n
                                                \n
                                              • \n
                                                  \n
                                                • Agitacija, agresivnost: haloperidol, risperidon, tioridazin v nizkih odmerkih, karbamazepin, inhibitorji privzema serotonina<\/li>\n
                                                • psihoti\u010dni simptomi: nizki odmerki nevroleptikov<\/li>\n
                                                • depresija: inhibitorji privzema serotonina (sertralin, citalopram), tricikli\u010dni antidepresivi le redko<\/li>\n
                                                • motnje spanja: benzodiazepinski preparati previdno, ob\u010dasno in v nizkih odmerkih.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                                                  Inhibitorji holinesteraze upo\u010dasnijo kognitivni upad<\/em>; uporaba pri bolnikih s KPSS pod 26 in nad 10 to\u010dk<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 donepezil<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rivastigmin<\/p>\n

                                                  Opombe:<\/em><\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 titracija odmerkov<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 previdnost pri bolnikih z boleznijo sinusnega vozla, sr\u010dnimi aritmijami, astmo, KOPB in ulkusno boleznijo<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stranski u\u010dinki; bruhanje, bole\u010dine v trebuhu, depresija,vznemirjenost, mi\u0161i\u010dni kr\u010di, redko epilepti\u010dni napadi<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prekomerni odmerek; antidot atropin<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 redne kontrole KPSS<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prekinemo pri KPSS<10<\/p>\n

                                                  PICK-ova DISEASE \u2013 FRONTOTEMPORAL DEMENTIA<\/strong><\/p>\n

                                                  Klini\u010dno se pogosto ne razlikuje od AB. Je zgodnje\u0161i za\u010detek. Klini\u010dno so zanke okvare frontalnega in temporalnega lobusa ter vedenjske motnje in ekstrapiramidni simptomi.<\/p>\n

                                                  Raziskave ka\u017eejo na mutacijo gena na kromosomu 17 proteina (tau).<\/p>\n

                                                  HUNTIGTONOVA HOREA<\/strong><\/p>\n

                                                  Dedna bolezen, za katero sta zna\u010dilni horea in upad mentalnih funkcij. Potek bolezni je po\u010dasen. Simptomi se navadno pojavijo po 30 letu starosti. Ob nastopu simptomov ima ve\u010dina bolnikov \u017ee potomce, ki so lahko podedovali bolezen.<\/p>\n

                                                  Je avtosomno dominantna bolezen s 100% penetranco. Molekularno genetska osnova za HB je pove\u010dano \u0161tevilo Citozin-Adenin-Gvanin\u00a0 (CAG) tripletov\u00a0 gena IT15 na kraj\u0161em (p) kraku 4 kromosoma. Patolo\u0161ki gen kodira patolo\u0161ki protein Huntingtin, ki povzro\u010da encimske motnje v prizadetih celicah.<\/p>\n

                                                  Prevalenca v Sloveniji ni poznana. Sosednje dr\u017eave (Hrva\u0161ka, Italija) 4-5 bolnikov na 100 000 prebivalcev.<\/p>\n

                                                  Obolevnost po starosti: srednja leta ; do 10% juvenilne oblike (pred 20 letom) ; do 20 % po 50 letu, izjemoma po 70 letu.<\/p>\n

                                                  Obolevnost po spolu : mo\u0161ki in \u017eenske v enakem odstotku.<\/p>\n

                                                  PATOLOGIJA<\/strong><\/p>\n

                                                  Makroskopsko<\/strong><\/p>\n

                                                  Cerebralna atrofija, Atrofija nucleus caudatusov, Atrofija putamna, Raz\u0161irjeni ventrikli, Atrofija globus pallidusa, Atrofija frontalnih lobusov, Atrofija parietalnih lobusov , Kortikalna atrofija<\/p>\n

                                                  Mikroskopsko<\/strong><\/p>\n

                                                  Propad\u00a0 nevronov v korteksu, \u0161e posebej v plasteh III, V, VI, v globus pallidusu,\u00a0 striatumu, hipotalamusu, glioza v omenjenih predelih.<\/p>\n

                                                  KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n

                                                  Horea (pri 90%), Atetoza, Dizartrija, Disfagija, Bradikineza, Hipotonija ali rigidnost, Primitivni refleksi, Motnje bulbomotorike, Motnja posturalne stabilnosti, Motnja hoje, Izguba telesne te\u017ee, Demenca, Depresija, Suicidalnost, Emocionalne motnje.<\/p>\n

                                                  Iritabilnost in agresivnost, Impulzivnost, Sociopatsko vedenje (osebnostne motnje zgodaj)<\/p>\n

                                                  Seksualne motnje, Patolo\u0161ka ljubosumnost, Alkoholizem, Manija, Blodnje, Halucinacije, Paranoja<\/p>\n

                                                  Progresivna bolezen, pri\u010dakovano pre\u017eivetje 15-20 let od pojava prvih simptomov<\/p>\n

                                                  DEJAVNIKI TVEGANJA<\/strong><\/p>\n

                                                  Pozitivna dru\u017einska anamneza (50 % mo\u017enost obolevnosti). Nove mutacije so redke. Pogosto bolniki zanikajo pozitivno dru\u017einsko anamnezo.<\/p>\n

                                                  Specialni testi<\/strong><\/p>\n

                                                  Pri simptomatskih bolnikih je mogo\u010de potrditi diagnozo z molekularno-genetskim testiranjem. Z isto metodo je mo\u017eno napovedno testiranje pri asimptomatskih s HB ogro\u017eenih svojcih bolnikov. Na testiranje pristane 10-30% ogro\u017eenih svojcev. Eti\u010dna priporo\u010dila !<\/p>\n

                                                  Slikovne (nevroradiolo\u0161ke) metode<\/p>\n

                                                  CT ali MR: atrofija mo\u017eganov v celoti, \u0161e posebej nucleus caudatusa. (Pozitronska emisijska tomografija (PET): zni\u017eana poraba glukoze, diagnosti\u010dno ni nujno, v Sloveniji ni mo\u017enosti za to preiskavo).<\/p>\n

                                                  ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

                                                  Obravnava bolnikov dokler je le mogo\u010de ambulantno, Splo\u0161ni ukrepi<\/em>,\u00a0Prepre\u010devanje in zdravljenje zapletov<\/em>,\u00a0Fizioterapija in delovna terapija<\/em>,\u00a0Izobra\u017eevanje svojcev<\/em>,Genetsko svetovanje<\/em>,\u00a0Aktivnosti<\/em>,\u00a0Pacienta moramo obdr\u017eati aktivnega kolikor in dokler je le mogo\u010de.<\/em><\/p>\n

                                                  Zdravljenje z zdravili<\/strong><\/p>\n

                                                  Diskinezije u\u010dinkovito zmanj\u0161ajo nekateri nevroleptiki. Monoterapija izbora je sulpirid (Eglonyl).<\/p>\n

                                                  Zelo u\u010dinkovit je tudi olanzapin (Zyprexa). Haloperidol zaradi zapletov pri dolgotrajnej\u0161i terapiji opu\u0161\u010damo.<\/p>\n

                                                  Depresija in vedenjske motnje: SSRI inhibitorji. Manija: Na-valproat (Apilepsin) ali karbamazepin (Tegretol).<\/p>\n

                                                  Alternativna zdravila<\/p>\n

                                                  Tetrabenazin pri diskinezijah (v Sloveniji ni registriran); tricikli\u010dni antidepresivi pri depresiji, neselektivni beta blokatorji ali dolgo delujo\u010di benzodiazepini (klonazepam-Rivotril ) pri vedenjskih motnjah.<\/p>\n

                                                  PARKINSONOVA BOLEZEN<\/strong><\/p>\n

                                                  Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen neznane etiologije, pri kateri prihaja do pomanjkanja dopamina zaradi degeneracije celic v substanciji nigri.<\/p>\n

                                                  Incidenca je 10 \u2013 20\/100.000, Prevalenca je 200\/100.000.<\/p>\n

                                                  Sklepamo, da je v Sloveniji ve\u010d kot 4000 bolnikov s parkinsonizmom, vsako leto pa jih na novo zboli 400.<\/p>\n

                                                  S statisti\u010dnimi metodami, ki upo\u0161tevajo pri\u010dakovano \u017eivljenjsko dobo (74 do 79 let) je mo\u010d izra\u010dunati riziko dolo\u010dene populacije, da zboli za Parkinsonovo boleznijo. Ta riziko je za Evropejce 2.400\/100.000, oz. 2.4%. To pomeni, da bo od sedanjih dveh milijonov Slovencev 50.000 neko\u010d zbolelo za to boleznijo.<\/p>\n

                                                  \u0160tudije ka\u017eejo, da zboli nekoliko ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk. Za\u010detek po 60 letu.<\/p>\n

                                                  Patogeneza<\/strong><\/p>\n

                                                  Pomanjkanje dopamina zaradi degeneracije dopaminergi\u010dnih celic substancije nigre (1% letno) Pri obdukciji mo\u017eganov je najti za PB zna\u010dilne patolo\u0161ke spremembe (Lewy-jeva telesca). Etiologija je neznana<\/p>\n

                                                  GLAVNI ZNAKI<\/strong><\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bradikineza<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rigidnost<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tremor v mirovanju<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motnje ravnote\u017eja<\/p>\n

                                                  Drugi pridru\u017eeni znaki:<\/strong><\/em><\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posturalni in akcijski tremor<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Govor: tih, monoton, zabrisan<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 O\u010desni gibi: redkej\u0161e me\u017eikanje, blefarospazem, lomljeno sledenje, omejen pogled navzgor<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Seboreja<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motnje avtonomnih funkcij (obstipacija, inkontinenca, impotenca)<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Depresija<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bradifrenija ali demenca (subkortikalna)<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motnje hoje (moteni sinkineti\u010dni gibi rok, te\u017eave pri obra\u010danju, zamrznitve, festinacija)<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Upognjenost navzpred<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Propulzija, retropulzija<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mikrografija<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Brezizrazen obraz (\u201cmaska\u201d)<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Slinjenje<\/p>\n

                                                  –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Senzori\u010dne motnje in bole\u010dina<\/p>\n

                                                  Potek = progresiven 5 \u2013 15 let.<\/p>\n

                                                  Izvidi CT\/MRT so normalni in so lahko metoda izklju\u010ditve drugih parkinsonizmov, PET pa razkriva precej zna\u010dilne abnormnosti (za diagnozo test ni nujen. V Sloveniji ga ne delamo). Pozitiven dopaminergi\u010dni test (apomorfin, levodopa) mo\u010dno podpira diagnozo PB.<\/p>\n

                                                  ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

                                                  Diagnozo postavi nevrolog, lahko po ambulantni obravnavi. Bolnik bo v prvih letih svoje bolezni potreboval ambulantno obravnavo pri svojem splo\u0161nem zdravniku, enkrat letno pa kontrolo pri nevrologu \u2013 ta bo prilagodil odmerek zdravila in preveril diagnozo.<\/p>\n

                                                  Kasneje in pri te\u017ejih oblikah bolezni je potrebno bolnika predati nevrologu s posebnimi izku\u0161njami za zdravljenje ekstrapiramidnih motenj, lahko v terciarnemu centru, kjer bo bolnik po potrebi obravnavan ambulantno, v dnevni bolni\u0161nici ali na oddelku.<\/p>\n

                                                  ZA\u010cETNO ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

                                                    \n
                                                  • Bolnika pri\u010dnemo zdraviti, ko ga bolezen pri\u010dne motiti pri vsakdanjih opravilih. Zdravilo izbora je levodopa (Nakom, Madopar), ki najbolj u\u010dinkovito izbolj\u0161a znake bolezni.<\/li>\n
                                                  • Pri mlaj\u0161ih bolnikih lahko odlo\u017eimo stranske u\u010dinke levodope tako, da zdravljenje pri\u010dnemo z dopaminskim agonistom (bromergon, pergolid, ropinirol, pramipexol) ali kombinacijo dopaminskega agonista z levodopo.<\/li>\n
                                                  • \u010ce pri kognitivno urejenem bolniku, mlaj\u0161em od 65 let, prevladuje tremor, se lahko odlo\u010dimo za antiholinergik (Akineton).<\/li>\n
                                                  • Pri bla\u017ejih oblikah bolezni nekaj \u010dasa pomaga monoterapija z amantadinom (Symmetrel) ali inhibitorjem MAO-B selegilinom (Jumex). Selegilin utegne imeti tudi (sicer nedokazano) nevroprotektivno delovanje.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                    ZDRAVLJENJE V KASNEJ\u0160IH OBDOBJIH BOLEZNI<\/strong><\/p>\n

                                                      \n
                                                    • Bolnika mora obravnavati nevrolog (za ekstrapiramidne bolezni)<\/li>\n
                                                    • Bolnike s hudo obliko bolezni je potrebno obravnavati v terciarnem centru<\/li>\n
                                                    • Ob zdravilih v zgodnji fazi, prihajajo v po\u0161tev \u0161e zdravila, ki podalj\u0161ujejo u\u010dinek levodope (levodopa s podalj\u0161anim u\u010dinkom, inhibitorji COMT), injekcije apomorfina, celodnevne subkutane infuzije apomorfina, infuzije amantadina.<\/li>\n
                                                    • Pri izbranih bolnikih je uspe\u0161na operativna terapija (lezija ali stimulacija talamusa in paliduma ter stimulacija subtalami\u010dnega jedra.<\/li>\n
                                                    • Je pri bolniku s PB le redko potrebna<\/li>\n
                                                    • Ob akineti\u010dnih krizah dajemo apomorfin ali infuzije amantadina<\/li>\n
                                                    • Ob hudih diskinezijah diazepam<\/li>\n
                                                    • Ob delirantnih in drugih psihoti\u010dnih stanjih atipi\u010dni nevroleptik<\/li>\n
                                                    • Ob razvoju nevrolepti\u010dnega malignega sindroma pa apomorfin ali bromergon in dantrolen.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                      NUJNO ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

                                                        \n
                                                      • Je pri bolniku s PB le redko potrebna<\/li>\n
                                                      • Ob akineti\u010dnih krizah dajemo apomorfin ali infuzije amantadina<\/li>\n
                                                      • Ob hudih diskinezijah diazepam<\/li>\n
                                                      • Ob delirantnih in drugih psihoti\u010dnih stanjih atipi\u010dni nevroleptik<\/li>\n
                                                      • Ob razvoju nevrolepti\u010dnega malignega sindroma pa apomorfin ali bromergon in dantrolen.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                        BOLNIKOVA AKTIVNOST<\/strong><\/p>\n

                                                        V za\u010detku bolezni ni potrebno omejevati bolnikove aktivnosti, v kasno fazi bolezni pa je aktivnost potrebno prilagoditi simptomom (n.pr. motnje ravnote\u017eja, hoje\u2026). Pri tem ima pomembno vlogo delovni terapevt (posebni stoli, dvignjena strani\u0161\u010dna \u0161koljka, prilagojen jedilni pribor).<\/p>\n

                                                        Dieta<\/strong><\/em><\/p>\n

                                                        V za\u010detnih fazah bolezni ni omejitev. \u010ce pride do motori\u010dnih nihanj, lahko priporo\u010dimo zmanj\u0161an vnos proteinov zjutraj in opoldne, bolnik pa naj jih nadomesti zve\u010der. Ustrezna dieta v primeru obstipacije.<\/p>\n

                                                        ZDRAVILA, KI LAHKO POSLAB\u0160AJO PARKINSONOVO BOLEZEN<\/strong><\/p>\n

                                                        Nevroleptiki<\/span><\/em><\/p>\n

                                                        Butirofenoni (Haldol), Tioridazin (Melleril), Pimozid (Orap), Flupentixol (Fluanxol), Flufenazin (Moditen), Klorpromazin (Largactil),<\/p>\n

                                                        Antiemetiki<\/span><\/em><\/p>\n

                                                        Metoklopramid (Reglan), Tietilperazin (Torecan), Sulpirid (Eglonyl),<\/p>\n

                                                        Antihipertenzivi<\/span><\/em><\/p>\n

                                                        Reserpin (Brinerdin, Sinepres), Metildopa (Alatan),<\/p>\n

                                                        Antagonisti kalcija:<\/span><\/em><\/p>\n

                                                        Cinarizin (Stugeron)<\/p>\n

                                                        [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

                                                        AMIOTROFI\u010cNA LATERALNA SKLEROZA<\/strong><\/p>\n

                                                        Je napredujo\u010da bolezen starej\u0161ih odraslih, ki se obi\u010dajno ka\u017ee z mi\u0161i\u010dno oslabelostjo, atrofijami, fascikulacijami, znakom Babinskega in s hiperrefleksijo. Znane so tudi oblike bolezni, pri katerih prevladujejo znaki prizadetosti bodisi zgornjega ali spodnjega motori\u010dnega nevrona<\/p>\n

                                                          \n
                                                        • \n
                                                            \n
                                                          • \n
                                                              \n
                                                            • V 80 % bolezen pri\u010dne med 40. in 70. letom starosti<\/li>\n
                                                            • Prevalenca: 3-6\/100 000<\/li>\n
                                                            • Mo\u0161ki pogosteje zbolijo kot \u017eenske (3:2)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                                                              5% primerov je familjarnih, nekateri so posledica mutacije gena za superoksid dismutazo na kromosomu 21. Ti imajo posebne zna\u010dilnosti (senzori\u010dni deficit, demenca, Parkinsonizem)<\/p>\n

                                                              Makroskopsko<\/strong><\/p>\n

                                                                \n
                                                              • Atrofija ventralnih (motori\u010dnih) korenin hrbtenja\u010de in razbarvanje lateralnih kortikospinalnih prog zaradi izgube mieliniziranih aksonov.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                Mikroskopsko<\/strong><\/p>\n

                                                                  \n
                                                                • Izguba aksonov in obarvanega mielina v kortikospinalnih progah, izguba nevronov in glioza v sprednjih rogovih, v jedrih motori\u010dnih \u017eivcev v mo\u017eganskem deblu. Lahko lokalno nabrekanje aksonov in dendritov okvarjenih nevronov. V spodnjih motori\u010dnin nevronih najdemo Bunina.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                  KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n

                                                                    \n
                                                                  • \n
                                                                      \n
                                                                    • \n
                                                                        \n
                                                                      • Najobi\u010dajnej\u0161a slika amiotrofi\u010dne lateralne skleroze \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (ALS) je obojestranska oslabelost z mi\u0161i\u010dnimi atrofijami<\/li>\n
                                                                      • Zna\u010dilna je prisotnost znakov za prizadetost tako spodnjega motori\u010dnega nevrona (oslabelost in pareze s fascikulacijami) kot zgornjega motori\u010dnega nevrona (znak Babinskega s hiperrefleksijo)<\/li>\n
                                                                      • Najprej so lahko prizadete bodisi roke ali noge, kasneje pa bolezen prizadene vse ude<\/li>\n
                                                                      • Prisotne so tudi disfagija, dizartrija, prekomerno slinjenje in te\u017eave s po\u017eiranjem, vendar\u00a0 redko kot prvi simptomi<\/li>\n
                                                                      • Prizadetost dihalnih mi\u0161ic in glasilk je navadno kasna<\/li>\n
                                                                      • Mi\u0161i\u010dni kr\u010di in huj\u0161anje so obi\u010dajni<\/li>\n
                                                                      • Mi\u0161i\u010dne fascikulacije so pogoste, vendar jih bolnik sam v\u010dasih ne zazna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                        Neprizadete ostanejo zunanje o\u010desne in sfinktrske mi\u0161ice, spoznavne funkcije in senzorika<\/p>\n

                                                                        Kasneje v teku bolezni se kot komplikacija osnovne bolezni ponavadi pojavi \u0161e mi\u0161i\u010dno-skeletna bole\u010dina<\/p>\n

                                                                        Bolnik umre (obi\u010dajno zaradi respiratorne paralize) 3-5 let po postavitvi diagnoze.<\/p>\n

                                                                        PREISKAVE<\/strong><\/p>\n

                                                                        Elektromiografija (EMG) lahko pomaga potrditi diagnozo.<\/p>\n

                                                                        Pri sumu na bolezen lahko z dolo\u010denimi laboratorijskimi in slikovnimi preiskavami izklju\u010dimo ozdravljive vzroke oslabelosti.<\/p>\n

                                                                        ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

                                                                        Specifi\u010dnega zdravila proti ALS ni, Zdravimo simptome in zaplete bolezni.<\/p>\n

                                                                          \n
                                                                        • \n
                                                                            \n
                                                                          • \n
                                                                              \n
                                                                            • Respiratorna insuficienca ali odpoved se zdravi na obi\u010dajen na\u010din v skladu z upo\u0161tevanjem bolnikovih \u017eelja glede intubacije in mehani\u010dne ventilacije<\/li>\n
                                                                            • Prenehanje z umetnim dihanjem je zelo te\u017eko. Povpre\u010dno pre\u017eivetje po uvedbi le-tega je 19 mesecev (od 1 do 61 mesecev)<\/li>\n
                                                                            • Bolnike v terminalni fazi bolezni (huda dihalna stiska) je primerno sedirati in jim laj\u0161ati bole\u010dino<\/li>\n
                                                                            • Pri bole\u010dinah v sklepih lahko pomagajo nesteroidna protivnetna zdravila<\/li>\n
                                                                            • Nespe\u010dnost lahko pre\u017eeneta difenhidramin ali amitriptilin<\/li>\n
                                                                            • Aspiracijo in slinjenje lahko zdravimo z amitriptilinom (su\u0161i izlo\u010dke)<\/li>\n
                                                                            • Mi\u0161i\u010dne kr\u010de lahko zdravimo z baklofenom<\/li>\n
                                                                            • Zaprtje je posledica imobilnosti in na\u010dina prehrane in ga odpravimo z laksativi, meh\u010dalci stolice in spremembo prehrane<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                              Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi vnetja, ki je posledica delovanja mikroorganizmov (bakterij, virusov, parazitov.)<\/p>\n

                                                                              VNETJE<\/strong><\/p>\n

                                                                              Lokalizacija: central nervous system: meningitis,encephalitis, myelitis, peripheral nervous system: radiculitis, neuritis<\/p>\n

                                                                              combined involvement: meningoencephalitis, encephalomyelitis, polyradiculoneuritis<\/p>\n

                                                                              Karakter vnetnega odgovora: purulent, aseptic, specific<\/p>\n

                                                                              Klini\u010dni potek: acute, subacute, chronic<\/p>\n

                                                                              VIRUSI<\/strong><\/p>\n

                                                                              Cytomegalovirus, Epstein Barr Virus, Enterovirus, Human simplex herpes virus 6, Hiv, Herpes simples virus type1, type2, JC virus, Rabies.<\/p>\n

                                                                              BAKTERIJE<\/strong><\/p>\n

                                                                              Najpogostej\u0161e bakterije, ki oku\u017eijo C\u017dS: Pnevmokoki, H. influence, Meningokoki<\/p>\n

                                                                              Najpogostej\u0161e poti infekcije:<\/strong>\u00a0Kri\u00a0 (hematogeno), Kontiguozno (pri infekciji sinusov), Direktno (po\u0161kodba, operacija)<\/p>\n

                                                                              GLIVICE<\/strong><\/p>\n

                                                                              Patogene ali endemi\u010dne pri zdravih gostiteljih: histoplazma, blastomikoza, cryptococus<\/p>\n

                                                                              Oportunisti\u010dne \u2013 pri imuno-kompromitiranih: Cryptococus, Asperigillus, Candidia<\/p>\n

                                                                              PARAZITI<\/strong><\/p>\n

                                                                              Toxoplasma gondii<\/em>\u00a0<\/em>,\u00a0Cysticercosis<\/em><\/p>\n

                                                                              PRIONI<\/strong><\/p>\n

                                                                              So infektivni proteinski delci. \u00a0Naj bi bilo vzrok za skupino prenosljivih in \/ ali dednih nevrodegenerativnih bolezni:<\/p>\n

                                                                              – Creutzfeldt-Jakobova bolezen \u00a0– Kuru \u00a0– Gerstmann-Straussler- sindrom\u00a0 \u2013 Scrapie pri ovcah in kozah
                                                                              \n– Bolezen norih krav<\/p>\n

                                                                              POTI ZA VSTOP INFEKTIVNEGA AGENSA V C\u017dS<\/strong><\/p>\n

                                                                              – Hematogeno \u2013 iz drugih organov (plju\u010da, srca \u2013 zaklopke, Absces v ustni votlini)<\/p>\n

                                                                              – Direktno preko lobanje ali paranazalnih sinusov \u2013 lahko preko anastomoti\u010dnega venskega plete\u017ea<\/p>\n

                                                                              – Odprte rane \u2013 kirur\u0161ke ali travmatske<\/p>\n

                                                                              – Preko perifernih \u017eivcev \u2013 rabies<\/p>\n

                                                                              MENINGITIS<\/strong><\/p>\n

                                                                              Vnetje mo\u017eganskih ovojnic; pia arahnoideja (subarahnoidalni prostor)<\/p>\n

                                                                                \n
                                                                              1. Virusni (asepti\u010dni), enterokoki (ECHO, coxeckie, polimielitis), klopni meningitis<\/li>\n
                                                                              2. Bakterijski (redki, velika smrtnost); Neisseria meningitidis, Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae \u2013 80% bakterijskih meningitisov, \u00a0Mycobacterium tuberculose \u2013 redko\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Borelia burgdorferi<\/li>\n
                                                                              3. Glivi\u010dni: Cryptococcus neoformans (pri bolnikih z AIDS)<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                Paraziti: amoeba Naeglaria fowleri<\/p>\n

                                                                                KLINI\u010cNA SLIKA<\/strong><\/p>\n

                                                                                Vro\u010dina , Hud glavobol, Meningealni znaki, Fotophobia, Okvare mo\u017eganskih \u017eivcev, Arteritisi (infakti).<\/p>\n

                                                                                Za\u010detek je akuten, nato se izbolj\u0161uje (virusi), ali bolezen progredira (bakterijski).<\/p>\n

                                                                                ENCEFALITIS<\/strong><\/p>\n

                                                                                Encefalitis je vnetje mo\u017eganovine. Pogosto so vzrok virusi, najpogosteje Herpes simplex<\/p>\n

                                                                                Redko: Legionella pneumophila, Borrelia burgdorferi, Treponema pallidum<\/p>\n

                                                                                Simptomi: \u00a0Epilepti\u010dni napadi, \u00a0Spremenjena zavest (kvantitativno), Slabost in bruhanje, Fokalni znaki, Vro\u010dina<\/p>\n

                                                                                Infekcija s Herpes simplex (1) virusom<\/strong><\/p>\n

                                                                                Vstopno mesto je nosna sluznica ali aktivacija v senzori\u010dnih ganglijih. Okvarjeni predvsem temporalni re\u017enji. V mo\u017eganovini obse\u017ena hemoragi\u010dno-nekroti\u010dna obmo\u010dja. Obstaja specifi\u010dna terapija.<\/p>\n

                                                                                MO\u017dGANSKI ABSCES<\/strong><\/p>\n

                                                                                Mo\u017eganski absces je omejeno mo\u017egansko vnetje. Najpogosteje se pojavi po operaciji ali po\u0161kodbi ali lokalna raz\u0161iritev osteomielitis ob vnetju u\u0161es. Tudi endokarditis ali plju\u010dne infekcije (hematogeno). Najpogosteje so vzrok me\u0161ane infekcije z anaerobi + Stafilokoki in Streptokoki. Redki in tipi\u010dni z actinomyceto and nocardo.<\/p>\n

                                                                                \u0160e redkeje Mycobacterium tuberculosis, Treponema pallidum, Borrelia burgdorferi, Cryptococcus neoformans in glivice rodu Aspergillus.<\/p>\n

                                                                                KLINI\u010cNA SLIKA MO\u017dGANSKEGA ABSCESA<\/strong><\/p>\n

                                                                                Lokalni znaki (hemipareza, ataksija,) Vro\u010dina (\u010de je \u017eari\u0161\u010de \u0161e aktivno). Znaki lokalnega vnetja (vnetje u\u0161esa , obnosnih votlin, st. po po\u0161kodbi). Znaki pove\u010danega znotrajlobanjskega tlaka. Epilepti\u010dni napadi.<\/p>\n

                                                                                NEVROBORELIOZA<\/strong><\/p>\n

                                                                                Borrelia Burgdorferi\u00a0 (prena\u0161a s klopom). Encefalitis, mielitis, vaskulitis .<\/p>\n

                                                                                1 stadij: eritema migrans, 2 stadij: nevroborelioza (okvara n. facialisa, meningopolinevritis, mielitis, polinevritis) 3:stadij: Akrodermatitis chronica atrofikans, Lymski artritis<\/p>\n

                                                                                Zdravljenje je specifi\u010dno.<\/p>\n

                                                                                POLIOMIELITIS<\/strong><\/p>\n

                                                                                1% inficiranih ima asempti\u010dni meningitis, zelo malo ji razvije paraliti\u010dni poliomielitis, ki je povezan z mi\u0161i\u010dnimi atrofijamI, okvarjeni so spredni rogovi \u2013 alfa motori\u010dni nevroni. Sabin vaccine je eradicirala poliomielitis \u2013 oralni vnos.<\/p>\n

                                                                                RABIES \u2013 STEKLINA<\/strong><\/p>\n

                                                                                Posledica vgriza \u017eivali ki ima steklino (pes, lisica)<\/p>\n

                                                                                Dolgo, variabilno inkubacijsko obdobje \u2013 2 meseca<\/p>\n

                                                                                RNA virus (rabdovirus) v C\u017dS migrira preko perifernih \u017eivcev<\/p>\n

                                                                                Akutni encefalomielitis (vnetje sive substance)<\/p>\n

                                                                                Okvare v: hrbtenja\u010di, mo\u017eganskem deblu, malih mo\u017eganih in temporalnih re\u017enjih<\/p>\n

                                                                                V diagnostiki so pomembne virusne inkluzije (Negrijeva telesca)\u00a0 v citoplazmo nevronov.<\/p>\n

                                                                                SIFILIS<\/strong><\/p>\n

                                                                                2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 in 3 stadij: meningitis, meningoencefalitis, mielitis<\/p>\n

                                                                                3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stadij: progresivna paraliza, tabes dorzalis<\/p>\n

                                                                                DIAGNOSTIKA \u2013 Slikovne metode: CT, MR, \u00a0LP: analiza CS likvorja<\/p>\n

                                                                                LUMBALNA PUNKCIJA<\/strong><\/p>\n

                                                                                Analiziramo CSL: proteine, celice, glukozo<\/p>\n

                                                                                  \n
                                                                                1. \n
                                                                                    \n
                                                                                  1. \n
                                                                                      \n
                                                                                    1. CSF Color: BISTER<\/li>\n
                                                                                    2. CSF Glucose 2.8-4.4 mmol\/L<\/li>\n
                                                                                    3. CSF Protein 15-45<\/li>\n
                                                                                    4. CSF Chloride 116-122<\/li>\n
                                                                                    5. CSF Opening Pressure: 100-200 mm H2<\/sub>O<\/li>\n
                                                                                    6. CSF Leukocytes: ni nevtrofilcev manj kot 6 limfocitov<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                      BAKTERIJSKI MENINGITIS<\/strong><\/p>\n

                                                                                        \n
                                                                                      1. \n
                                                                                          \n
                                                                                        1. \n
                                                                                            \n
                                                                                          1. CSF Color: Moten<\/li>\n
                                                                                          2. CSF Glucose <2.8<\/li>\n
                                                                                          3. CSF Protein veliko ve\u010d kot 45<\/li>\n
                                                                                          4. CSF Leukocytes: Zelo \u0161tevilni nevtrofilci<\/li>\n
                                                                                          5. CSF Opening Pressure: pove\u010dan>200<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                            VIRUSNI MENINGITIS<\/strong><\/p>\n

                                                                                              \n
                                                                                            1. \n
                                                                                                \n
                                                                                              1. \n
                                                                                                  \n
                                                                                                1. CSF Color: Bister ali moten<\/li>\n
                                                                                                2. CSF Glucose: normalno<\/li>\n
                                                                                                3. CSF Protein > 45<\/li>\n
                                                                                                4. CSF Leukocytes: pove\u010dano \u0161tevilo CSF limfocitov<\/li>\n
                                                                                                5. CSF Opening Pressure: Normalen ali pove\u010dan<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                  TBC MENINGITIS<\/strong><\/p>\n

                                                                                                    \n
                                                                                                  1. \n
                                                                                                      \n
                                                                                                    1. \n
                                                                                                        \n
                                                                                                      1. CSF Color: Moten<\/li>\n
                                                                                                      2. CSF Glucose < 2.8<\/li>\n
                                                                                                      3. CSF Protein > 45<\/li>\n
                                                                                                      4. CSF Leukocytes<\/li>\n
                                                                                                      5. Zgodaj: Porast nevtrofilcev<\/li>\n
                                                                                                      6. Kasneje: porast limfocitov<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                        ZDRAVLJENJE<\/strong><\/p>\n

                                                                                                        Specifi\u010dno!<\/p>\n

                                                                                                        Bakterije \u2013 antibiotiki<\/p>\n

                                                                                                        Virusi le simptomatsko, Herpes simplex \u2013 acyclovir<\/p>\n

                                                                                                        Glivice: antibiotiki<\/p>\n

                                                                                                        Paraziti: antihelmintiki<\/p>\n

                                                                                                        Mo\u017eganski absces: drena\u017ea + antibiotik<\/p>\n

                                                                                                         <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                                                                                        KATERI NEVROLO\u0160KI BOLNIKI SO URGENTNI? Zmeden bolnik, Nenadna hemiplegija , Nenadna motnja govora, \u00a0Nenaden glavobol, Po\u0161kodba glave, \u00a0Akutne motnje gibanja, Bolnik s kr\u010di, Akutna monopareza, parapareza, tetrapareza, Vrtoglavica, Nenadna izguba vida, dvojni vid, Bole\u010dinski sindrom , Nevrolo\u0161ko pogojena motnja dihanja, \u00a0Nevrolo\u0161ko pogojena\u00a0motnja po\u017eiranja , \u00a0Akutno poslab\u0161anje kroni\u010dne nevrolo\u0161ke bolezni. ZMEDEN BOLNIK = DELIRANTEN BOLNIK Zna\u010dilnosti: … Preberi ve\u010d o Nevrologija vpra\u0161anja in odgovori za izpit<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1090,1087,3290],"class_list":["post-2755","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-nevro","tag-nevrologija","tag-vprasanja-in-odgovori-za-nevrologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2755","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2755"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2755\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2755"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2755"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2755"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}