NEVROLOGIJA<\/p>\n
Nevrologija je znanje o \u017eiv\u010devju (struktura, delovanje, bolezni)<\/p>\n
Klini\u010dna nevrologija uporablja nevrologijo da ugotovi mesto in vzrok okvare (lezije) v \u017eiv\u010devju ter sku\u0161a vzrok odpraviti (zdravljenje). Prepre\u010duje nastanek okvare.<\/p>\n
<\/p>\n
\u017dIV\u010cNI SISTEM: nevron, sinapsa, nevrotransmiterji, zgradba centralnega (veliki mo\u017egani, mo\u017egansko deblo, mali mo\u017egani, hrbtenja\u010da) in perifernega \u017eiv\u010dnega sistema (somatski in avtonomni), ventrikularni sistem in cerebrospinalni likvor, mo\u017eganske ovojnice, \u017eiv\u010dni krvni obtok \u2013 arterije vene.<\/p>\n
Nevrolo\u0161ki sistemi (motori\u010dni, senzori\u010dni, vidni, vohalni, slu\u0161ni, ravnote\u017eni), klini\u010dna nevrolo\u0161ka preiskava, paraklini\u010dne diagnosti\u010dne metode (slikovne metode, funkcionalne metode)<\/p>\n
Bolezni \u017eiv\u010devja, mo\u017egansko \u017eilne bolezni, tumorji \u017eiv\u010devja, demilinizacijske bolezni, po\u0161kodbe \u017eiv\u010devja, infekcije \u017eiv\u010devja, deficitarne bolezni, prirojene anomalije, degenerativne bolezni, epilepsija, glavoboli<\/p>\n
Bolezni hrbtenja\u010de, bolezni perifernega \u017eiv\u010devja, bolezni mi\u0161ic<\/p>\n
<\/p>\n
\u017dIV\u010cNI SISTEM<\/p>\n
JE CELOTEN \u017dIV\u010cNI APARAT, KI JE SESTAVLJEN IZ CENTRALNEGA DELA (MO\u017dGANOV IN HRBTENJA\u010cE) IN PERIFERNEGA DELA (SPINALNIH IN KRANIALNIH \u017dIVCEV, AVTONOMNIH GANGLIJREV IN PLEKSUSOV)<\/p>\n
<\/p>\n
\u017div\u010devje je zmo\u017eno zbiranja informacij iz okolja in lastnega telesa.<\/p>\n
V \u017eiv\u010devju se informacije obdelujejo (procesirajo).<\/p>\n
\u017div\u010devje lahko tvori smotrne in kompleksne odzive<\/p>\n
\u017div\u010devje zagotavlja homeostazo (stalno notranje okolje) (avtonomno \u017eiv\u010devje)<\/p>\n
\u017div\u010devje omogo\u010da gibanje telesa, okon\u010din \u2026,<\/p>\n
intelektualno dejavnost (govor, mi\u0161ljenje, spomin, pisanje \u2026.)<\/p>\n
<\/p>\n
Osnovna gradbena enota je NEVRON \u017eiv\u010devje je sestavljeno iz okoli 100 miljard nevronov<\/p>\n
<\/p>\n
OSNOVNI DELI NEVRONA: Celi\u010dno telo , Dendriti, Akson<\/p>\n
<\/p>\n
Piramidne celice, spinalni motori\u010dni nevroni, purkinijeve celice (ve\u010d podalj\u0161kov 1 akson)<\/p>\n
<\/p>\n
DELOVANJE \u017dIV\u010cEVJA OMOGO\u010cA LASNOST NEVRONOV \u2013VZDRA\u017dNOST<\/p>\n
-Celi\u010dna membrana nevronov je semipermeabilna (nepropustna za Na+, Cl-)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V mirovanju se tvori elektri\u010dni potencial \u2013 mirovni membranski potencial (-70V)<\/p>\n
<\/p>\n
Motnja (elektri\u010dna, mehanska, kemi\u010dna) lahko spro\u017ei AKCIJSKI POTENCIAL (\u201cIMPULZ\u201d)<\/p>\n
Med generiranjem AKCIJSKEGA POTENCIALA se spreminjajo prevodnosti za Na+ in K+<\/p>\n
<\/p>\n
AKCIJSKI POTENCIAL se prena\u0161a vzdol\u017e aksona (debelej\u0161i mielinizirani aksoni \u2013Ia Ib (A\uf061) hitreje prevajajo AP kot tanj\u0161i nemielinizirani aksoni-II, III IV (A\uf062,A\uf067,C)<\/p>\n
AKCIJSKI POTENCIAL se prena\u0161a iz nevrona na nevron (dendriti prena\u0161ajo AP k telesu nevrona, aksoni prena\u0161ajo AP od telesa nevrona)<\/p>\n
Prena\u0161anje AP iz nevrona na nevron omogo\u010dajo sinapse<\/p>\n
Presinapti\u010dni kon\u010di\u010di vsebujejo nevrotransmiter<\/p>\n
Postsinapti\u010dni kon\u010di\u010di vsebujejo receptorje za nevrotransmiter<\/p>\n
Vmes je sinapti\u010dna \u0161pranja<\/p>\n
Tipi sinaps: aksodendritska, aksoaksonska, aksonevronska<\/p>\n
<\/p>\n
Astrociti<\/p>\n
(Astroglija)- Fizi\u010dna in prehranjevalna podpora nevronom<\/p>\n
1) \u010distijo ostanke nevronov<\/p>\n
2) transportirajo prehrambene surovine nevronom<\/p>\n
3) so skelet \u017eiv\u010devja;<\/p>\n
4) regulirajo sestavo ECT.<\/p>\n
<\/p>\n
Microglija- Kot astrociti, microglija prebavlja ostanke nevronov.<\/p>\n
Oligodendroglija- Izolacija (mielin) nevronov v C\u017dS.<\/p>\n
Satelitske Celice- Skelet v P\u017dS.<\/p>\n
Schwannove celice- Izolacija (mielin) nevronov VP\u017dS<\/p>\n
<\/p>\n
CENTRALNI \u017dIV\u010cNI SISTEM<\/p>\n
4 OSNOVNi DELI C\u017dS: Veliki mo\u017egani,Mali mo\u017egani ,Mo\u017egansko debelo, Hrbtenja\u010da<\/p>\n
<\/p>\n
VELIKI MO\u017dGANI<\/p>\n
DELI VELKIH MO\u017dGANOV<\/p>\n
-Mo\u017eganska skorja (girusi, sulkusi)<\/p>\n
-Bela mo\u017eganovina<\/p>\n
-Talamus<\/p>\n
-Hipotalamus<\/p>\n
-Bazalni gangliji<\/p>\n
<\/p>\n
BELA MO\u017dGANOVINA<\/p>\n
Povezuje obe hemisferi, skorjo in globoke strukture \u2026<\/p>\n
TALAMUS<\/p>\n
Je recipro\u010dno povezan z mo\u017egansko skorjo in z drugimi predeli (bazalnimi gangliji, malimi mo\u017egani, mo\u017eganskim deblom). Integrira motori\u010dno in senzori\u010dno dejavnost<\/p>\n
HIPOTALAMUS<\/p>\n
Je sredi\u0161\u010de avtonomnih dejavnosti (uravnavanje TT, hranjenja..)<\/p>\n
Povezan je s hipofizo<\/p>\n
BAZALNI GANGLIJI<\/p>\n
Pomembni za gibanje in mi\u0161i\u010dni tonus<\/p>\n
<\/p>\n
Povezani so s skorjo, talamusom in jedri v mo\u017eganskem deblu, so del ekstrapiramidnega sistema<\/p>\n
<\/p>\n
MO\u017dGANSKA SKORJA<\/p>\n
motori\u010dnega in senzori\u010dnega sistema.Je mesto vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti (spomin, govor, zaznavanje, mi\u0161ljenje) del<\/p>\n
<\/p>\n
DELITEV NA RE\u017dNJE<\/p>\n
-FRONTALNI (\u010cELNI)<\/p>\n
-PARIETALNI (TEMENSKI)<\/p>\n
-OKCIPITALNI (ZATILNI)<\/p>\n
-TEMPORALNI (SEN\u010cNI\u010cNI)<\/p>\n
-LIMBI\u010cNI<\/p>\n
<\/p>\n
MO\u017dGANSKO DEBLO<\/p>\n
Medula, Pons, Mezencefalon<\/p>\n
-Dolge proge: Veliki mo\u017egani-hrbtenja\u010da (kri\u017eanje)<\/p>\n
-Mo\u017eganski \u017eivci (III \u2013XII)<\/p>\n
-Povezave s malimi mo\u017egani<\/p>\n
-Ekstrapiramidna jedra (substanca nigra, n. ruber)<\/p>\n
-Piramidna proga (kortikospinalna proga), kortikobulbarna proga<\/p>\n
– Sistem medialnega in lateralnega leminiska<\/p>\n
– Povezave z malimi mo\u017egani<\/p>\n
-Medialni longitudinalni fascikel<\/p>\n
-Motori\u010dni mo\u017eganski \u017eivci (III, IV, V VI, VII, IX, X, XI, XII)<\/p>\n
-Senzori\u010dni mo\u017eganski \u017eivci (V,VIII, VII-intermedius)<\/p>\n
<\/p>\n
MALI MO\u017dGANI<\/p>\n
VERMIS,CEREBELARNI HEMISFERI<\/p>\n
Cerebelarna skorja<\/p>\n
Cerebelarna bela substanca<\/p>\n
-Povezave (povratne) s mo\u017egansko skorjo in hrbtenja\u010do ter ravnote\u017enim organom (povezave se 2-krat kri\u017eajo)<\/p>\n
-so del motori\u010dnega sistema (koordinacija ravnote\u017eje)<\/p>\n
<\/p>\n
HRBTENJA\u010cA<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 JE SESTAVLJENA IZ SEGMENTOV<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 IZ VSAKEGA SEGMENTA IZHAJAJO SPINALNI \u017dIVCI HRBTENJA\u010cA JE \u201cAVTOCESTA\u201d, KI POVEZUJE C\u017dS IN P\u017dS<\/p>\n
<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motori\u010dne proge: piramidna proga<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Senzori\u010dne proge: zadnji stebri\u010dki, spinotalami\u010dni trakt (lateralni, anteriorni)<\/p>\n
Sprednji rogovi (\uf061 motori\u010dni nevron)<\/p>\n
<\/p>\n
DELI PERIFERNEGA \u017dIV\u010cNEGA SISTEMA (P\u017dS)<\/p>\n
SOMATSKI P\u017dS: SENZORI\u010cNA IN MOTORI\u010cNA \u017dIV\u010cNA VLAKNA TER RECEPTORJI<\/p>\n
AVTONOMNI P\u017dS: SIMPATI\u010cNI IN PARASIMPATI\u010cNI P\u017dS<\/p>\n
<\/p>\n
-Prosti \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di \u2013bole\u010dina temperatue<\/p>\n
-Merkelovi taktilni meniski<\/p>\n
-Lasni me\u0161i\u010dki (dotik)<\/p>\n
-Meissnerjeva telesc (dotik)<\/p>\n
-Vaterr Pacinijeva telesca (pritisk)<\/p>\n
-Krausejeva telesca (hladno)<\/p>\n
-Ruffinijeva telecsa<\/p>\n
-Mi\u0161i\u010dno vreteno (razteg)<\/p>\n
-Golgijev tetivno organ ( napetost)<\/p>\n
<\/p>\n
\u017divec: \u017eiv\u010dna vlakna (mielizirana, nemielinizirana), endonevrij, perinevrij, epinevrij, krvne \u017eile ma\u0161\u010doba.<\/p>\n
<\/p>\n
MIOTATI\u010cNI REFLEKSI<\/p>\n
Zgornji okon\u010dini: bicepsov (C6), tricepsov (C7), fleksorjev prstov (C8, Th1)<\/p>\n
Spodnji okon\u010dini: patelarni (L3, L4), Ahilov (S1)<\/p>\n
<\/p>\n
AVTONOMNI \u017dIV\u010cNI SISTEM<\/p>\n
-Simpatik<\/p>\n
-Parasimpatik<\/p>\n
-Telo celice<\/p>\n
-Preganglionarni akson<\/p>\n
-Avtonomni ganglij<\/p>\n
-Postgalionarni akson<\/p>\n
-Efektor \u2013 mi\u0161ica, \u017eleza<\/p>\n
<\/p>\n
SIMPATIK- Porablja energijo, pove\u010da AT, HR, zmanj\u0161a prebavo<\/p>\n
PARASIMPATIK- Pove\u010da energijo, zmanj\u0161uje AT, HR in pove\u010da prebavo<\/p>\n
<\/p>\n
Ventrikli: lateralni, tretji in \u010detrti ventrikel, med seboj komunicirajo (foramen Monro, cerebralni aqvedukt, foramen Magendi in Luscha)<\/p>\n
Horoidni pleksus v lateralnih in 4. ventriklu<\/p>\n
proizvaja cerebrospinalno teko\u010dino, ki kro\u017ei let. V.-3v. \u20134v-subarahnoidni prostor<\/p>\n
<\/p>\n
Funkcija CSL:<\/p>\n
-\u0160\u010diti mo\u017egane pred po\u0161kodbo (bla\u017ei)<\/p>\n
-Zmanj\u0161uje te\u017eo mo\u017eganov (od 1500mg na 50mg)<\/p>\n
-Izlo\u010danje metabolitov<\/p>\n
-Transport hormonov \u2013 je endokrini medij<\/p>\n
<\/p>\n
ARTERIJE NA BAZI LOBANJE<\/p>\n
KAROTIDNI SISTEM \u2013 a.cerebri medija in a. cerebri anterior<\/p>\n
VERTEBROBAZILANI SISTEM \u2013vertebralni arteriji, bazilarna a.,a. cerebri posterior<\/p>\n
VILISIJEV KROG: a. komunikans anterior in a. komunikans posterior<\/p>\n
<\/p>\n
NEVROLO\u0160KI SISTEMI<\/p>\n
<\/p>\n
\u017dIV\u010cNE DEJAVNOSTI<\/p>\n
VOH,VID,SLUH,OKUS,GIBANJE (MO\u010c)<\/p>\n
\u010cUTENJE (BOLE\u010cINA, DOTIK, POLO\u017dAJ UDOV)<\/p>\n
RAVNOTE\u017dJE,SPRETNOST,MOKRENJE<\/p>\n
GOVOR, PREPOZNAVA, SPOMIN, PRESOJA, VEDENJE \u2013 VI\u0160JE \u017dIV\u010cNE DEJAVNOSTI<\/p>\n
Za dejavnosti obstajajo \u017eiv\u010dni sistemi<\/p>\n
<\/p>\n
MOTORI\u010cNI SISTEM<\/p>\n
Omogo\u010da hoteno gibanje ,HOJA<\/p>\n
GIBI OKON\u010cIN, GLAVE IN TELESA,O\u010cESNI GIBI (okulomotorika),OBRAZNI GIBI (mimika)<\/p>\n
GOVOR (artikulacija),PO\u017dIRANJE,DIHANJE<\/p>\n
<\/p>\n
PIRAMIDNI SISTEM<\/p>\n
Zgornji (centralni) motori\u010dni nevron : telo nevrona je v mo\u017eganski skorji (primarna gibalna skorja,<\/p>\n
Piramidne celice) \u2013 aksoni tvorijo kortikospinalna (piramidna) progo (kapsula interna \u2013 mo\u017egansko<\/p>\n
deblo \u2013 dekusacija \u2013 hrbtenja\u010da) kon\u010dajo se na spodnjem motori\u010dnem nevronu<\/p>\n
<\/p>\n
Primarna gibalna skorja je somatotopi\u010dno urejena \u2013 najve\u010dja prezentacija je roka-palec in jezik<\/p>\n
Kortikospinalna proga se kon\u010da na spodnjem motori\u010dnem nevronu (\uf061 motori\u010dne celice)<\/p>\n
<\/p>\n
OKVARA zgornjega motori\u010dnega nevrona<\/p>\n
-Pareza (paraliza); ve\u010dja \u0161ibkost tistih mi\u0161i\u010dnih skupin, ki so bolje prezentirane v gibalni skorji<\/p>\n
-Spasti\u010dno povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus<\/p>\n
-Pojav patolo\u0161kih refleksov (znak Babinskega, Wartenbergov znak)<\/p>\n
-\u017divahni miotati\u010dni refleksi (hiperefleksija, iradiacija refleksov) z no\u017enim, patelarnim in ro\u010dnim klonusom<\/p>\n
<\/p>\n
OKVARA spodnjega motori\u010dnega nevrona<\/p>\n
Pareza (paraliza); lokalizirane pareze<\/p>\n
Zni\u017ean povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
SOMATOSENZORI\u010cNI SISTEM<\/p>\n
Omogo\u010da zavestno zaznavo:<\/p>\n
DOTIK<\/p>\n
BOLE\u010cINA<\/p>\n
OCENA TEMPERATURE<\/p>\n
POLO\u017dAJ OKON\u010cIN<\/p>\n
PREPOZNAVA \u0160TEVILK \u010cRK, LOKALIZACIJA DRA\u017dLJAJA<\/p>\n
<\/p>\n
2 SISTEMA: sistem medialnega leminiska oz. zadnjih stebri\u010dkov (globoka senzibiliteta + dotik), spinotalami\u010dni trakt oz sistem lateralnega leminiska (povr\u0161inska senzibiliteta: dotik bole\u010dina, temperatura)<\/p>\n
<\/p>\n
Senzori\u010dni sistem se kon\u010da v primarni somatosenzori\u010dni skorji, ki je somatotopi\u010dno urejena.Omogo\u010da deskriminativno senzibiliteto.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
NAMEN KLINI\u010cNE NEVROLOGIJE<\/p>\n
<\/p>\n
METODE KLINI\u010cNE NEVROLOGIJE<\/p>\n
Analiza cerebrospinalnega likvorja<\/p>\n
<\/p>\n
\u017dIV\u010cNO-MI\u0160I\u010cNE BOLEZNI<\/p>\n
(Okvare P\u017dS)<\/p>\n
<\/p>\n
KORENINSKE (RADIKULARNE) OKVARE<\/p>\n
Radikularni sindrom:<\/p>\n
Izguba miotati\u010dnih refl. glede na dermatom<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE PROLAPSA MEDVRETEN\u010cNE PLO\u0160\u010cICE<\/p>\n
KRG,FTH, Analgetiki<\/p>\n
<\/p>\n
OKVARE \u017dIVCEV-NEVROPATIJE<\/p>\n
Anatomska klasifikacija<\/p>\n
<\/p>\n
CELI\u010cNA KLASIFIKACIJA<\/p>\n
Aksonopatije (Okvara \u017eiv\u010dnih celic)<\/p>\n
Demilinizirajo\u010de nevropatije (Okvara Schwanovih celic)<\/p>\n
<\/p>\n
\u010cASOVNI POTEK<\/p>\n
<\/p>\n
SINDROM OKVARE \u017dIVCA<\/p>\n
Parestezije<\/p>\n
<\/p>\n
POLINEVROPATIJA<\/p>\n
atrofije, bole\u010dine, Senzibilitetni izpadi po tipu nogavic in rokavic<\/p>\n
<\/p>\n
AKUTNI DEMIELINIZACIJSKI POLIRADIKULONEVRITIS \u2013 GUILLAIN-BARREJEV SINDROM<\/p>\n
<\/p>\n
GBS je akutna vnetna, simetri\u010dna, progresivna, demielinizacijska nevropatija<\/p>\n
MG ni dedna, obstaja pa predispozicija \u2013 dru\u017einski \u010dlani bolnikov z MG pogosteje zbolijo z MG.<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
Napredujo\u010da in najve\u010dkrat simetri\u010dna pareza vsaj dveh okon\u010din, ki se v zna\u010dilnih primerih pri\u010dne na spodnjih in nato napreduje na zgornji okon\u010dini.<\/p>\n
Najve\u010dkrat so pareze proksimalne , hitro napredujejo in dose\u017eejo vrh v 1 do 4 tednih.<\/p>\n
Ugasli proprioceptivni refleksi- za\u010detni hiporefleksiji sledi popolna arefleksija na prizadetih okon\u010dinah.<\/p>\n
<\/p>\n
Za GBS zelo zna\u010dilni znaki in simptomi so tudi:<\/p>\n
<\/p>\n
Zeni\u010dnih abnormnosti GBS ne povzro\u010da.<\/p>\n
<\/p>\n
ETIOLOGIJA<\/p>\n
<\/p>\n
DIGNOZA<\/p>\n
– osnova diagnoze je klini\u010dna slika<\/p>\n
– potrditev diagnoze z lumbalno punkcijo:.albuminocitolo\u0161ka disociacija- zvi\u0161ani proteini ob normalnem \u0161tev. celic, ! prvi teden je lahko likvor \u0161e normalen, celokupni proteini v likvorju 0,55 \u2013 2,55g\/l, celice pod 10\/cmm<\/p>\n
– elektrofiziolo\u0161ke preiskave:<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
<\/p>\n
BOLEZNI \u017dIVNO-MI\u0160I\u010cNEGA STIKA<\/p>\n
<\/p>\n
MIASTENIA GRAVIS<\/p>\n
Miastenia gravis je avtoimuno obolenje pri katerem nastajajo protitelesa proti nikotinskim acetilholinskim receptorjem v motori\u010dni plo\u0161\u010dici.<\/p>\n
POTEK<\/p>\n
PATOFIZIOLOGIJA<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
<\/p>\n
V 70 % bolezen za\u010dne z okularno disfunkcijo \u2013 prizadetost zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic:<\/p>\n
DIAGNOZA<\/p>\n
<\/p>\n
Rtg p.c.-CT mediastinuma (pri\u017eeljc)<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
<\/p>\n
Simptomatsko – inhibitorji holinesteraze<\/p>\n
Bolnike z la\u017ejo obliko MG zdravimo z inhibitorji holinesteraze \u2013 simptomatsko (piridostigmin – mestinon, neostigmin – prostigmin, \u2026). Z zdravili vplivamo na zbolj\u0161anje mi\u0161i\u010dne mo\u010di, na samo imunsko dogajanje pa ne vplivamo.<\/p>\n
<\/p>\n
Vzro\u010dno<\/p>\n
Imunosupresivna ali imunomodulatorna terapija vklju\u010duje:<\/p>\n
<\/p>\n
BOTULIZEM<\/p>\n
<\/p>\n
Povzro\u010ditelj: Clostridium butulinum<\/p>\n
Izlo\u010da toksin, ki blokira spro\u0161\u010danje Ach iz presinapti\u010dnih kon\u010di\u010dev<\/p>\n
Povzro\u010da pareze<\/p>\n
<\/p>\n
OKVARE MI\u0160IC – MIOPATIJE<\/p>\n
<\/p>\n
POLIMIOZITIS<\/p>\n
Polimiozitis je vnetna miopatija kot posledica avtoimunske reakcije.<\/p>\n
<\/p>\n
ETIOLOGIJA<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
DIAGNOSTIKA – EMG, kretinin kinaza, aldolaza, mi\u0161i\u010dna biopsija<\/p>\n
ZDRAVLJENJE – Kortikosteroidi, Simptomatsko<\/p>\n
<\/p>\n
MI\u0160I\u010cNE DISTOFIJE<\/p>\n
<\/p>\n
Ve\u010d dednih napredujo\u010dih bolezni mi\u0161ic, ki imajo razli\u010dne klini\u010dne slike.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kongenitalna (prirojena) mi\u0161i\u010dna distrofija (PMD)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Duchennova mi\u0161i\u010dna distrofija (DMD)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Beckerjeva mi\u0161i\u010dna distrofija (BMD)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Miotoni\u010dna distrofija<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Facioskapulohumeralna distrofija (FSH)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ramensko-medeni\u010dna mi\u0161i\u010dna distrofija<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mi\u0161i\u010dna distrofija Emery-Dreifuss (ED)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Duchennova mi\u0161i\u010dna distrofija (DMD): 2.9\/100 000 BMD 1.2\/100 000<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Miotoni\u010dna distrofija: 1 na 10000 rojstev<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na kromosom X vezane bolezni: DMD in milej\u0161a alelna oblika BMD imajo pri 2\/3 bolnikov delecijo gena na Xp21.2 (odgovornega za sintezo beljakovine distrofin)<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
DIAGNOZA<\/p>\n
\uf0a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kreatin kinaza: Mo\u010dno pove\u010dana aktivnost pri DMD,zmerno pove\u010dana pri BMD, FSH<\/p>\n
\uf0a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mi\u0161i\u010dna biopsija : DMD: cepljena vlakna, nekroza, regeneracija, nadome\u0161\u010danje mi\u0161i\u010dnine z vezivom in ma\u0161\u010devjem FSH: najizrazitej\u0161e nenormalnosti so v mi\u0161ici supraspinatus: degenerirana in majhna oglata vlakna, vnetne celice ED: atrofija vlaken tipa I<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
INFEKCIJSKE BOLEZNI \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n
(infektivno-vnetne okvare)<\/p>\n
<\/p>\n
Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi vnetja, ki je posledica delovanja mikroorganizmav (bakterij, virusov, parazitov).<\/p>\n
<\/p>\n
VNETJE<\/p>\n
Lokalizacija: central nervous system: meningitis,encephalitis, myelitis peripheral nervous system: radiculitis, neuritis combined involvement: meningoencephalitis, encephalomyelitis, polyradiculoneuritis<\/p>\n
Karakter vnetnega odgovora: purulent, aseptic, specific<\/p>\n
Klini\u010dni potek: acute, subacute, chronic<\/p>\n
<\/p>\n
VIRUSI<\/p>\n
<\/p>\n
BAKTERIJE<\/p>\n
Najpogostej\u0161e bakterije, ki oku\u017eijo C\u017dS:<\/p>\n
<\/p>\n
Najpogostej\u0161e poti infekcije:<\/p>\n
Direktno (po\u0161kodba, operacija).<\/p>\n
<\/p>\n
GLJIVICE<\/p>\n
Dve skupini :<\/p>\n
<\/p>\n
PARAZITI<\/p>\n
PRIONI<\/p>\n
– Creutzfeldt-Jakobova bolezen<\/p>\n
– Kuru<\/p>\n
– Gerstmann-Straussler- sindrom<\/p>\n
– Scrapie pri ovcah in kozah<\/p>\n
– Bolezen norih krav<\/p>\n
<\/p>\n
POTI ZA VSTOP INFEKTIVNEGA AGENSA V C\u017dS<\/p>\n
– Hematogeno – iz drugih organov (plju\u010da, srca – zaklopke, Absces v ustni votlini)<\/p>\n
– Direktno preko lobanje ali paranazalnih sinusov – lahko preko anastomoti\u010dnega venskega plete\u017ea<\/p>\n
– Odprte rane – kirur\u0161ke ali travmatske<\/p>\n
– Preko perifernih \u017eivcev – rabies<\/p>\n
<\/p>\n
MENINGITIS<\/p>\n
<\/p>\n
Vnetje mo\u017eganskih ovojnic; pia arahnoideja (subarahnoidalni prostor)<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
Vro\u010dina , Hud glavobol, Meningealni znaki, Fotophobia, Okvare mo\u017eganskih \u017eivcev , Arteritisi (infakti)<\/p>\n
Za\u010detek je akuten, nato se izbolj\u0161uje (virusi), ali bolezen progredira (bakterijski)<\/p>\n
<\/p>\n
ENCEFALITIS<\/p>\n
Encefalitis je vnetje mo\u017eganovine. Pogosto so vzrok virusi, najpogosteje Herpes simplex<\/p>\n
Redko: Legionella pneumophila, Borrelia burgdorferi, Treponema pallidum<\/p>\n
<\/p>\n
SIMPTOMI: Epilepti\u010dni napadi, Spremenjena zavest (kvantitativno), Slabost in bruhanje<\/p>\n
Fokalni znaki, Vro\u010dina<\/p>\n
<\/p>\n
HERPES SIMPLEKS ENCEFALITIS<\/p>\n
Infekcija s Herpes simplex (1) virusom<\/p>\n
Vstopno mesto je nosna sluznica ali aktivacija v senzori\u010dnih ganglijih<\/p>\n
Okvarjeni predvsem temporalni re\u017enji<\/p>\n
V mo\u017eganovini obse\u017ena hemoragi\u010dno-nekroti\u010dna obmo\u010dja<\/p>\n
Obstaja specifi\u010dna terapija<\/p>\n
<\/p>\n
MO\u017dGANSKI ABSCES<\/p>\n
Mo\u017eganski absces je omejeno mo\u017egansko vnetje Najpogosteje se pojavi po operaciji ali po\u0161kodbi ali lokalna raz\u0161iritev osteomielitis ob vnetju u\u0161es. Tudi endokarditis ali plu\u010dne infekcije (hematogeno)<\/p>\n
Najpogosteje so vzrok me\u0161ane infekcije z anaerobi + Stafilokoki in Streptokoki.<\/p>\n
Redki in tipi\u010dni z actinomyceto and nocardo.<\/p>\n
\u0160e redkeje Mycobacterium tuberculosis, Treponema pallidum, Borrelia burgdorferi, Cryptococcus neoformans in gljivice rodu Aspergillus.<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA MO\u017dGANSKI ABSCES<\/p>\n
Lokalni znaki (hemipareza, ataksija,)<\/p>\n
Vro\u010dina (\u010de je \u017eari\u0161\u010de \u0161e aktivno)<\/p>\n
Znaki lokalnega vnetja (vnetje u\u0161esa,obnosnih votlin, st. po po\u0161kodbi)<\/p>\n
Znaki pove\u010danega znotrajlobanjskega tlaka<\/p>\n
Epilepti\u010dni napadi<\/p>\n
<\/p>\n
PROGRESIVNA MULTIFOKALNA ENCEFALOPATIJA<\/p>\n
JC virus (polyoma virus).<\/p>\n
Infekcija je subklini\u010dna (njegovo DNA lahko ugotovimo pri zdravih)<\/p>\n
JC virulenten pri hudo imunodeficientnih bolnikih (AIDS, neoplazme- limfom)<\/p>\n
Povzro\u010da progresivno multifokalno levko \u2013 encefalopatijo (demielinizirajo\u010de obolenje)<\/p>\n
simptomi so podobni demenci.<\/p>\n
<\/p>\n
SUBAKUTNI SKLEROZIRAJO\u010cI PANENCEFALITIS (SSPE)<\/p>\n
Komplikacija o\u0161pic in rde\u010dk.<\/p>\n
Je po\u010dasen nastanek fatalnega stanja 10 letih po infekciji. Virusi RNA persistirajo v mo\u017eganih.<\/p>\n
NEVROBORELIOZA<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Borrelia Burgdorferi (prena\u0161a s klopom)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Encefalitis, mielitis, vaskulitis<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1 stadij: eritema migrans,<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2 stadij: nevroborelioza (okvara n. facialisa, meningopolinevritis, mielitis, polinevritis)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3:stadij: Akrodermatitis chronica atrofikans, Lymski artritis<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravljenje je specifi\u010dno<\/p>\n
<\/p>\n
POLIOMIELITIS<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1% infeciranih ima asempti\u010dni meningitis<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zelo malo ji razvije paraliti\u010dni poliomielitis, ki je povezan z mi\u0161i\u010dnimi atrofijami<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 okvarjeni so spredni rogovi \u2013 alfa motori\u010dni nevroni<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sabin vaccine je eradicirala poliomielitis – oralni vnos.<\/p>\n
<\/p>\n
Rabies – STEKLINA<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posledica vgriza \u017eivali ki ima steklino (pes, lisica)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dolgo, variabilno inkubacijsko obdobje \u2013 2 meseca<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RNA virus (rabdovirus) v C\u017dS migrira preko perifernih \u017eivcev<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Akutni encefalomielitis (vnetje sive substance)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Okvare v: hrbtenja\u010di, mo\u017eganskem deblu, malih mo\u017eganih in temporalnih re\u017enjih<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V diagnostiki so pomembne virusne inkluzije (Negrijeva telesca) v citoplazmo nevronov.<\/p>\n
<\/p>\n
SIFILIS<\/p>\n
2 in 3 stadij: Meningitis, meningoencefalitis, mielitis<\/p>\n
3 stadij: progresivna paraliza, tabes dorzalis<\/p>\n
<\/p>\n
DIAGNOZA<\/p>\n
Slikovne metode: CT, MR<\/p>\n
LP: analiza CS likvorja<\/p>\n
<\/p>\n
SLIKE:<\/p>\n
LUMBALNA PUNKCIJA<\/p>\n
Analiziramo CSL: proteine, celice, glukozo<\/p>\n
<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Normal CSF is clear and colourless.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cell count: <5 x 106\/L mononuclears; noneutrophils or red cells<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glucose: 60-70% of plasma levels (usually) 2.8-4.4 mmol\/L<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lactate: 1.2-2.8 mmol\/L<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Protein: full term neonate: 0.1-1.2 g\/L<\/p>\n
adult:0.15-0.45 g\/L<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 IgG\/albumin ratio: <0.2<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oligoclonal bands: qualitative interpretation<\/p>\n
<\/p>\n
CSF Color: BISTER<\/p>\n
CSF Glucose 2.8-4.4 mmol\/L<\/p>\n
CSF Protein 15-45<\/p>\n
CSF Chloride 116-122<\/p>\n
CSF Opening Pressure: 100-200 mm H2O<\/p>\n
CSF Leukocytes: ni nevtrofilcev manj kot 6 limfocitov<\/p>\n
<\/p>\n
Bakterijski Meningitis<\/p>\n
CSF Color: Moten<\/p>\n
CSF Glucose <2.8<\/p>\n
CSF Protein veliko ve\u010d kot 45<\/p>\n
CSF Leukocytes: Zelo \u0161tevilni nevtrofilci<\/p>\n
CSF Opening Pressure: pove\u010dan>200<\/p>\n
<\/p>\n
Virusni Meningitis<\/p>\n
CSF Color: Bister ali moten<\/p>\n
CSF Glucose: normalno<\/p>\n
CSF Protein > 45<\/p>\n
CSF Leukocytes: pove\u010dano \u0161tevilo CSF limfocitov<\/p>\n
CSF Opening Pressure: Normalen ali pove\u010dan<\/p>\n
<\/p>\n
TBC Meningitis<\/p>\n
CSF Color: Moten<\/p>\n
CSF Glucose < 2.8<\/p>\n
CSF Protein > 45<\/p>\n
CSF Leukocytes<\/p>\n
Zgodaj: Porast nevtrofilcev<\/p>\n
Kasneje: porast limfocitov<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
Specifi\u010dno!<\/p>\n
Bakterije \u2013 antibiotiki<\/p>\n
Virusi le simptomatsko, Herpes simplex \u2013 acyclovir<\/p>\n
Glivice: antibiotiki<\/p>\n
Paraziti: antihelmintiki<\/p>\n
Mo\u017eganski absces: drena\u017ea + antibiotik<\/p>\n
<\/p>\n
DEMIELINIZACIJSKE BOLEZNI C\u017dS<\/p>\n
(Okvara, ki povzro\u010di po\u0161kodbo mielina)<\/p>\n
<\/p>\n
Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi po\u0161kodbe mielina (oligodendrocitu)<\/p>\n
<\/p>\n
VNETNE DEMIELINIZACIJSKE BOLEZNI C\u017dS<\/p>\n
<\/p>\n
Bolezni imajo vnetni odgovor z demielinizacijo in nevrolo\u0161kim deficitom:<\/p>\n
-Multipla skleroza<\/p>\n
-Akutni diseminirani (perivenozni) encefalomielitis<\/p>\n
-Akutni hemoragi\u010dni levkoencefalomielitis<\/p>\n
-Balojeva koncentri\u010dna skleroza<\/p>\n
-Transverzni mielitis<\/p>\n
-Progresivna nekrozantna mielopatija<\/p>\n
-Lupusna mielopatij<\/p>\n
<\/p>\n
MULTIPLA SKLEROZA<\/p>\n
<\/p>\n
Kroni\u010dna, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedno nevro\u0161ko obolenje. Pomembno vlogo imajo dejavniki okolja. Je multifokalno obolenje. Patogeneza \u2013 Avtoimunska<\/p>\n
Razporeditev MS<\/p>\n
Obstaja odvisnost med incidenco in geografsko \u0161irino: nizka incidenca okoli ekvatorja, pove\u010da incedenca proti S in J.<\/p>\n
Za\u010detni korak je aktivacija T-celic specifi\u010dnih za mielinski antigen – citokini, kemoatraktanti – stimulacija vnetnega odgovora<\/p>\n
Vnetje je self-limited (inhibitorni citokini)<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
Bolezen poteka v zagonih (znaki > 24 ur)<\/p>\n
Med zagoni > 1 mesec<\/p>\n
Tipi\u010dni za\u010detni simptomi in znaki:<\/p>\n
in vertigo, Ataksija udov in motnje ravnote\u017eja<\/p>\n
<\/p>\n
DIAGNOZA<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
ZAGON – kortikosteroidi<\/p>\n
Zagoni: Interferon beta-1b<\/p>\n
Interferon beta-1a<\/p>\n
Citostatiki<\/p>\n
Simptomatsko zdravljenje: Depresija – Amytriptilin, Utrudljivost-amantidin, kateterizacija se\u010dnega mehurja, Oxybutynin, Spasti\u010dnost – Baklofen, Dantrolen, Bole\u010dina – tricikli\u010dni antidepresivi, karbamazepin)<\/p>\n
Ocena prizadetosti: Kurtzkejeva lestvica (EDSS)<\/p>\n
<\/p>\n
DEGENERATIVNE BOLEZNI \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n
(degenerativna okvara)<\/p>\n
Nevrodegenerativne bolezni \u017eiv\u010devja so heterogena skupina bolezni z razli\u010dnimi vzroki.<\/p>\n
Degenerativna okvara skorje : Alzheimerjeva, Pickova bolezen<\/p>\n
Degenerativna okvara motori\u010dnih nevronov: ALS<\/p>\n
Degenerativna okvara bazalnih ganglijev: Parkinsonova bolezen,<\/p>\n
Huntingtonova horea<\/p>\n
Degenerativna okvara ve\u010d sistemov: Multisistemska atrofija<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
ALZHEIMERJEVA BOLEZEN<\/p>\n
<\/p>\n
-Degenerativno obolenje osrednjega \u017eiv\u010devja, ki povzro\u010di postopno pe\u0161anje vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih funkcij.<\/p>\n
-Prevalenca pribli\u017eno 1\/100 prebivalcev. Odvisna je od starosti; 47% prebivalstva nad 85 let.<\/p>\n
-Ponavadi ve\u010d kot 60 let, bolniki z Downovim sindromom pa zbolevajo precej mlaj\u0161i.<\/p>\n
-Spol: M=\u017d<\/p>\n
-Genetika: pozitivna dru\u017einska anamneza v 50%.<\/p>\n
-Zgodnje oblike Alzheimerjeveve bolezeni (AB)<\/p>\n
-Redko: Mutacije, ki povzro\u010dijo avtosomno dominantno AB so vezane na kromosome 1 (gen za presenilin 2), 14 (gen za presenilin 1) in 21 (razli\u010dne mutacije na genu za amiloidni prekurzorski protein).<\/p>\n
-Pozne oblike AB (sporadi\u010dne in familiarne) so povezane z pojavom apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19 (45% populacije)<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
<\/p>\n
POTEK BOLEZNI<\/p>\n
Napredujo\u010da bolezen, ki zanesljivo vodi do globokega kognitivnega in socialnega upada<\/p>\n
Povpre\u010dno pre\u017eivetje 8 let<\/p>\n
PATOGENEZA<\/p>\n
ETIOLOGIJA – neznana<\/p>\n
PATOLOGIJA<\/p>\n
<\/p>\n
\uf034\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dilni ali \uf062-amiloid: gen na kromosomu 21; mutacije so redko pri dru\u017einski oblikah AD, pove\u010dani depoziti pri bolnikih z ApoE4 genom<\/p>\n
\uf034\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Senilni plaki: neuroni, ekstracelularni amiloid, mikroglija in astrociti<\/p>\n
\uf034\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nevrofibrilarni pentlje: znotrajceli\u010dne inkluzije iz snopov zvitih filamentov.<\/p>\n
<\/p>\n
DEJAVNIKI TVEGANJA<\/p>\n
<\/p>\n
PREISKAVE<\/p>\n
Nevroradiolo\u0161ke preiskave<\/p>\n
Posebni testi<\/p>\n
Posebni testi (raziskave)<\/p>\n
beta-amiloid, tau protein v likvorju; raziskave<\/p>\n
testiranje na apo E4 alel; raziskave<\/p>\n
kvantitativno testiranje olfaktornih funkcij; raziskave<\/p>\n
<\/p>\n
Moramo izklju\u010diti tiste demence, ki jih lahko zdravimo:<\/p>\n
<\/p>\n
Opravimo: CT glave, TSH, vit. B12<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
Osnovni ukrepi<\/p>\n
<\/p>\n
Simptomatsko zdravljenje<\/p>\n
<\/p>\n
Nevroprotektivno zdravljenje (u\u010dinkovitost ni dokazana)<\/p>\n
Inhibitorji holinesteraze upo\u010dasnijo kognitivni upad;<\/p>\n
uporaba pri bolnikih s KPSS pod 26 in nad 10 to\u010dk<\/p>\n
<\/p>\n
Opombe:<\/p>\n
<\/p>\n
AB + parkinsonizem = Lewy body demenca (kromosom 12)<\/p>\n
<\/p>\n
PICK-ova DISEASE \u2013 FRONTOTEMPORAL DEMENTIA<\/p>\n
<\/p>\n
Klini\u010dno se pogosto ne razlikuje od AB. Je zgodnje\u0161i za\u010detek Klini\u010dno so zanke okvare frontalnega in temporalnega lobusa ter vedenjske motnje in ekstrapiramidni simptomi.<\/p>\n
Pickova telesca: citoplazemske inkluzije skuj z gliozo in baloniranimi nevroni<\/p>\n
Raziskave ka\u017eejo na mutacijo gena na kromosomu 17 proteina (tau).<\/p>\n
<\/p>\n
HUNTIGTONOVA HOREA<\/p>\n
Dedna bolezen, za katero sta zna\u010dilni horea in upad mentalnih funkcij. Potek bolezni je po\u010dasen. Simptomi se navadno pojavijo po 30 letu starosti. Ob nastopu simptomov ima ve\u010dina bolnikov \u017ee potomce, ki so lahko podedovali bolezen.<\/p>\n
Je avtosomno dominantna bolezen s 100% penetranco<\/p>\n
\uf034\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Molekularno genetska osnova za HB je pove\u010dano \u0161tevilo Citozin-Adenin-Gvanin (CAG) tripletov gena IT15 na kraj\u0161em (p) kraku 4 kromosoma. Patolo\u0161ki gen kodira patolo\u0161ki protein Huntingtin, ki povzro\u010da encimske motnje v prizadetih celicah.<\/p>\n
<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prevalenca v Sloveniji ni poznana. Sosednje dr\u017eave (Hrva\u0161ka, Italija) 4-5 bolnikov na 100 000 prebivalcev.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obolevnost po starosti: srednja leta ; do 10% juvenilne oblike (pred 20 letom) ; do 20 % po 50 letu, izjemoma po 70 letu.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obolevnost po spolu : mo\u0161ki in \u017eenske v enakem odstotku.<\/p>\n
<\/p>\n
PATOLOGIJA<\/p>\n
Makroskopsko<\/p>\n
Cerebralna atrofija, Atrofija nucleus caudatusov, Atrofija putamna, Raz\u0161irjeni ventrikli, Atrofija globus pallidusa, Atrofija frontalnih lobusov, Atrofija parietalnih lobusov<\/p>\n
Kortikalna atrofija<\/p>\n
Mikroskopska<\/p>\n
Propad nevronov v korteksu, \u0161e posebej v plasteh III, V, VI, v globus pallidusu, striatumu, hipotalamusu, glioza v omenjenih predelih.<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
Horea (pri 90%), Atetoza, Dizartrija, Disfagija, Bradikineza, Hipotonija ali rigidnost, Primitivni refleksi, Motnje bulbomotorike, Motnja posturalne stabilnosti, Motnja hoje, Izguba telesne te\u017ee, Demenca, Depresija, Suicidalnost, Emocionalne motnje<\/p>\n
Iritabilnost in agresivnost, Impulzivnost, Sociopatsko vedenje (osebnostne motnje zgodaj)<\/p>\n
Seksualne motnje, Patolo\u0161ka ljubosumnost, Alkoholizem, Manija, Blodnje, Halucinacije, Paranoja<\/p>\n
Progresivna bolezen, pri\u010dakovano pre\u017eivetje 15-20 let od pojava prvih simptomov<\/p>\n
<\/p>\n
DEJAVNIKI TVEGANJA<\/p>\n
Pozitivna dru\u017einska anamneza (50 % mo\u017enost obolevnosti). Nove mutacije so redke. Pogosto bolniki zanikajo pozitivno dru\u017einsko anamnezo.<\/p>\n
<\/p>\n
Specialni testi<\/p>\n
Pri simptomatskih bolnikih je mogo\u010de potrditi diagnozo z molekularno-genetskim testiranjem. Z isto metodo je mo\u017eno napovedno testiranje pri asimptomatskih s HB ogro\u017eenih svojcih bolnikov. Na testiranje pristane 10-30% ogro\u017eenih svojcev. Eti\u010dna priporo\u010dila !<\/p>\n
<\/p>\n
Slikovne (nevroradiolo\u0161ke) metode<\/p>\n
CT ali MR: atrofija mo\u017eganov v celoti, \u0161e posebej nucleus caudatusa.<\/p>\n
(Pozitronska emisijska tomografija (PET): zni\u017eana poraba glukoze, diagnosti\u010dno ni nujno, v Sloveniji ni mo\u017enosti za to preiskavo).<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
Obravnava bolnikov: Dokler je le mogo\u010de ambulantna<\/p>\n
<\/p>\n
Splo\u0161ni ukrepi: Prepre\u010devanje in zdravljenje zapletov,Fizioterapija in delovna terapija, Izobra\u017eevanje svojcev, Genetsko svetovanje<\/p>\n
<\/p>\n
Aktivnosti:Pacienta moramo obdr\u017eati aktivnega kolikor in dokler je le mogo\u010de.<\/p>\n
<\/p>\n
Zdravljenje z zdravili<\/p>\n
Diskinezije u\u010dinkovito zmanj\u0161ajo nekateri nevroleptiki. Monoterapija izbora je sulpirid (Eglonyl).<\/p>\n
Zelo u\u010dinkovit je tudi olanzapin (Zyprexa). Haloperidol zaradi zapletov pri dolgotrajnej\u0161i terapiji opu\u0161\u010damo.<\/p>\n
Depresija in vedenjske motnje: SSRI inhibitorji.<\/p>\n
Manija: Na-valproat (Apilepsin) ali karbamazepin (Tegretol).<\/p>\n
<\/p>\n
Alternativna zdravila<\/p>\n
Tetrabenazin pri diskinezijah (v Sloveniji ni registriran); tricikli\u010dni antidepresivi pri depresiji, neselektivni beta blokatorji ali dolgo delujo\u010di benzodiazepini (klonazepam-Rivotril ) pri vedenjskih motnjah.<\/p>\n
<\/p>\n
Spremljanje pacientov, Kontrolni pregledi, Periodi\u010dni, ambulantni, glede na potrebe po simptomatskem zdravljenju., Preventiva, Genetsko svetovanje<\/p>\n
<\/p>\n
PARKINSONOVA BOLEZEN<\/p>\n
Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen neznane etiologije, pri kateri prihaja do pomanjkanja dopamina zaradi degeneracije celic v substanciji nigri.<\/p>\n
Incidenca je 10 – 20\/100.000, Prevalenca je 200\/100.000.<\/p>\n
Sklepamo, da je v Sloveniji ve\u010d kot 4000 bolnikov s parkinsonizmom, vsako leto pa jih na novo zboli 400.<\/p>\n
S statisti\u010dnimi metodami, ki upo\u0161tevajo pri\u010dakovano \u017eivljenjsko dobo (74 do 79 let) je mo\u010d izra\u010dunati riziko dolo\u010dene populacije, da zboli za Parkinsonovo boleznijo. Ta riziko je za Evropejce 2.400\/100.000, oz. 2.4%. To pomeni, da bo od sedanjih dveh milijonov Slovencev 50.000 neko\u010d zbolelo za to boleznijo.<\/p>\n
\u0160tudije ka\u017eejo, da zboli nekoliko ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk.<\/p>\n
Za\u010detek po 60 letu.<\/p>\n
Patogeneza<\/p>\n
Pomanjkanje dopamina zaradi degeneracije dopaminergi\u010dnih celic substancije nigre (1% letno)<\/p>\n
Pri obdukciji mo\u017eganov je najti za PB zna\u010dilne patolo\u0161ke spremembe (Lewy-jeva telesca)<\/p>\n
Etiologija- Neznana<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
Glavni znaki: Bradikineza, Rigidnost, Tremor v mirovanju,<\/p>\n
Motnje ravnote\u017eja<\/p>\n
Drugi pridru\u017eeni znaki:<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Izvidi CT\/MRT so normalni in so lahko metoda izklju\u010ditve drugih parkinsonizmov, PET pa razkriva precej zna\u010dilne abnormnosti (za diagnozo test ni nujen. V Sloveniji ga ne delamo). Pozitiven dopaminergi\u010dni test (apomorfin, levodopa) mo\u010dno podpira diagnozo PB.<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
Diagnozo postavi nevrolog, lahko po ambulantni obravnavi. Bolnik bo v prvih letih svoje bolezni potreboval ambulantno obravnavo pri svojem splo\u0161nem zdravniku, enkrat letno pa kontrolo pri nevrologu – ta bo prilagodil odmerek zdravila in preveril diagnozo.<\/p>\n
<\/p>\n
Kasneje in pri te\u017ejih oblikah bolezni je potrebno bolnika predati nevrologu s posebnimi izku\u0161njami za zdravljenje ekstrapiramidnih motenj, lahko v terciarnemu centru, kjer bo bolnik po potrebi obravnavan ambulantno, v dnevni bolni\u0161nici ali na oddelku.<\/p>\n
<\/p>\n
ZA\u010cETNO ZDRAVLJENJE<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Zdravljenje v kasnej\u0161ih obdobjih bolezni<\/p>\n
<\/p>\n
NUJNO ZDRAVLJENJE<\/p>\n
<\/p>\n
Bolnikova aktivnost<\/p>\n
<\/p>\n
Dieta<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVILA, KI LAHKO POSLAB\u0160AJO PB<\/p>\n
Nevroleptiki – Butirofenoni (Haldol), Tioridazin (Melleril), Pimozid (Orap), Flupentixol (Fluanxol), Flufenazin (Moditen), Klorpromazin (Largactil),<\/p>\n
Antiemetiki – Metoklopramid (Reglan), Tietilperazin (Torecan), Sulpirid (Eglonyl),<\/p>\n
Antihipertenzivi – Reserpin (Brinerdin, Sinepres), Metildopa (Alatan),<\/p>\n
Antagonisti kalcija:- Cinarizin (Stugeron)<\/p>\n
<\/p>\n
AMIOTROFI\u010cNA LATERALNA SKLEROZA<\/p>\n
Je napredujo\u010da bolezen starej\u0161ih odraslih, ki se obi\u010dajno ka\u017ee z mi\u0161i\u010dno oslabelostjo, atrofijami, fascikulacijami, znakom Babinskega in s hiperrefleksijo. Znane so tudi oblike bolezni, pri katerih prevladujejo znaki prizadetosti bodisi zgornjega ali spodnjega motori\u010dnega nevrona .<\/p>\n
<\/p>\n
5% primerov je familjarnih, nekateri so posledica mutacije gena za superoksid dismutazo na kromosomu 21. Ti imajo posebne zna\u010dilnosti (senzori\u010dni deficit, demenca, Parkinsonizem)<\/p>\n
Makroskopsko<\/p>\n
Mikroskopsko<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
<\/p>\n
PREISKAVE<\/p>\n
Elektromiografija (EMG) lahko pomaga potrditi diagnozo<\/p>\n
Pri sumu na bolezen lahko z dolo\u010denimi laboratorijskimi in slikovnimi preiskavami izklju\u010dimo ozdravljive vzroke oslabelosti.<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
Specifi\u010dnega zdravila proti ALS ni<\/p>\n
Zdravimo simptome in zaplete bolezni<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Zdravilo v Sloveniji ni registrirano. Nevrolo\u0161ka klinika je dala pobudo za raz\u0161iritev programa, da bi lahko zdravilo nabavili za potrebe zdravljenja slovenskih bolnikov.<\/p>\n
<\/p>\n
SPECIALNA NEVROLOGIJA<\/p>\n
<\/p>\n
Del klini\u010dne nevrologije, ki se ukvarja z vzroki \u017eiv\u010dnih OKVAR (lezij)<\/p>\n
Okvare so lahko:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dilne, Neoplazemske, Degenerativne, Imunske ..<\/p>\n
<\/p>\n
MO\u017dGANSKO-\u017dILNE BOLEZNI<\/p>\n
(\u017eilne okvare)<\/p>\n
<\/p>\n
Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi motnje v krvnem obtoku (mo\u017egani, hrbtenja\u010da, P\u017dS)<\/p>\n
Krvni obtok je lahko moten zaradi:<\/p>\n
<\/p>\n
Posledica zapore \u017eile:<\/p>\n
Posledica razpoke \u017eile:<\/p>\n
Mo\u017eganska kap (cerebrovaskularni inzult \u2013CVI)<\/p>\n
Je nevrolo\u0161ki deficit (izpad v mo\u017eganih in MD), ki je posledica \u017eilne nevrolo\u0161ke okvare (zapora,<\/p>\n
razpok \u017eile)<\/p>\n
MO\u017dGANSKI KRVNI OBTOK<\/p>\n
Povirja:<\/p>\n
Vzrok zapore \u017eile:<\/p>\n
<\/p>\n
Tromboza je najpogosteje zaplet ATEROSKLEROZE<\/p>\n
<\/p>\n
ATEROSKLEROZA je obolenje srednje velikih arterij: pomembni patogenetski dejavniki: AH, SB, CS, debelost,hiperholesterolemija\u2026..<\/p>\n
Embolija<\/p>\n
Posledica razpoka \u017eile:<\/p>\n
Vzrok razpoka \u017eile:<\/p>\n
<\/p>\n
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
<\/p>\n
Sindrom ACM: hemipareza (roke > noga), afazija, homonimna hemianopsija,senzibilitetne motnje po hemitipu<\/p>\n
Sindrom ACA: hemipareza (noga>roka),senzibilitentne motnje<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
AMUROSIS FUGAX<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA<\/p>\n
Sindrom ACP: homonimna hemianopsija<\/p>\n
Sindromi MD: Hornerjev sindom, Okvara mo\u017eganskih \u017eivcev (VI, VII), Hornerjev sindrom, motnje ravnote\u017eja, ateksija<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA – SAH<\/p>\n
Nenaden hud glavobol, slabost, bruanje, prehodna motnja zavesti ali persistentna motnja zavesti, meningealni znaki<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA \u2013 ZMK<\/p>\n
AH:tipi\u010dna mesta; MD, MM, talamus (glavobol, slabost, bruhanje)<\/p>\n
<\/p>\n
KLINI\u010cNA SLIKA \u2013lakunarno<\/p>\n
stanje; demenca<\/p>\n
<\/p>\n
Preiskavne metode:<\/p>\n
CT GLAVE, MR GLAVE<\/p>\n
LP, angiografija, Doppler<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE MO\u017dGASNSKO \u2013\u017dILNIH BOLEZNI<\/p>\n
ISHEMI\u010cNA MO\u017dGANSKA KAP<\/p>\n
<\/p>\n
Akutno zdravljenje:<\/p>\n
<\/p>\n
ISHEMI\u010cNA MO\u017dGANSKA KAP<\/p>\n
Nespecifi\u010dno zdravljenje:<\/p>\n
-Vzdr\u017eevanje primernega arterijskega tlaka<\/p>\n
-Uravnavanje krvnega sladkorja<\/p>\n
-Vzdr\u017eevanje elektrolitskega ravnote\u017eja (Na+, K+)<\/p>\n
Sekundarna profilaksa:<\/p>\n
– Uvedba antiagregacijskega zdravila: Aspirin 100mg,klopidogrel,<\/p>\n
tikolopidin, kombinacija Aspirin in dipiridamol<\/p>\n
– Uvedba antikoagulantnega sredstva pri kardioemboliji (AF)<\/p>\n
– Kontrola dejavnikov tveganja<\/p>\n
– Odstranitev zo\u017eitve a. karotis interne (>70%);<\/p>\n
trombendarterektomija, angioplastika z vstavitvijo \u017eilne opornice<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
ZNOTRAJ MO\u017dGANSKA KRVAVITEV<\/p>\n
– Zmanj\u0161evanje edema (Manitol)<\/p>\n
– Zunanja ventrikularna drena\u017ea<\/p>\n
– Op. terapija hematoma (lobarni hematomi)<\/p>\n
– Uravnavanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter ostalih vitalnih funkcij<\/p>\n
<\/p>\n
SUBARAHNOIDNA KRVAVITEV<\/p>\n
– Prepre\u010devanja vazospazma-antogonisti Ca kanal\u010dkov (nimodipin)<\/p>\n
– Zmanj\u0161evanje bole\u010dine<\/p>\n
– Uravnavanje intrakranialnega pritiska (manitol)<\/p>\n
– Uravnavanje krvnega tlaka in drugih vitalnih funkcij<\/p>\n
– Sedacija (diazepam)<\/p>\n
– Op. zdravljenje<\/p>\n
MO\u017dGANSKI TUMORJI<\/p>\n
(tumorska okvara)<\/p>\n
<\/p>\n
Okvara \u017eiv\u010devja, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti in razmno\u017eevanja celic (mo\u017egani,<\/p>\n
hrbtenja\u010da, P\u017dS).<\/p>\n
Benigni m. tumorji – ne vra\u0161\u010dajo v okolno tkivo, po\u010dasna rast, ne metastazirajo, so diferencirani<\/p>\n
Maligni m. tumorji (karcinomi, sarkomi) – vra\u0161\u010dajo v okolno tkivo<\/p>\n
Primarni m. tumorji -rastejo le v mo\u017eganih; 50% je benignih<\/p>\n
Sekundarni tumorji – metastaze iz drugih organov (metastatski tumorji), 3-krat pogostej\u0161i kot primarni tumorji<\/p>\n
<\/p>\n
PRIMARNI MO\u017dGANSKI TUMORJI:<\/p>\n
Gliomi : (tumorji iz podpornih celic) cca. 50% m.tumorjev<\/p>\n
Meningiomi (tumorji mo\u017eganskih, hrbtenja\u010dnih open) cca. 25% m. tumorjev<\/p>\n
Hipofizni tumorji (10%)<\/p>\n
Acousti\u010dni nevrinomi (7.5%)<\/p>\n
<\/p>\n
POGOSTI GLIOMI:<\/p>\n
Astrocitomi (iz astrocitov)<\/p>\n
Ependimomi (ependimske celice): 6% gliomov<\/p>\n
Oligodendrogliomi (iz glije, ki obdaja nevrone): 5% gliomov<\/p>\n
Me\u0161ani gliomi (oligodendrogliomi in astrocitomi) pogosto kalcifikacije<\/p>\n
Glioblastoma mutiforme – infiltrativen, hitrorasto\u010d, najpogosteje v srednjih letih, okvara obeh hemisfer preko korpus kalozum, povpre\u010dno pre\u017eivetje 1 leto.<\/p>\n
Medulloblastoma – Hitro rasto\u010d tu. cerebelarnega vermisa, pojavi pri otrocih, metastazirapo suarahnoidnem prostoru na povr\u0161ino C\u017dS, povpre\u010dno pre\u017eivetje z obsevanjem 1 leto.<\/p>\n
Astrocytoma – obi\u010dajno v mo\u017eganih pri odraslih, priotecih v malih mo\u017eganih, po\u010dasi rasto\u010d, lahko cisti\u010den, povpre\u010dno pre\u017eivetje 6 mesecev, lahko iz njega glioblastoma<\/p>\n
Oligodendroglioma – po\u010dasi rasto\u010d, soliden, kalciniran, ponavadi pri odraslih v mo\u017eganskih hemisferah, povpre\u010dno pre\u017eivetje 6 let.<\/p>\n
Ependimom – predvsem pri otrocih, po\u010dasi rasto\u010d, kalcificira, raste v ali blizu ventriklov obi\u010dajno blizu 4. ventrikla, kratko pre\u017eivetje.<\/p>\n
<\/p>\n
MENINGEOMI \u2013 so blizu arahnoidnih vilov, povzro\u010dajo lokalne znake, okrogle, nodularne mase, dobro omejeni, invazija v duro in kost, so bogato vaskularizirani, stimulirajo lokalno rast kosti, recidivirajo, 10-15% intrakranialnih tumorjev, pri odraslih, srednja starost 38 let, ob sprejemu 46 let, pogostej\u0161i pri \u017eenskah, precipitirajo\u010di dejavnik je travma in nose\u010dnost.<\/p>\n
Meningeom – obdan z ovojnico -ga lahko lo\u010dimo od okolnega tkiva, benigen.<\/p>\n
<\/p>\n
NEVROFIBROM OSMEGA MO\u017dGANSKEA \u017dIVCA:<\/p>\n
zraste na perifernem delu vestibularnega veje 8. \u017eivca (porus akustikus), je iz fibroznih trakov in retikularnega tkiva, 1-10% znotrajlobanjskih tumorjev, za\u010detek 30 do 60 let, pod 20 let so redki, dela sindrom pntocerebelarnega kota (vertigo, nestabolnost, ataksijo, gluhoto, senzibilitetne motnje na obrazu).<\/p>\n
<\/p>\n
Hipofizni adenomi:<\/p>\n
<\/p>\n
Origo najpogostej\u0161ih sekumdarnih (metastatskih) tumorjev:<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Znaki tumorja so lahko zaradi:<\/p>\n
– Zve\u010danega znotraj lobanjskega tlaka (lokalni edem, zapora pretoka CSL)<\/p>\n
– Lokalne okvare<\/p>\n
– Oddaljenih u\u010dinkov<\/p>\n
Znaki povi\u0161anega ZLT:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Glavobol (jutranji, odvisen od pove\u010danja tlaka)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Slabost bruhanje<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Papiledem<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Motnje zavesti (kvantitativne)<\/p>\n
<\/p>\n
Znaki lokalne okvare:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pareze (npr. hemipareza)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hemianopsije<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Senzibilitetne motnje po hemitipu<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Epi \u2013 napadi (sek generalizirani, Todova paraliza)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vedenjske motnje, apatija, perseveracije, osebnostne spremembe<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Afazija<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Halucinacije (olfaktorne)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ataksija<\/p>\n
<\/p>\n
Epilepti\u010dni napadi:<\/p>\n
70% pri vaskularnih tumorjih<\/p>\n
50% pri astrocitomih<\/p>\n
40% pri meningeomih<\/p>\n
25% pri glioblastomih<\/p>\n
<\/p>\n
Oddaljeni u\u010dinki<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Akromegalija<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cushingov sindrom<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
SIMPTOMI PRI TUMORJI POSTOPNO PROGREDIRAJO (tedne, mesce)<\/p>\n
<\/p>\n
Dodatne preiskave<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 CT glave, hrbtenja\u010de (z kontrastom)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MR glave hrbtenja\u010de<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 LP (karcinomatoza mening)<\/p>\n
<\/p>\n
ZDRAVLJENJE<\/p>\n
Antiedematozna terapija (kortikosteroidi), Antiepileptiki, Analgetiki, Antiemetiki<\/p>\n
Operativna terapija, Radioterapija, Kemoterapija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
NEVROLOGIJA Nevrologija je znanje o \u017eiv\u010devju (struktura, delovanje, bolezni) Klini\u010dna nevrologija uporablja nevrologijo da ugotovi mesto in vzrok okvare (lezije) v \u017eiv\u010devju ter sku\u0161a vzrok odpraviti (zdravljenje). Prepre\u010duje nastanek okvare. \u017dIV\u010cNI SISTEM: nevron, sinapsa, nevrotransmiterji, zgradba centralnega (veliki mo\u017egani, mo\u017egansko deblo, mali mo\u017egani, hrbtenja\u010da) in perifernega \u017eiv\u010dnega sistema (somatski in avtonomni), ventrikularni sistem in … Preberi ve\u010d o Osnove nevrologije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1087,3292,1093,3291],"class_list":["post-2757","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-nevrologija","tag-nevrologija-gradivo","tag-nevrologija-zapiski","tag-osnove-nevrologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2757","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2757"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2757\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2757"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2757"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2757"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}