{"id":2761,"date":"2015-02-02T17:51:42","date_gmt":"2015-02-02T16:51:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2761"},"modified":"2015-02-02T19:08:16","modified_gmt":"2015-02-02T18:08:16","slug":"anatomija-ocesa-oko-anatomija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/anatomija-ocesa-oko-anatomija\/","title":{"rendered":"Anatomija o\u010desa"},"content":{"rendered":"

ANATOMIJA O\u010cESA<\/p>\n

Organ\u00a0 vida je parni organ. Sestavljen je iz dveh zrkel, ki le\u017eita v desni in levi orbiti, iz o\u010desnih priveskov ali adneksov ter za\u0161\u010ditnih delov.<\/p>\n

ZRKLO (BULBUS OCULI)<\/p>\n

V fizikalnem pomenu sestavljajo zrklo deli, ki ustvarjajo sliko, to so opti\u010dni mediji in del, ki sliko sprejema. K opti\u010dnim medijem spada ro\u017eenica, sprednji prekat, le\u010da in steklovina. Mre\u017enica sprejema sliko. Svetlobni dra\u017eljaj spro\u017ei fotokemi\u010dni proces v fotoreceptorjih mre\u017enice. Nastali elektri\u010dni dra\u017eljaj se po vidni progi \u0161iri preko vidnega \u017eivca skozi hiazmo, tractus optici in intercerebralnih progtalamusa ter Gratioletijeve radiacije v okcipitalno skorjo. Tu se v vidnem centru svetlobnega dra\u017eljaja zavemo. Od tu potekajo povezave z drugimi derli mo\u017eganov in omogo\u010dajo predelavo opti\u010dnih vtisov v kompleks izku\u0161enj. Ta del poti bi lahko imenovali psihi\u010dna proga. Vsak svetlobni dra\u017eljaj verjetno zapusti v mo\u017eganih dolo\u010dene engrame.
\nS fotoreceptorji mre\u017enice zaznamo elektromagnetne valove dol\u017eine 400 nm do 800 nm. <\/p>\n

Zrklo je kroglaste oblike. Osna dol\u017eina zrkla je pri odraslem 24 mm, pri novorojen\u010dku 17 mm.
\nZrklo sestavljajo tri plasti: zunanja vezivna plast (tunica fibrosa), srednja \u017eiln aplast (tunica vasculosa ali uvea), notranja \u017eiv\u010dna plast ali mre\u017enica (tunica interna tudi tunica neurosa ali retina). Notranjost zrkla izpolnjuje steklovina ali corpus vitreum ter v sprednjem delu prekatna vodica (humeus aqaeus) in le\u010da (lens crystalinum). Iz zrkla izstopa o\u010desni \u017eivec (n. opticus), ki je podalj\u0161ek mo\u017eganov in je ovit z vsemi tremi mo\u017eganskimi ovojnicami, pio, arahnoideo in duro.
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0ZUNANJA VEZIVNA PLAST
\nTunica fibrosa daje kroglasto obliko zrklu. Sestavlja jo neprozorna, belkasta belo\u010dnica (sclera), ki v sprednjem delu prehaja v prozorno ro\u017eenico ( cornea).<\/p>\n

BELO\u010cNICA (SCLERA)<\/p>\n

Belo\u010dnica je zgrajena iz vezivnih in elasti\u010dnih vlaken, ima malo \u017eil in \u017eivcev. Vezivna in elasti\u010dna vlakna dajejo belo\u010dnici \u010dvrstost in \u0161\u010ditijo globlje dele zrkla.
\nNa zadnjem polu zrkla, ob izstopi\u0161\u010du vidnega \u017eivca je najdebelej\u0161a cca 2 mm, na ekvatorju zrkla, kjer se prira\u0161\u010dajo zunanje o\u010desne mi\u0161ice, je debela cca 0,4 mm do 0,6 mm in v sprednjem delu, kjer prehaja v ro\u017eenico, med 0,6 mm do1 mm.
\nNa prehodu belo\u010dnice v ro\u017eenico le\u017ei za vrhom o\u010desnega zakotja kro\u017eno potekajo\u010d Schlemmov kanal (sinus venosus sclerae), v katreega skozi trabekularno cedilce (trabeculum cccorneosclerae) v o\u010desnem zakotju odteka prekatna vodka. Kanal\u010dek je z vodnimi venami povezan z mre\u017eo episkleralnih ven.<\/p>\n

RO\u017dENICA (CORNEA)<\/p>\n

Belo\u010dnica se spredaj nadaljuje v mo\u010dneje ukrivljeno ro\u017eenico, ki je prozorna, gladka semipermeabilna membrana.
\nPo obliki je odsek krogle z radiusom cca 8 mm in ima lomnost 43 Dpt. Ukrivljenost vodoravnega meridiana je za 0,5 Dpt\u00a0 do 0,75 Dpt ve\u010dja od ukrivljenosti navpi\u010dnega meridiana, kar povzro\u010da fiziolo\u0161ki astigmatizem.
\nPri odraslem je premer ro\u017eenice med 10 mm in 13 mm,\u00a0 povpre\u010dno 11, 5 mm.\u00a0 Vodoravni permer je najpogosteje med 11 mm do 12 mm, navpi\u010dni premer je med 10 mm do 11 mm. Pri novorojen\u010dku je premer ro\u017eenice med 8mm do 10 mm, povpre\u010dno 9,5 mm.
\nNa ro\u017eeni\u010dnem robu (limbus corneae) je ro\u017eenica debela 0,67 mm in centralno 0,5 mm.
\nRo\u017eenica je bogato o\u017eiv\u010dena, nima lastnih \u017eil in limfe.
\nPrehranjuje se z absorbcijo iz prekatne vodke skozi endotel, s prehodom kisikka iz sloz skozi epitel in z difuzijo iz \u017eil na robu ro\u017eenice.<\/p>\n

Plasti ro\u017eenice:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Endotel: Notranja plast so enoslojne celice, okrogle ovalne in poligonalne oblike, ki so v mladosti vi\u0161je in bolj kockaste, v starosti pa bolj plo\u0161\u010date in \u0161ir\u0161e. Celice se ne obnavljajo, zato so v starosti redkej\u0161e. Razmno\u017eujejo se z amitozo t.j. samo z delitvijo jedra. Sodelujejo pri aktivnem prenosu snovi iz sprednjega prekata skozi ro\u017eenico.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Descemetova membrabna:\u00a0 je bazalna membrana endotelijskih celic. Zgrajena je iz tankega sloja brezceli\u010dnih lamel, ki na robu ro\u017eenice prehajajo v trabekularno cedilce zakotja.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Stroma (substantia propria corneae): Devet desetin ro\u017eenice sestavlja stroma. Zgrajena je iz lamelarnega vezivnega tkiva. Prostori med vzporedno potekajo\u010dimi kolagenimi vlakenci so izpolnjeni z amorfno glikoproteinsko snovjo. V medprostoroh so splo\u0161\u010deni fibrociti- keratociti, ki sintetizirajo kolagenska vlakenca in osnovno substanco. V stromi so nemielinizirana \u017eiv\u010dna valkenca, ni \u017eil in limfe.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Bowmanova membrana : je kolagenska membrana, produkt nad njo le\u017ee\u010dih epitelijskih celic. \u0160\u010diti ro\u017eenico pred po\u0161kodbami in infekti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Ve\u010dslojni epitel: Zunanja plast ro\u017eenice je \u0161tiri do \u0161est slojni epitel, ki se neprestano lu\u0161\u010di in obnavlja. Polpolnoma se obnovi v sedmih dneh. Celice imajo \u0161tevilne mikrovile, s tem se aktivna povr\u0161ina za izmenjavo kisika in metabolitov mo\u010dno pove\u010da. Pod veliko pove\u010davo v vrsti\u010dnem mikroskopu je povr\u0161ina epitela podobna mahu. Med epitelijskimi celicami so razporejeni \u0161tevilni nemielinizirani \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Solzni film: Ro\u017eenico prekriva solzni film, ki je sestavljen iz treh plasti. Epitelialne mikrovile prekriva tanka sluzasta mukozna plast, nad njo je najdebelej\u0161a, ca 7 \uf06d debela vodena plast. Na povr\u0161ini solznega filma je lipidna plast, produkt lojnic na trepalni\u010dnih robovih. Pravilno razmerje sestavin solznega filma in pravilna debelina \u0161\u010diti ro\u017eenico in omogo\u010da absorbcijo kisika in izmenjavo metabolitov.<\/p>\n

2. \u017dILNA PLAST (UVEA)<\/p>\n

Sredja ovojnica zrkla je \u017eilna plast , tunica vasculosa ali uvea. V sprednjem delu zrkla oblikuje \u0161arenico (iris) , ki navzad prehaja v ciliarnik (corpus ciliare) in nato v \u017eilnico (chorioidea).<\/p>\n

\u0160ARENICA (IRIS)<\/p>\n

\u0160arenica ima premer 10 mm do 12 mm. V sredini ima okroglo odprtino, zenico (pupilla), ki je \u0161iroka od 2mm do 5 mm. Debelina \u0161arenice je 0,4 mm.
\nNa zeni\u010dnem robu vidimo nabran rob pigmentnega epitela. Ob zenici vidimo zeni\u010dni del (pars pupillaris iridis) s sfinktrom zenice, mali oro\u010dek ki ga od velikega obro\u010dka v perifernem delu lo\u010di kro\u017ena guba (circulus arteriosus iridis minor). Na povr\u0161ini \u0161arenice vidimo med trabekulami \u0161tevilne jamice (kripte in lakune). V perifernem bazalnem delu z dilatatorjem zenice vidimo kro\u017ene gube nabornice.
\n\u0160arenica je zgrajena iz sprednjega lista (strome) in zadnjega lista (pars iridica retinae). Stromo prekriva na povr\u0161ini endotel, ki se preko zakotja nadaljuje v ro\u017eeni\u010dni endotel. Zadnji list je pigmentni epitel, ki je podalj\u0161ek mre\u017enice. Stroma je bogato vaskularizirano vezivno tkivo z mastociti,\u00a0 makrifagi, limfociti, fibroblasti, melanociti in osnovno glikoproteinsko snovjo V stromi \u0161arenice so \u0161evilni \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di. Praviloma \u017eil v stromi \u0161arenice s prostim o\u010desom ne vidimo. Barvo dajo \u0161arenici v stromi le\u017ee\u010de pigmentne celice (kromatofore). Ob zeni\u010dnem robu je v stromi kro\u017eno potekajo\u010da gladka mi\u0161ica, ki o\u017ei zenico (m. sphincter pupillae). Mioepitelne celice modificiranega sprednjega epitelnega sloja tvorijo niti mi\u0161ice \u0161irilke zenice (m. dilatator pupillae), ki poteka meridionalno po vsej \u0161arenici. Gladki mi\u0161ici m. sphicter pupillae in m. dilatator pupillae ter pigmentni epitel po svojem izvoru pripadata slepemu \u0161areni\u010dnemu delu mre\u017enice (pars iridica retinae).
\n\u0160arenica s svojim zeni\u010dnim robom le\u017ei na sprednji le\u010dni ovojnici. S svojo bazo, ki omejuje o\u010desno zakotje prehaja v ciliarnik.
\nProstor med zadjo steno ro\u017eenice, sprednjo povr\u0161ino \u0161arenice in sprednjo le\u010dno ovojnico za zenico je sprednji o\u010desni prekat (cammera anterior oculi). Napolnjen je s prekatno vodico.
\nZenica deluje kot zaslonka, ki s \u0161irjenjem in o\u017eenjem spusti v oko \u0161ir\u0161i ali o\u017eji pramen svetlobe.
\nObe gladki mi\u0161ici, ki uravnavata \u0161irino zenice sta pod vplivom avtonomnega \u017eiv\u010devja.
\nSimpati\u010dno nitje, ki o\u017eiv\u010dije m. dilatator pupile izhaja iz ciliospinalnega centra v 8. vratnem segmentu in poteka v ganglion cervicale superius. Od tu se nadaljujejo vlakna v simpati\u010dni plete\u017e ob a. carotis interni. Iz plete\u017ea ob a. carotis interni vodijo veje preko dolgih ciliarnih \u017eivcev (nn. ciliares longi) do \u0161irilke zenice in ciliarnika.
\nParasimpati\u010dno nitje poteka v centifugalnem in centripetalnem loku.
\nCentrifugalni, eferentni lok poteka od jeder v srednjih mo\u017eganih preko o\u010desnega \u017eivca (n. oculomotorius) do ciliarnega ganglija v o\u010dnici. Od tu vodi nitje kratkih ciliarnih \u017eivcev (nn. ciliares breves) do sfinktra zenice.
\nCentripetalni, aferentni lok poteke ob vidnem \u017eivcu do kiazme, od tu preko traktusa v mo\u017eganske hrib\u010dke, od koder prvi krak vodi v Edinger-Westphalovo jedro v srednjih mo\u017eganih, drugi krak pa do radiatio optica in do skorje ter jeder v srednjih mo\u017eganih. Iz jeder nato izhaja eferentni lok.
\nBarvo dajejo \u0161arenici pigmentne celice v stromi (kromatofore). Od \u0161tevila kromatofor je odvisna pigmentacija o\u010di. Pri albinizmu je \u0161arenica brez pigmenta, nekoliko sivo modre barve, pri presvetlitvi o\u010di rde\u010de proseva. Pove\u010dan vpad svetlobe v oko povzro\u010da pri albinu fotofobijo, bla\u0161\u010davost in lahko tudi\u00a0 slabovidnost. Baza \u0161arenice prehaja v sprednjo povr\u0161ino ciliarnika. \u0160arenica ima funkcijo zaslonke, kot pri fotoaparatu. Pri osvetlitvi se zo\u017ei, v mraku in pono\u010di je raz\u0161irjena.
\nPri opazovanju zeni\u010dnega delovanja, opazujemo:
\n– direktno reakcijo zenice na osvetlitev
\n– indirektno reakcijo ali konsenzualno reakcijo. Pri indirektni reakciji se pri osvetlitvi enega o\u010desa zo\u017ei\u00a0 zenica tudi na drugem o\u010desu.\u00a0 Pri osvetlitvi zenice na slepem o\u010desu, zenica drugega o\u010desa ne reagira.
\n– bli\u017einsko reakcijo: pri gledanju na blizu, se zenica pri akomodaciji zo\u017ei.
\nNormalna \u0161irina zenice je 2 – 5 mm, odvisna pa je od svetlobe in starosti. Pri zenici o\u017eji od 2 mm, govorimo o miozi, kadar je \u0161ir\u0161a od 5 mm, govorimo o midriazi. \u0160irina zenice se z leti sreminja. \u0160ir\u0161a je pri mladih ljudjeh in pri kratkovidnih. Pono\u010di, ko spimo, prevladuje parasimpaticus, zenici sta o\u017eji. Pri razburjenju in strahu prevalduje delovanje simpaticusa, zenici sta \u0161ir\u0161i.
\n\u0160irina zenice je zelo pomembna pri predpisovanju polrtdih kontaktnih le\u010d. Pomembna je tudi pri testiranju vidnega polja.
\nKadar zenici nista simetri\u010dno \u0161iroki, govorimo o anizokoriji.<\/p>\n

OZKA ZENICA JE:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0v spanju
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0v globoki narkozi
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zastrupitvi z morfijrm
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0po kapanju (delovanju) miotika (pilokarpin )
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0v starosti
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0po iritisu s posledi\u010dnimi prirastlinami zeni\u010dnega roba (synechiae posteriores, seclusio ali oclusio pupillae)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ohromelost simpati\u010dne veje \u017eivca, ki\u00a0 o\u017eiv\u010duje \u0161irilec zenice ( okvara vratne hrbtenice )
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0dra\u017eenje parasimpatika<\/p>\n

\u0160IROKA ZENICA :
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0v temi
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri razburjenjenju, strahu, bole\u010dini
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0po kapanju midriatika (atropin – alkaloid vol\u010dje \u010de\u0161nje, phenylephrine, mydriacil, homatropin)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0po po\u0161kodbi sfinktra (udarec, glavkom )
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri slepoti o\u010desa (amaurosis)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0refleksna togost zenice, nepravilno reagiranje na dra\u017eenje, \u010de ne reagira na osvetlitev in je na enem o\u010desu \u0161ir\u0161a kot na drugem
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0dra\u017eenje jeder sfinktra (mioza)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0absolutna ohromelost je takrat, kadar zenica ne reagira na noben dra\u017eljaj
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pupilotonia – lenost o\u017eenja in \u0161irjenja, obi\u010dajno pri nevrolo\u0161kih izpadih<\/p>\n

Prostor med sprednjo povr\u0161ino le\u010de, \u0161arenice ter ro\u017eenico je sprednji prekat, naplonjen s prekatno vodko. Njegov del med \u0161arenico, ro\u017eenico in ciliarnikom je o\u010desno zakotje.<\/p>\n

O\u010desno zakotje tvori:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0trak ciliarnika
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0korneoskleralno cedilce ( tarbeculum )
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zadebelitev endotela ro\u017eenice
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Schlemov kanal za cedilcem
\ndo 30 vodnih ven, ki tvorijo intraskleralni plete\u017e .Po njih odteka prekatna vodka iz Schlemovega kanala.<\/p>\n

CILIARNIK ALI \u017dARKOVNIK (CORPUS CILIARE)<\/p>\n

Ciliarnik je v prerezu trikotne oblike z bazo proti \u0161arenici. Njegova oblika se pri akomodaciji o\u010desa spreminja. Sprednji naguban del ( pars plicata corporis ciliaris) se nadaljuje v ravni del (pars plana corporis ciliaris). Nastavki ciliarnika (processus ciliares) so meridionlno potekajo\u010de izbokline v obliki \u017earkov na njegovi zadnji povr\u0161ini. Iz ravnega dela in iz vdolbinic med nastavki izhaja fino nitje (zonula ciliaris Zinnii), na katerega je obe\u0161ena o\u010desna le\u010da (lens cristalina). Na zunanji strani ciliarnika je gladka ciliarna mi\u0161ica (m. ciliaris) trikotne oblike zgrajena iz meridionalno, kro\u017eno in po\u0161evno potekajo\u010dih vlaken . Kadar se mi\u0161ica napne odhlapnejo suspenzorne nitke le\u010de in le\u010da se mo\u010dneje zaobli. Zaradi meridionalno ptekajo\u010dih vlaken se napno tudi sprednji deli \u017eilnice. Obenem se nekoliko splitvi sprednji prekat in zo\u017ei zenica. Oko se tako prilagaja gledanju na bli\u017eino oziroma na razli\u010dne razdalje. Proces imenujemo akomodacija o\u010desa.
\nCiliarnik je prekrit z epitelom, podalj\u0161kom mre\u017enice, ki na ori serati iz zadnjega vidnega dela prehaja v sprednji slepi del. Poleg gladke mi\u0161ice so v ciliarniku tudi vlakna kolagena in vezivnega tkiva, kromatofore, krvne \u017eile in \u017eivci.
\nProstor med suspenzornim nitjem le\u010de, ciliarnikom in zadnjim listom \u0161arenice je zadnji o\u010desni prekat.
\nEpitelijske celice ciliarnika izlo\u010dajo prekatno vodko, ki obliva zadnji prekat in skozi zenico ter deloma skozi stanj\u0161anja v kriptah in lakunah \u0161arenice priteka v sprednji prekat, ga izpolnjuje ter odteka skozi trabekularno cedilce v zakotju v Schlemov kanal in od tod skozi vodne vene v episkleralne vene.\u00a0 Manj\u0161i del prekatne vodke 10-20% odteka ob snopi\u010dih ciliarne mi\u0161ice v sklero in episkleralne vene.Tvorba in odtekanje prekatne vodke sta v ravnovesju. Prekatne vodke je cca 1,3 ml in se v 10 urah popolnoma obnovi.<\/p>\n

FUNKCIJA CILIARNIKA
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0AKOMODACIJA:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0kontakcija mi\u0161i\u010dnih vlaken ciliarnika
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0nitke zonule ohlapijo
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0le\u010da se mo\u010dno zaobli
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0sprednji prekat se splitvi
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zenica se zo\u017ei
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0napne se sprednji del \u017eilnice in se potegne nekoliko naprej
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0TVORBA PREKATNE VODKE v epitelialnih celicah ciliarnika (prekatna vodka nima celi\u010dnih elementov, nima velikih molekul, obliva le\u010do in sodeluje pri njeni prehrani,skozi zenico in kripte v \u0161arevici odteka v sprednji prekat, od tu skozitrabekularno cedilce v o\u010desnem zakotju v Schlemeov kanal in nato v vodne vene in venozno cirkulacijo. Manj\u0161i del prekatne vodke odteka proti vidnemu \u017eivcuoib \u017eilnici in po Cloquetovem kanalu).<\/p>\n

\u017dILNICA (CHORIOIDEA)<\/p>\n

Ve\u010dji del \u017eilne plasi zavzema \u017eilnica ali chorioidea, ki je zgrajena iz \u0161tirih plast. Proti\u00a0 belo\u010dnici le\u017ei lamina suprachorioidea, sestavljena iz plasti kolagenih vlaken, ki se med seboj prepletajo, vmes pa so \u0161tevilni fibroblasti, makrofagi, pigmentne celice, \u017eiv\u010dne celice in \u017eiv\u010dni spleti. Lamele z elasti\u010dnimi vlakni delujejo kot antagonist ciliarniku.
\nNad lamino suprahorioideo le\u017ei lamina vasculosa. Vsebuje manj\u0161e arteriole in venule, ki se razpletajo v kapilarne mre\u017ee inn anastomozirajo z ostalimi ciliarnimi arterijami. V med\u017eilnih prostirih je vezivno tkivo, \u0161tevilna nemielinizirana \u017eiv\u010dna vlakenca, makrofagi, fibroblast, limfociti, mastociti in plazmatke.
\nLamina capillarium ali choriocapilaris le\u017ei proti notranjosti in je zgrajena iz \u0161tevilnih kapilar, ki so \u0161ir\u0161e kot drugod v telesu in imajo med endotelialnimi celicami fine pore, katere premo\u0161\u010da bazalna membrana. Oporo kapilaram daje mre\u017ea kolagenih vlakenc. Horiokalpilaris prehranjuje zunaje plasti mre\u017enice.
\nLamina basalis ali Bruchova membrana le\u017ei med horiokapilarisom in pigmentnim epitelom mre\u017enice. Zgrajena je iz elasti\u010dnih in kolagenskih vlakenc. Nima \u017eivcev in celic. Sega od ore serate spredaj do vidnega \u017eivca zadaj.
\n\u017dilnica je preko limfnih prostorov v suprahorioidei povezana z belo\u010dnico.
\n\u017dilnica je bogato pigmentirana. Razgaljena je podobna temni grozdni jagodi (uvea).<\/p>\n

Prekrvavitev \u017eilne plasti
\nArterijsko kri dobiva \u017eilnica iz ciliarnega obtoka oftalmi\u010dne arterije (a. opthalmica). Sestavljajo ga 20 zadnjih kratkih arterij (aa. ciliares posteriores breves), 2 zadnji dolgi arteriji (aa. ciliares posteriorec longe) in 4 sprednje ciliarne arterije (aa. ciliares anteriores).
\nZadnje kratke ciliarne arterije potekajo skozo sklero ob vidnem \u017eivcu, prehranjujejo \u017eilnico in tvorijo obe \u017eilni plasti uvee.\u00a0 Dolgi zadnji ciliarni veni prodreta nazalno in temporalo ob vidnem \u017eivccu skozi belo\u010dnico, potekata nerazvejani med belo\u010dnico in \u017eilnico navspred, prehranjujeta ciliarnik in tvorita ob \u0161areni\u010dnem korenu obro\u010d (circulus arteriosus major). Z vejami, ki se raztezajo proti zenici z anastomozami tvorita mali arterijski obro\u010d (circulus arteriosus minor)
\nAa. ciliares anteriores potekajo s premimi mi\u0161icami proti skleri in jo na razdalji 5-6 mm od limbusa predreta belo\u010dnico in dajejo veje za mre\u017eo zank , ki kro\u017eno obdaja parenhim ro\u017eeni\u010dnega roba. Prvtako vodijo v belo\u010dnico. Veznico,\u00a0 z anastomozami sodelujejo z zadnjimi dolgimi ciliarnimi arterijami pri nastanku velikega arterijskega obro\u010da \u0161arenice..
\nVenozna kri iz sprednjega in zadnjega dela uvee odteka po 4 redko 6 vortikoznih venah. Vortikozne vene (vv. vorticosae) po\u0161evno predrejo belo\u010dnio med 4 premimi o\u010desnimi mi\u0161icami nekoliko za ekvatorjem zrkla, kjer je belo\u010dnica najtanj\u0161a.
\nSprednje ciliarne vene odvajao kri iz podro\u010dja ciliarnika.
\nHorikapilarna plast \u017eilnice prehranjuje z difuzijo zunanjo plast mre\u017enice s \u010dutnim epitelom.<\/p>\n

3. NOTRANJA O\u010cESNA PLAST (TUNICA INTERNA ) ALI MRE\u017dNICA (RETINA)<\/p>\n

Notranja o\u010desna plast predstavlja \u017eiv\u010dno oziroma \u010dutno ovojnico. Razvojno je mehurjast podalj\u0161ek mo\u017eganov. Primarni o\u010desni mehur\u010dek se tekom embrionalnega razvoja ugrezne in tvori duplikaturo. Notranja plast tevori kasneje pravo mre\u017enico, zunaja plast pa se razvije v pigmentni epitel. Pigmentni epitel in mre\u017enica nista \u010dvrsto zrasla, razen na ori serati, kjer ni ve\u010d \u010dutnih celic. Pigmentni epitel ustavi svetlobni \u017earek, ki pade v oko. Tako zaustavljena svetloba spro\u017ei kemi\u010dne reakcije v \u010dutnih celicah mre\u017enice ob pigmentnem epitelu.
\nFunkcionalno lo\u010dimo vidni del mre\u017enice, kjer so prisotni fotoreceptorji in slepi del mre\u017enice v sprednejem delu zrkla,kamor spdata cilirnidel (prs ciliaris retinae) in \u0161areni\u010dni del mre\u017enice (pars iridica retinae). Vidni del mre\u017enive lo\u010duje od slepega dela ora serata.
\nVidni del mre\u017enice sestavlja 10 plasti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pigmentni sloj gardijo kubi\u010dne celice z mnogimi melanosomi v apikalnem delu.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Sloj \u010depnic in pali\u010dnic (fotoreceptorjev), ki predstavlajo prvi nevron. V tem sloju so samo periferni deli \u010depnic in pali\u010dnic z fotorecepcijskimi snovmi.\u00a0 Vidni pigmenti so karotenoidi in so vezani na beljakovino v fotoreceptorjih.V \u010depnicah je jodopsin in cianopsin ki se hitro regenerirata, v pali\u010dnicah pa po\u010dasi regenerirajo\u010d se rodopsin. V tem delu ni jeder receptorjev.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zunanja mejna membrana (membrana limitans externa) je tanka plast katero tvorijo konci Muellerjevih podpornih celic.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zunaji zrnati sloj ( stratum granulosum externum) so jedra \u010dutnih celic
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zunanji mre\u017easti sloj (stratum reticulare externum) sestavljajo notranji presinapti\u010dni konci \u010dutnih celic, ki se preko sinaps povezujejo z dendriti bipolarnih celic. Ena \u010depnica se povezuje z eno bipolarno celico, ve\u010d pali\u010dnic se povezuje z eno bipolarno celico.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Notranji zrnati sloj ( stratum granulosum internum) tvorijo jedra in deli bipolarnih celic , ki tvorijo drugi nevron.V tem sloju so tudi jedra Muellerjevih podpornih celic, amakrinih celic in amakrinih asociativnih celic.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Notranji mre\u017easti sloj ( stratum reticulare internum) je sloj sinaps med aksoni velikih bipolarnih celic, dendriti multipolarnih celic in citoplazmatskimi podalj\u0161ki amakrinih celic.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Sloj \u017eiv\u010dnih celic (stratum gangliosum) sestavljajo velike multipolarne celice, ki tvorijo treji nevron.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Sloj opti\u010dnih vlaken (stratum fibrarum opticum) grade aksoni multipolarnih celic in Muelerjevih podpornih celic. V tem sloju so arteriole in vennule, veje centralne mre\u017eni\u010dne arterije (a. centralis retinae) in centralne mre\u017eni\u010dne vene (v. centralis retinae).
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Notranja mejna membrana (membrana limitans interna) lo\u010duje mre\u017enico od steklovine in nastane iz raz\u0161irjenih bazalnih delov M\u00fcllerjevih celic.<\/p>\n

Na treh delih je mre\u017enica nekoliko druga\u010dna od opisane. Prvo zelo pomembno mesto je rumena pega (macula lutea), ki je pre\u010dno ovalna, premera 1,5 mm, povr\u0161ine 5 mm in le\u017ei temporalno od izstopi\u0161\u010da vidnega \u017eivca. Zradi prisotnosti barvila ksantofila je limonino rumeno obarvana. Tu so notranje plasti mre\u017enice , drgi in tretji nevron razmaknjene , tako svetloba prodre neposredno do \u010depnic, prvega nevrona..\u00a0\u00a0 V mre\u017enici je na tem mestu ugreznjenje v obliki jamice (fovea centralis), v njegovem sredi\u0161\u010du pa je foveola, kjer je ugreznjenje \u0161e globlje.<\/p>\n

V fovei centralis ni pali\u010dnic, temve\u010d so prisotne le goste \u010depnice, ki jih je v mre\u017enici cca 6,5 miljonov. Fovea le\u017ei to\u010dno v opti\u010dnem sredi\u0161\u010du o\u010desa, kjer poteka zorna os o\u010desa.\u00a0 Skoncentrirane \u010depnice v rumeni pegi omogo\u010dajo dnevni vid, barvni in centralni vid. V fovealnem predelu je cca 147 000 \u010depnic na kvadratni milimeter in vidna ostrina 1.0. \u017de 3mm od fovee pade \u0161tevilo \u010depnic na 6000 ina kvadratni m ilimeter in vidna ostrina na 0,3. 10 mm od foveole je vidna ostrina samo \u0161e 0,1 in \u0161tevilo \u010depnic 3300 na kvadratni milimeter. Pali\u010dnic je v mre\u017enici cca 115 miljonov. Parafovealno le\u017eijo sferi\u010dno in so najgostej\u0161e 5 mm od fovee, kjer dose\u017eejo koncentracijo 160000 na kvadratni milimeter. Proti periferiji mre\u017enice postajajao redkej\u0161e. Z njihovo pomo\u010djo se orientiramo v mraku, zazanamo gibanje oziroma oviro v zunanjem delu vidnega polja.
\nDrugo mesto, kjer je mre\u017enica druga\u010dna, je slepa pega ali Mariotova lisa. To je popolnoma slepo mesto v mre\u017enici in absoluten izpad v vidnem polju. Mesto je 1,5 mm velika pokon\u010dno ovalna papila vidnega \u017eivca, ki le\u017ei nazalno od rumene pege. Na tem mestu se zdru\u017eujejo snopi \u017eiv\u010dnih vlaken iz razli\u010dnih delov mre\u017enice in skozi sitko v skleri izstopajo iz zrkla kot vidni \u017eivec (n. opticus).
\nNa papili vidnega \u017eivca ni \u010dutnih celic. V centru papile, ki je pokon\u010do ovalna, ostro omejena plo\u0161\u010dica ro\u017enatorumene barve v nivoju mre\u017enice, je centralno nekoliko nazalno ugreznjenje v katrem vstopa v mre\u017enico centarlna mre\u017eani\u010dna arterija (a. centralis retine), ki se razdeli v temporalno zgornjo in spodnjo ter nazalno zgornjo in spodnjo arterijo. A. centralis retine je veja oftalmi\u010dne arterije (a. phthalmica) in prehranjuje notranje sloje mre\u017enice.
\nObi\u010dajno vzporedno z arterijami potekajo loki centralne mre\u017eni\u010dne vene (v. centralis retinae), ki v \u017eilnem lijaku na papili izstopa iz o\u010desa. Centralna mre\u017eni\u010dna vena zbira venozno kri iz mre\u017eanice in jo odvaja iz o\u010desa.
\nVidni \u017eivec je obdan z mo\u017eganskimi ovojnicami: pio, arahnoideo in duro.\u00a0 Sestavljajo ga aksoni multipolarnih \u017eiv\u010dnih celic in eferntna vlakna iz mo\u017eganov. Vlakna so \u0161ele po izstopu iz zrkla obdana z milelinsko ovojnico. Pribli\u017eno 1,2 miliona aksoniv, ki so povezana med seboj v snopi\u010de, poteka v vidnem \u017eivcu. V vmesnih prostorih med snopi\u010di najdemo astrocite, ologodendrocite in vezivo skrvnimi \u017eilami.
\nTreje mesto druag\u010dne mre\u017enice je ora serata, ki v valoviti obliki lo\u010duje vidni del mre\u017enice od slepega dela. Od tu se pigmentni epitel nadaljuje v pigmentni epitel ciliarnika in \u0161arenice. Vsi ostali deli mre\u017enice se na tem mestu naglo zmanj\u0161ajo in ostane le \u0161e nepigmentiran epitelialni sloj, ki se nadaljuje v nepigmentiran epitelialni sloj ciliarnika in pigmentiran epitelialni sloj \u0161araenice.
\nZunanje plasti mre\u017enice vklju\u010dno s pigmentnim epitelom in \u010dutnimi celicami se prehranjujejo z difuzijo iz horiokapilarisa, le tretji nevron oskrbuje s krvjo a. centralis retine.<\/p>\n

SOLZILA<\/p>\n

Funkcionalno lahko razdelimo solzila na sekretorni in odvodni del.
\nK sekretornrmu delu spada glavna solzna \u017eleza (glandula lacrimalis), ki le\u017ei v temporalnem zgornjem delu orbite in je razdeljena na \u010dvrst orbitalni del in palpebralni del, ki ga sestavlja 15-40 majhnih re\u017enjev. Pri odraslem ima velikost fi\u017eola. Njena izvodila se zlivajo skozi veznico v zgorji prehodni gubi. Poleg glavne solzne izlo\u010dajo solze tudi \u0161tevilne pomo\u017ene solzne \u017eleze, ki le\u017ee pod veznico zgornje in spodnje prehodne gube. \u017dleze imajo tubulozno obliko. Vezivne pregrade in elasti\u010dna vlakna dele \u017elezo na \u0161tevilne re\u017enje (acini). V intersticijskem kivu najdemo limfocite, pogosto v obliki foliklov ob izvodilu.
\nSolzna \u017eleza se v embrionalnem razvoju izoblikuje iz vezivnega lista in je popolnoma razvita \u017ee v 8. fetalnem mesecu.
\nZ atrterijsko krvjo oskrbujta solzne \u017eleze zunanja in notranja veja a. lacrimalis, ki je odcep oftalmi\u010dne vene (a. ophtalnica ). Kri odvaja v. lacrimalis, ki se izliva v oftalmi\u010dno veno (v. ophthalmica).
\nSenzibilitetna vlakna potekajo v solzno \u017elezi po solznem \u017eivcu (n. lacrimalis), ki je veja n. trigeminusa. Sekretorna inervacija poteka po n. petrosus superficialis major, n. zygomaticus in n. lacrimalis.
\nSolze nastajajo v povr\u0161inskih epitelijskih celicah solzne \u017eleze. Dnevno se izlo\u010di povpre\u010dno 0.6 do 1g solz. Koli\u010dina solz je v starosti in pono\u010di manj\u0161a.<\/p>\n

Solze oblivajo zrklo in se zbirajo v solzno jezerce v notraanjem o\u010desnem kotu ob karunkuli. Od tu jih pri utripanju trepalnic vsrkavata spodnja in zgornja solzna luknjuica (punctum lacrimale), ki sta za\u010detek solznih odvodnih poti in solznih kanal\u010dkov (canaliculus lacrimalis). Po solznih kanal\u010dkih odtekajo solze v solzni me\u0161i\u010dek (dacryocystis) in od tu skozi solzevod (ductus nasolacrimalis) v pred sprednjim koncem spodnje nosne \u0161koljke.
\nOdvodna pot se razvije iz epitelijskega embrionalnega lista. Njen razvioj je ob porodu zaklju\u010den. V\u010dasih ostane ne\u017ena membranozna zapora na izlivu solzevoda v nos, kjer se izoblikuje izbo\u010denje v obliki Hasnerjeve zaklopke. \u0160tevilne gube in zaklopke v solznih izvodilih so lahko vzrok za razli\u010dne anomalije.
\nSolzni luknjici le\u017eita na nazalnem notranjem robu spodnje in zgornje trepalnice in pri normalni legi trepalnic nista vidni. Obdajajo ju kro\u017eno potekajo\u010da mi\u0161i\u010dna vlakna.
\nSlozni me\u0161i\u010dek le\u017ei ob kosti v fosi lacrimalis solzne kosti. Spredaj ga pokriva ligamentum palpebrae internum.
\nPritisk na solzne kanal\u010dke in solzni me\u0161i\u010dek pri premikanje kro\u017ene mi\u0161ice pomagata pri sesanju solz in njihovem premikanju v solzni kanal in nos.<\/p>\n

TREPALNICE (PALPEBRAE)<\/p>\n

Zgornja in spodnja trepalnica sta pomo\u017ena dela o\u010desa, ki s stslnim neprostovolnjim uripanjem trepalnic in zapiranjem o\u010desne re\u017eevarujeta zrklo pred izsu\u0161itvijo in po\u0161kodbami. Skupaj z veznico tvorita spredaj vre\u010dast zaklju\u010dek orbite.
\nTrepalnica je zdgrajena iz 2 listov. Sprednji list sestavlja ko\u017ea s ko\u017enimi adneksi in vlakna progaste mi\u0161ice za hoteno zapiranje ( kro\u017ena mi\u0161ica – m. orbicularis, o\u017eiv\u010duje jo VII. mo\u017eganski \u017eivec) in odpiranje ( mi\u0161ica dvigovalka veke m. levator palpebrae, o\u017eiv\u010duje jo VIII. mo\u017eganski \u017eivec) o\u010desne re\u017ee.
\nNotranji list sestavljata polmese\u010dna \u010dvrsta hrustan\u010dna plo\u0161\u010dica (tarsus) ki daje oporo trepalnicam in gladka mi\u0161ica dvigovalka (m. tarsalis Mueller, o\u017eiv\u010duje jo n. sympaticus), ki daje tonus in regulira \u0161irino o\u010desne re\u017ee. Notranjost trepalnic prekriva veznica, ki je na tarzalnemdelu \u010dvrsto prirasla na podlago.
\nO\u010desna re\u017ea je ovalna z zaokro\u017eenim notranjim kotom in ostrim zunanjim kotom.
\nNegroidna oblika ima po\u0161evno navzdol le\u017ee\u010do o\u010desno re\u017eo, mongoloidna pa po\u0161evno navzgor. Pri normalni \u0161irini o\u010desne re\u017ee, ki je med 6 – 10 mm,\u00a0 zgornja trepalnica prekriva zgornji rob ro\u017eenice. \u0160irina o\u010desne re\u017ee je odvisna od tonusa Muelerjeve mi\u0161ice. Pri utrujenosti je o\u017eja.
\nNa sprednjem robu o\u010desne re\u017ee rastejo izvihane vejice, ki rastejo v eni eli dveh verstah in \u0161\u010ditijo oko pred pra\u0161nimi delci in znojem. Ob\u00a0 njih le\u017eijo v ko\u017ei Mollove znojnice in Zeissove lojnice. Pod veznico v notranjem listu le\u017eijo pravokotno na rob trepalnic potekajo\u010de Meibomove \u017eleze. Njihova izvodila se odpirajo na notranjem robu trepalnic in svoj izlo\u010dek izlo\u010dajo v solzno teko\u010dino na povr\u0161ini zrekla.<\/p>\n

VEZNICA (CONJUNCTIVA)<\/p>\n

Veznica v obliki vre\u010dke prekriva notranjo stran trepalnic in spredji del zrkla do ro\u017eenice. Prepre\u010duje prodor tujkov, klic in drugih \u0161kodljivih dejavnikov v zadnje segmente o\u010desa. Za njo le\u017eijo solzna \u017eleza, orbitalno ma\u0161\u010devje z vezivnimi pregradami \u017eilami in \u017eivci, 4 preme in dve po\u0161evni zunanji o\u010desni mi\u0161ici, zadnji del zrkla in vidni \u017eivec.
\nVeznico delimo n azrkelni del (conjunctiva bulbi), Trepalni\u010dni del (conjunctiva tarsi) in veznico prehodnih gub (conjunctiva fornicis). Po izgledu je gladka, sijajna, prozorna. Na tarzalnem delu je ro\u017enata in \u010dvrsto prirasla na podlago. V prehodnih gubah in na zrklu je premakljiva in je na zrklu z episkleralnim tkivom le rahlo povezana z belo prosevajo\u010do belo\u010dnico, kar omogo\u010da gibanje zrkla. V tarzalni veznici je mnogo limfnih foliklov, ki s prostim o\u010desom normalno niso vidni. Tu so tudi Meibbomove \u017eleze. Veznica je Bogato prekrvljena, vendar so v\u010dasih vidne le ve\u010dje ro\u017enate \u017eile.
\nNa podro\u010dju ro\u017eeni\u010dnega roba je ponovno \u010dvrsto prirasla napodlago. Tu se vezni\u010dne \u017eile kon\u010dujejo v obliki pentelj.
\nPlica semilunaris je polmese\u010dna guba veznice v notranjem o\u010desnem kotu in je ostanek rudimentarne tretje terpelnice \u2013 \u017emuke (palpebra tertia),ki jo imajo \u017eivali.
\nKarunkula se nadaljuje nazalno od plike semilunaris. Je ro\u017enata bradavi\u010dasta ko\u017ena tvorba v notranjem o\u010desnem kotu, porasla z lanugom (dla\u010dicami). Vsebuje znojnice in lojnice.<\/p>\n

ORBITA (O\u010cNICA)<\/p>\n

O\u010dnica je kostna, spredaj odprta lijakasta votlina, globoka 40 \u2013 50 mm, z osjo lijaka obrnjeno lahno navzven. Volumen or\u010dnice je cca 30 mm3. Eno \u010detrtino vsebine izpolnjuje zrklo, ostala vsebina so orbitalni del solzne \u017eleze, vidni \u017eivec, zunanje o\u010desne mi\u0161ice, orbitalna mi\u0161ica, \u017eile in \u017eivci, ve\u010dji del pa izpolnjuje orbitalno ma\u0161\u010devje, pregrajeno z itraorbitalnimi vezivnimi pregeradami.
\nDel stropa orbite, nazalnega dela in dna orbite tvorijo stene obnosnih votlin \u010delnice, sitke (os ethmoidalis)\u00a0 in zgornje \u010deljusti (os maxillare). Dno kanala vidnega \u017eivca in v\u010dasih tudi njegovo streho tvori stena sinusa zagozdnice (os sphenoidale). Na teh mestih je kostna stena orbite posebno tanka in ranljiva. Orbito sestavljajo poleg imenovanih kosti \u0161e li\u010dnica (os zygomaticum), nebnica (os palatinum), etmoidalna kost (os ethmoidale) in solznica (os lacrimale).
\nStena o\u010dnice je prekrita s pokostnico (periorbita), ki se v sprednjem delu nadaljuje v septum orbitale, ki kot \u010dvrsta membrana obdaja zgornji in spodnji tarzus. V notranjem in zunanjem o\u010desnem kotu je pregrada o\u010dv\u0161\u010dena z mo\u010dnim trepalni\u010dno medialno in latrealno vezjo (ligamenta palpebrale mediale in laterale). Vezivna pregrada zadr\u017euje orbitalno vsebino na svojem mestu.
\nOdprtine na vrhu orbite povezujejo o\u010dnico s srednjo mo\u017egansko kotanjo. Skozi opti\u010dni kanal (canalis opticus) poteka vidni \u017eivec in oftalmi\u010dna arterija. Skozi fisuro orbitalis superior potekajo n. lacrimalis, n. frontalis, n. trochlearis, n. abducens, n. nasociliaris, n. oculomotorius, v. ophthalmica superior in v. ophthalmica inferior. Oftalmi\u010dna vena se po prehodu skozi to odprtino izliva v kavernozni sinus.
\nSkozi foramen rotundum vstopa v orbito n, maxillaris in n. infraorbitalis.
\nSkozi fisuro orbitalis inferior, ki jo prekrivajo vlakna gladke Muellerjeve mi\u0161ice, potekajo veje v. oftalmike po katerih odteka del krvi iz orbite v pterigoidni pleksus.
\nV vrhu orbite je poleg fisure orbitalis superior fibrozen obro\u010d (anullus tendineus) na katerega se nara\u0161\u010dajo zunanje o\u010desne mi\u0161ice in m.levator palpebre.
\nLego zrkla v orbiti ureja napetost zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic, volumen retrobulbarnega tkiva, izbo\u010denost in globina orbite in \u010dvrstost orbitalne pregrade.<\/p>\n

ZUNANJE O\u010cESNE MI\u0160ICE<\/p>\n

V vsaki orbiti 6 progastih mi\u0161ic omogo\u010da premikanje zrkla v vse smeri. Po funkciji jih lahko delimo na tri skupine: mi\u0161ice, ki premikajo zrklo v stran, na tiste, ki ga dvigajo in tiste, ki ga spu\u0161\u010dajo. Zrklo dvigata zgornja prema mi\u0161ica (m. rectus superior) in spodnja po\u0161evna mi\u0161ica (m. obliqus inferior). Spu\u0161\u010data ga spodnja prema mi\u0161ica (m. rectus inferior) in zgornja po\u0161evna mi\u0161ica (m. obliqus superior). Navznoter premakne zrklo notranja prema mi\u0161ica (m. rectus medialis), navzven zunanja prema mi\u0161ica (m. rectus lateralis. Pri rotaciji zrkla navznoter sodelujeta m. rectus superior in m. obliqus superior. Pri rotaciji zrkla navzven pa m. rectus inferior in m. obliqus inferior.
\nPri premikanju obeh zrkst po dve oziroma \u0161tiri mi\u0161ice sinergisti, ostale so antagonisti. Realno pa je delovanje mi\u0161ic odvisno od kota pod katerim gledamo.
\nMedialni in lateralni premi mi\u0161ici se nara\u0161\u010data na belo\u010dnico nekoliko pred ekvatorjem ( 5.5 in 6.9 mm za limbusom ro\u017eenice) v vodoravni osi zrkla\u00a0 in od tu potekata proti orbitalnemu vrhu. \u0160irina narasti\u0161\u010da je 10 mm pri medialni mi\u0161ici in 9, 2 mm prilateralni mi\u0161ici.Njihovo delovanje je zato \u010dista addukcija ali abdukcija zrkla. Obe zgornjii in spodnji premi mi\u0161ici se nara\u0161\u010data na belo\u010dnico prav tako nekoliko pred ekvatorjem zrkla (7,7 mmm in 6,5mm za limbusom), vendar pri primarni legi zrkla pod kotom 23\u00a0 stopinj na sagitalno os zrkla. Zato je njihovo delovanje poleg spu\u0161\u010danja in dviganja zrkla tudi rotacija. Narasti\u0161\u010de zgornje preme mi\u0161ice na belo\u010dnici je \u0161iroko 10,6 mm in spodnje preme mi\u0161ice 9,8 mm. Zgornja po\u0161evna mi\u0161ica ima insecijo na zadnjem delu zkla, pod zgornjo premo mi\u0161ico. Njegova dolga tetiva poteka skozi ko\u0161\u010deno ali hrustan\u010dasto zanko v zgornjrm nazalnem delu ortbite, zato deluje tako, kot bi imela tu svoje narasti\u0161\u010de. Spodnja po\u0161evna mi\u0161ica se na belo\u0161nico vra\u0161\u010da med narasti\u0161\u010dem sponje in\u00a0 zunanje preme mi\u0161ice in poteka po\u0161evno navznoter proti vrhu orbite. Poleg spu\u0161\u010danja in dviganja zrkel ter rotacije zrkel obe po\u0161evni mi\u0161ici zrklo tudi abducirata.
\nPo Heringovem pravilu imajo mi\u0161ice obeh zrkel, ki skrbijo za vsklajeno gibanje obeh zrkel enako inervacijo. Recipro\u010dno inervacijo imata agonisti\u010dna in antagonisti\u010dna mi\u0161ica v istem o\u010desu.<\/p>\n

O\u010cESNA LE\u010cA \u2013LENS<\/p>\n

Za\u010dne se razvijati \u017ee v prvem fetalnem mesecu iz ektodermalnega tkiva. Raste celo \u017eivljenje.
\nV prerezu je le\u010da vretenaste oblike, njen sprednji meridian je polo\u017enej\u0161i od zadnjega.
\nLe\u017ei v zadnjem o\u010desnem prekatu med zadnjo povr\u0161ino \u0161arenice in sprednjo povr\u0161ino steklovine v fossi leticularis.
\nSuspenzorno nitje (zonula), ki se pripenja na le\u010dno ovojnico ekvatorialno in na grebene ciliarne mi\u0161ice, s svojim zatezanjem in ohlapnitvijo pri delovanju ciliarne mi\u0161ice le\u010do splo\u0161\u010di ali zaobli. Pri tem se lomnost le\u010de zmanj\u0161a ali pove\u010da. Proces je akomodacija in pri normalnem zrklu omogo\u010da oster vid v vseh razdaljah.
\nLe\u010da je obdana z le\u010dno ovojnico, ki je brezstrukturna prozorna membrana podobna Bowmanovi ali Descemetovi membrani in je v zadnjem delu tanj\u0161a. Celice le\u010dnega epitela so enoslojne in prisotne samo spredaj. Jedra le\u010dnih celic le\u017ee ekvatorialno tik od le\u010dno ovojnico. Le\u010dne celice, keratociti, rastejo celo \u017eivljenje. Njihovi podalj\u0161ki se prekrivajo kot listi pri \u010debuli. Ker le\u010da stalno raste, se pove\u010duje te\u017ea le\u010de. Da ne pride do prekomernega pove\u010danja le\u010de, se v sprenjem delu le\u010dna valakna zgostijo. Le\u010dno jedro se ve\u010da, le\u010dna skorja pa se tanj\u0161a. Le\u010da stalno izgubla teko\u010dino in postaja z leti gostej\u0161a. Pove\u010da se specifi\u010dna te\u017ea le\u010de. Proces je sklerozacija le\u010de, z njo se sposobnost akomodacije se zmanj\u0161uje.<\/p>\n

Njena lomnost je 19 dioptrij.<\/p>\n

Le\u010da je zgrajena iz:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0le\u010dnega jedra (nucleus lentis)sestavljenega iz:
\n– centra \u2013 embrionalno jedro
\n– okoli njega se razvija fetalno jedro,
\n– le\u010da raste in nastaja odraslo jedro
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0plasti, ki obdaja le\u010dno jedro -le\u010dna skorja (cortex lentis),
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0vse pa ovija\u00a0 le\u010dna ovojnica (capsula lentis)<\/p>\n

V mladosti je le\u010da pro\u017ena in elasti\u010dna, kasneje se njena pro\u017enost zmanj\u0161uje in s tem upada tudi akomodacija, sposobnost prilagajanja za gledanje na daljavo in bli\u017eino. Le\u010da nima \u017eil in \u017eivcev, kajti v nasprotnem primeru bi povzro\u010dila ukrivljanje in lom svetlobnih \u017earkov. Za prehrano le\u010de skrbi prekatna vodica. Metabolizem le\u010de je po\u010dasen, energije porabi malo. Ob\u010dutljiva je na po\u0161kodbe. Pri po\u0161kodbi o\u010desne le\u010de postane le\u010da motna, nastane siva mrena – katarakta. Prav tako se le\u010da skali pri motenem razvoju le\u010de, moteni presnovi le\u010de v \u010dasu razvoja ali pri odraslem in pri nalaganju depozitov v le\u010di<\/p>\n

STEKLOVINA<\/p>\n

Steklovina izpolnjuje prostor med le\u010do in mre\u017enico, pribli\u017eno dve trejini notranjosti o\u010desa. Od le\u010de jo lo\u010duje membranozna zgostitev- membrana hyaloidea capsulare.
\nPrimarna steklovina nastane v dveh fazah. Prvi del, ki je prete\u017eno ektodermelnega porekla, nastane skupaj z le\u010dno ovojnicio v drugem fetalnem mesecu. Drugi, prete\u017eno mezodermalni del je zgrajen iz omre\u017eja hialidalne \u017eile.
\nSekundarno steklovino zgradijo verjetno Muellerjeve oporne celice iz mre\u017enice.
\nSteklovina je prozoren hidrogel brez \u017eil in \u017eivcev. Elasti\u010dnost ji daje fina mre\u017ea fibroznih vlaken, med katerimi je mre\u017ea molekul hialuronske kisline. V steklovini so redka celi\u010dna jedra hialocitov. S svojo elasti\u010dnostjo daje oporo mre\u017enici in jo varuje pred pretresi pri nenednih gibih zrkla. Na mre\u017enico se pripenja na dveh mestih: na ori serati in ob papili vidnega \u017eivca. V sredini med le\u010do in zade\u0161njim polom poteka le mikroskopsko viden Cloqetov kanal, kjer je potekala embrionalna a. hyaloidea, ki se tekom emrionalnega razvoja resorbira. Steklovina ima zelo po\u010dasen metabolizem in je odvisen od tkiv, ki jo obdajajo. S starostjo se steklovina spremeni in se razvodeni. Pri tem nastanejo v steklovini motnjave in\u00a0 vakuole. Spremenjena konsistenca seklovine ima za posledico tudi odstop steklovine. Varovalna vloga steklovine se zmanj\u0161a, pojavi se nevarnost natrganja mre\u017enice na mestih, kjer je steklovina prirasla na mre\u017enico.<\/p>\n

BOLEZNI O\u010cESA<\/p>\n

BOLEZNI TREPALNIC: ( vek )
\n– ko\u017ee in ko\u017enih adneksov
\n– vnetja Zeisovih, Meiblomovih \u017elez<\/p>\n

NEPRAVILNA LEGA TREPALNIC:<\/p>\n

1. PTOZA ( ptosis) ali pove\u0161enost trepalnic je lahko:
\n– prirojena
\n– paraliti\u010dna
\n– po\u0161kodbena
\n– spremljajo\u010da druge bolezni
\n– starostna
\nLahko je enostranska ali obojestranska.<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0prirojena (congenita): nastane zaradi okvar jeder o\u010desnega \u017eivca (n. oculomotorius) kot so nerazvitost jeder, medporodne okvare, ali zaradi nerazvitosti mi\u0161ice dvigovalke trepalnice.
\nPrirojena pove\u0161enost je obi\u010dajno obojestranska.<\/p>\n

Posledice: Kadar je ptoza mo\u010dneje izra\u017eena, je zenica je pokrita, vid se ne razvija in pri otroku nastane\u00a0 slabovidnost (amblyopia).<\/p>\n

Zdravljenje: Kadar trepalnica zakriva zenico, se odlo\u010dimo \u010dim prej za operacijo, da prepre\u010dimo razvoj slabovidnosti. Pri manj izra\u017eeni ptozi, kjer\u00a0 je zenica prosta, v zgodnjem otro\u0161tvu obi\u010dajno ne operiramo, ker \u0161e poteka razvoj ko\u017ee in obraza.
\nPri slabo razviti ali nerazviti funkciji mi\u0161ice dvigovalke pri operativnem posegu napeljemo dve zanki iz avtologne fascije late ali umetnega materiala (Goretex) iz orbitalnega roba frontalne mi\u0161ice skozi orbikularno mi\u0161ico do roba trepalnice. Tako se pri nagubanju \u010dela dvigne trepalnica.<\/p>\n

DRUGI VZROKI PTOZE:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0po\u0161kodbe : presekanine, vreznine mi\u0161ice, brazgotine po opeklinah in perustiji
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0vnetne brazgotine in prirastline trepalnic in zrkelne veznice (n.pr.po trahomu, pemfigusu ali pemfigoidu)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0bolezenska stanja (myasthenia gravis; prizadetost simpati\u010dnega nitja v vratni hrbtenici, kjer nastane HORNERJEV sindrom: ptoza, mioza, enoftalmus \u2026)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0aponevroti\u010dna ptoza v visoki starosti
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0paraliti\u010dna ptoza (prizadetost oculomotorisa):
\nVzrok paraliti\u010dne ptoze: okvara o\u010desnega \u017eivca zaradi udarca, pretresa mo\u017eganov, po\u0161kodbe jeder, krvavitev v mo\u017eganih, mo\u017eganskega tumorja.
\nKadar je prizadet celoten o\u010desni \u017eivec je veka pove\u0161ena,oko \u0161kili navzven in navzdol, zenica je ohromela, \u0161iroka. \u010ce dvignemo pove\u0161eno trepalnico, bolnik opazi dvojni vid.<\/p>\n

2. ECTROPIUM (izvihanje spodnjega roba trepalnice) je lahko:
\n– starostni (ectropium senile)
\n– po\u0161kodbeni. posledica brazgotine po po\u0161kodbi ali opeklini.
\nEctropium je lahko:enostranski ali obojestranski<\/p>\n

Ectropium senile: Pri starej\u0161ih ljudeh postane ko\u017ea neelasti\u010dna in se zaradi te\u017ee trepalnica obrne navzven. Spodnja slozna luknjica je odmaknjena in ne mo\u010di v solzno jezerce. Solze te\u010dejo in se zlivajo preko roba trepalnice. Zraku izpostavljena veznica se su\u0161i, se vname in postane pordela in zadebeljena. Zaradi nepopolnega zapiranja o\u010desne re\u017ee pride lahko do izsu\u0161itve ro\u017eenice in razvoja ro\u017eeni\u010dne razjede (ulcus corneae).
\nEctropium je lahko enostranski, pogosteje je obojestranski.<\/p>\n

Zdravljenje: Za prepre\u010ditev izsu\u0161itve ro\u017eenice dajemo lokalno lumbrikanse, vnetje zdravimo z antibioti\u010dnimi kapljicami ali mazilom.
\nNajpogosteje je potreben operativni poseg (klinasta ekscizija, skraj\u0161anje medialnega in temporalnega trepalni\u010dnega ligamenta ob robu orbitalne kosti ali premik trikotnega ko\u017enega re\u017enja)<\/p>\n

3. ENTROPIUM (uvihanje trepalnice):
\nTrepalnica, najpogosteje spodnja se uviha, vejice pri me\u017eikanju in zapiranju o\u010desa drgnejo po veznici in ro\u017eenici.
\nVsako me\u017eikanje in zapiranje o\u010desa je zelo bole\u010de, bolnik ima ob\u010dutek tujka v o\u010desu. Oko se solzi, \u017eile se raz\u0161irijo, oko postane rde\u010de, bolnik oko stiska. Pojavi se kr\u010d kro\u017ene mi\u0161ice-blefarospazem, zato se trepalnice \u0161e mo\u010dneje zavihajo navznoter. Poleg konjunktivitisa nstanejo lahko odrgnine (erozije) ro\u017eeni\u010dnega epitela, ki se lahko oku\u017eijo. Razvije se keratitis (vnetje ro\u017eenice) in razjeda (ulcus).
\nZdravljenje:\u00a0 Pri vnetju dajemo antbioti\u010dna o\u010desna mazila ali kapljice ter pri pojavu ulkusa midriatik. Za\u010dasno lahko spodnjo trepalnico z mikroporom prilepimo na lice in jo tako izvihamo. Trajna re\u0161itev je plasti\u010dni kirir\u0161ki\u00a0 poseg, pri katerm z ovalno ekscizijo izvihamo trepalnico.<\/p>\n

4. LAGOPHTHALMUS \u2013 nepopolno zapiranje o\u010desne re\u017ee
\nJe posledica pareze o\u010desnega \u017eivca, lahko tudi brazgotin po po\u0161kodbi trepalnic. Nastane pri:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0virusnem ali drugem vnetju obraznega \u017eivca
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri vnetju srednjega u\u0161esa
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri po\u0161kodbi obraznega \u017eivca v kostnem kanalu zaradi zloma kosti, edema, tumorja
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri po\u0161kodbi mo\u017eganov, tumorju v mo\u017eganih ali cerebrovaskularnem inzultu, pri katerih je po\u0161kodovan obrazni \u017eivec
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri po\u0161kodbenih brazgotinah trepalnic
\nZNAKI: spodnja trepalnica je pove\u0161ena o\u010desna re\u017ea se ne zapira popolnoma. Pri zapiranju trepalnic ostane spodnji del zrkla in ro\u017eenice razgaljen. Pojavi se vneje veznice, ro\u017eenica se v spodnjem delu izsu\u0161i, pojavi se defekt epitela, ki se lahko oku\u017ei in se razvije lagoftalmi\u010dni ulkus (ulcus e lagophthalmo). Nezdravljen vodi lahko do perforacije ro\u017eenice z vkle\u0161\u010denejem ali izpadom \u0161arenice in endoftalmitisa.<\/p>\n

\u010ce se pritisk na \u017eivec zmanj\u0161a ali se \u017eivec po dolo\u010denem \u010dasu (do 6 mesecih) regenerira, se lagoftalmus spontano izbolj\u0161a. Lahko pa ostane po\u0161kodba trajna.<\/p>\n

Zdravimo: Z umetnimi solzami (lubrikansi) vla\u017eimo oko. Infekcijo prepre\u010dimo z antibioti\u010dnim mazilom ali kapljicami. Oko pokrijemo z \u02ddvla\u017eno komoro\u02dd. Plasti\u010dno komoro z mikroporom tesno prilepimo na ko\u017eo okoli o\u010desa, da nastane umetna vla\u017ena mikroklima, ki prepre\u010di izsu\u0161itev o\u010desa. V\u010dasih za\u010dasno za\u0161ijemo o\u010desno re\u017eo (tarzorafija). V kolikor je okvara trajna, je potreben operativni poseg, s katrim zo\u017eimo o\u010desno re\u017eo.<\/p>\n

5. RETRAKCIJA TREPALNIC ( \u0161ir\u0161a o\u010desna re\u017ea): z razpotegnjenjem trepalnic nastane \u0161ir\u0161a o\u010desna re\u017ea.
\nRetrakcija je posledica simpatikotonusa oziroma okvare Muelerjeve mi\u0161ice in je eden izmed znakov endokrine oftalmopatije povezane z avtoimunsko boleznijo \u0161\u010ditnice.<\/p>\n

ZNAKI ENDOKRINE OFTALMOPATIJE: pacient bol\u0161\u010de\u010de gleda (buli), o\u010desna re\u017ea je \u0161ir\u0161a, utripanje trepalnic je zmanj\u0161ano, pri pogledu navzdol zgornja trepalnica zaostaja, pri mo\u010dno izra\u017eenem stanju ostane o\u010desna re\u017ea pri zapiranju delno odprta. Izlo\u010danje solz je pogosto zmanj\u0161ano. Zaradi \u0161ir\u0161e o\u010desne re\u017ee in redkej\u0161ega utripanja trepalnic je tudi izhlapevanje solz na povr\u0161ini ve\u010dje. Pacient ima zanake suhega o\u010desa. O\u010di ga pe\u010dejo, se mu solzijo, \u010deprav je solz malo, v o\u010desu ga re\u017ee. Moti ga mo\u010dna svetloba, prepih, prah in hlapi kemikalij v zarku. Pojavi se vneje veznice, lahko pa tudi defekti v ro\u017eeni\u010dnega epitela v predelu o\u010desne re\u017ee. Pri endokrini oftalmopatiji se zaradi avtoimunskega dogajanja v retrobulbarnem prostoru pojavijo vnetni infiltrati v zunanjih o\u010desnih mi\u0161icah in v vezivnem tkivu v retrobulbarnem ma\u0161\u010devju. Zadnji dve trejini vseh ali le posameznih mi\u0161ic se zadebelita, v ma\u0161\u010devju se pove\u010da jo glikozamini, ki ve\u017eejo vodo. Volumen retrobulbarnega tkiva se pove\u010da, zrklo se izbo\u010di, pojavijo se periorbitalni edemi. Pri mo\u010dno izra\u017eeni bolezni se pove\u010da pritisk na vidni \u017eivec in zrklo, kar ima za posledico poslab\u0161anje vida, izpade v vidnem polju in pozicijski glavkom. Zradi prizadetosti mi\u0161ic se pojavijo motilitetne motnje in dveojne slike.
\nZDRAVLJENJE: Za\u0161\u010ditna o\u010dala \u0161\u010ditijo oko pred prekomerno izsu\u0161itvijo \u0161kodljivimi zunanjimi dejavniki, lahno zatemnjena stekla pa pred pove\u010dano ble\u0161\u010davostjo. Takemu pacientu ne predpisujejo kontaktnih le\u010d. Lokalno kapamo lubrikanse (kapljice ali \u017eeleje, ki ovla\u017eijo oko), zdravimo povi\u0161an o\u010desni pritisk, pri keratitisu dajemo lokalno antibioti\u010dne kapljice in mazila. Pri pojavu dvojnega vida predpi\u0161emo prizmatska stekla. Poleg zdravljenja \u0161\u010ditnice je v akutni fazi indicirana terapija z kortikosteroidi, ki jo lahko kombiniramo z obsevanjem vrha orbit z x \u017earki in\/ali z imunosupresivno terapijo. Kirur\u0161ko zmanj\u0161amo retrobulbarni pritisk z trepanacijo orbite ali odstranitvijo dela ma\u0161\u010devja. Pri fibrozaciji mi\u0161ic kirur\u0161ko podalj\u0161amo ali retroponiramo prizadeto o\u010desno mi\u0161ico. Prav tako kirur\u0161ko zdravimo retrakcijo trepalnic z narezanjem Muelerjeve mi\u0161ice.<\/p>\n

6. EPICANTHUS: Na nazalni starni o\u010desa je je pokon\u010dna ko\u017ena guba, ki prekriva karunkulo in semilunarno gubo veznice. Pogost je pri novorojen\u010dkih in z rastjo izgine. Kadar je mo\u010dno izra\u017een, je potrebno operativno zdravljenje.
\nKer se pri pogledu v stran del ro\u017eenice skrije za ko\u017eno gubo, nastane vtis \u0161kiljenja (psevdostrabizem).<\/p>\n

7. KOLOBOM : je prirojena napaka v razvoju trepalnic v obliki defekta trepalni\u010dnega roba, ki je nepravilen, z ve\u010djimi ali manj\u0161imi klinastimi zajedami in je pogosto zdru\u017eena z drugimi razvojnimi napakami. Kadar je defekt globok, je potrebno operativno zdravljenje.<\/p>\n

8. BLEPHAROPHYMOSIS: Pri blefarofimozi je o\u010desna re\u017ea skraj\u0161ana in zo\u017eena. Pogosto je zdru\u017eena z epikantusom in ptozo. Otrok dr\u017ei glavo v prisilni legi. Potrebno je operativno zdravljenje, da prepre\u010dimo okvaro vratne hrbtenice in mi\u0161i\u010dne kontrakture.<\/p>\n

9. BLEPHAROCHALASIS: Pri starej\u0161ih ljudeh nastane obi\u010dajno obojestransko pove\u0161enje ko\u017ee zgornje trepalnice, ki v obliki ko\u017ene gube prekriva trepalni\u010dni rob in zunanji o\u010desni kot. Redko nastopa familiarno tudi pri mlaj\u0161ih ljudeh.<\/p>\n

10. ME\u0160I\u010cKI SPODNJIH TREPALNIC: Ko\u017ea spodnjih trepalnic se izbo\u010di v oblki me\u0161i\u010dka. Vzrok je dehiscenca orbitalne fascije, skozi katero izpade orbitalno ma\u0161\u010devje do trpalni\u010dne ko\u017ee.<\/p>\n

PO\u0160KODBE TREPALNIC<\/p>\n

Po\u0161kodbe so:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0Odrgnine ko\u017ee
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0Udarnine z oteklino ( topi udarci – edem )
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0Hematom: krvavitev v veko, ki se lahko razleze tudi na drugo oko
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0Raztrganine: so lahko potekajo\u010de vzdol\u017eno – vzporedno z o\u010desnim robom in pre\u010dne.
\nPri kolobomu poteka rana skozi vse plasti trpalnic, pritem nastane zev v\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 trepalni\u010dnem robu. V medialnem delu trepalnice zajame lahko tudi solzni kanal\u010dek.
\nPotrebno je ve\u010dplastno \u0161ivanje trepalnice in rekonstrukcija solznega kanal\u010dka,\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kadar je pretrgan.
\n6.Podko\u017eni emfizem: Pri po\u0161kodbah orbite predvsem lamine papiracee vdre zrak iz obnosnih votlin v podko\u017eje trepalnjice. Trepalnica je otekla, pri otipaju \u010dutimo pod prsti \u0161kripanje.<\/p>\n

VNETJA TREPALNIC<\/p>\n

1. JE\u010cMEN ( HORDEOLUM ): je bakterijska infekcija.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ZUNANJI JE\u010cMEN: EKXTERNI – je akutno vnetje lojnic, ki le\u017eijo ob korenu izra\u0161\u010denih vejic – vnetje Zeisove in Molove \u017eleze. Na tem mestu nastane oteklina in rde\u010dina. Obi\u010dajno je vnetje na enem mestu, lahko pa so vnetja tudi na ve\u010d mestih (hordeolosis). Na vnetem mestu se gnoj zbere in se izcedi ob vejici, ta izpade in vnetje premine.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0NOTRANJI JE\u010cMEN: INTERNI – vnetje Meiblove \u017eleze.<\/p>\n

Zdravimo z antibioti\u010dnimi kapljicami ali mazili in toplimi obhladki. Peroralna terapija z antibiotiki ni potrebna. Redko je potrebna kirur\u0161ka incizija in drena\u017ea.<\/p>\n

2. HALICIJ (CHALAZION): kroni\u010dno vnetje Meiblove \u017eleze. Na trepalnici vidimo majhno izboklino v obliki zrnca, ki ni bole\u010da, ni pordela, na otip je \u010dvrsto elasti\u010dna.
\nNa notranji strani veke vidimo pordelo mesto veznice. Pri dalj \u010dasa trajao\u010dem vnetju vidimo granulacije na povr\u0161ini veznice.
\nTukaj ne pride do izgnojitve. Zdarvljenje je v akutni fazi z obkladki in antibioti\u010dnimi kapljicami ali mazili kombiniranimi s kortikosteroidi, nato pa je potrebno kirur\u0161ko zdravljenej z icizijo, ekskohleacijo in ekscizijo.\u00a0 Pacient dobi po operaciji antibioti\u010dno mazilo in tesno obvezo. Nekaj dni daje na oko tople obkladke in kapa antibioti\u010dne kapljice.<\/p>\n

Obe vnetji ( je\u010dmen in halacij ) sta pogosti.<\/p>\n

3. VNETJE TREPALNI\u010cNIH ROBOV ( BLEPHARITIS ): vnetje se pojavi na robu prehoda ko\u017enega dela trepalnice v vezni\u010dni del. Pogosto se mu pridru\u017ei tudi vnetje veznice (BLEPHACONJUCTIVITIS ).
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0LUSKAVO ( SQUAMOSA ): trepalni\u010dni robovi so lahno poredeli, ob vejicah so luske podobne prhljaju.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Z RAZJEDAMI ( ULCEROSA ): na trepalni\u010dnem robu, ki je pordel in zadebeljen, se razvijejo drobne gnojne razjede. Trepalnica je bole\u010da, oko je lahko konjunktivalno dra\u017eeno.
\nZdravljenje: \u010di\u0161\u010denje robov trepalnic, antisepti\u010dna mazila, pri gnojnih vnetjih pa antibioti\u010dna mazila in kapljice. Za odkritje povzro\u010ditelja razjed naredimo bris na bakterije in antibiogram. Obe vnetji imata za posledico izpadanje trepalnic.<\/p>\n

4. NEPRAVILNOSTI RASTI VEJIC:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MADAROSIS : vejice izpadejo, trepalni\u010dni rob je gol. Sprememba je najpogosteje posledica vnetja trepalnic, kemi\u010dnih ali kavsti\u010dnih po\u0161kodb.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0TRICHIASIS: nepravilna rast vejic, ki rastejo v ve\u010d vrstah, se obrnejo proti zrklu in se dotikajo povr\u0161ine zrkla. Obi\u010dajno rastejo vejice v eni ali dveh vrstah in so obrnjene od o\u010desne re\u017ee.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0DISTRICHIASIS: vejice rastejo v ve\u010d vrstah ali na nepravilnem mestu in so obrnjene proti zrklu.<\/p>\n

Nepravilno le\u017ee\u010de vejice, ki se dotikajo povr\u0161ine zrkla, delujejo kot tujek. Bolnika pri premikanju o\u010desa re\u017ee, veznica se vname. Pri drgnjenju ro\u017eenice nastane lahko tudi erozija ro\u017eenice, ki se lahko oku\u017ei in se razvije vneje ro\u017eenice (keratitis).
\nNepravilno le\u017ee\u010de vejice, ki se dotikajo zrkla odstranimo z mehansko epilacijo, trajno pa odstranimo vejice z elektokoagulacijo ali lasesko koagulacijo rastnega me\u0161i\u010dka.<\/p>\n

4. VNETJA KO\u017dE TREPALNIC:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0EKZEMA: ALERGI\u010cNA VNETJA – nastanejo kot posledica pri kapanju zdravil v oko, na hi\u0161ni\u00a0 in cestni prah. Ko\u017ea postane groba, pordela, drobni mehur\u010dki in ko\u017ea se za\u010dne lu\u0161\u010diti, pe\u010de in srbi.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0HERPES ZOSTER OPHTHALMICUS ( PASAVEC ) : je vnetje 1. veje trigeminusa, ki ga povzro\u010da virus varicella zoster. Povzro\u010ditelj je isti, kot povzro\u010da pri otrocih norice. Vnetje poteka strogo enostransko in se ostro kon\u010da ob navpi\u010dni sredinski meji \u010dela, nosu ali lasi\u0161\u010da. Znaki so sprva bole\u010dine v predelu vnete veje trigeminusa, nato se pojavijo mehur\u010dki v lasi\u0161\u010du, na \u010delu, na nosnem korenu in na zgornji trepalnici. Kadar so mehur\u010dki na spodnji trepalnici, je prizadeta 2. veja trigeminusa. Ko mehur\u010dki popokajo, se razvijejeo kraste. Bole\u010dine so lahko zmerne ali hude in trajajo \u0161e po izginotju ko\u017enih sprememeb.
\nHerpes zoster lahko povzro\u010di zaplete: hipestezijo in vnetje veznice, povr\u0161inski ali disciformni keratitis, iritis, skleritis, sekundarni glavkom in redko tudi vnetje vidniega \u017eivca ali vnetje zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0HERPES SIMPLEX: povzro\u010da vnetja v obliki mehur\u010dkov na trepalnici okoli o\u010desa. Pojavi se lahko kjer koli z rde\u010dino in mehur\u010dki, nato nastanejo kraste. Spremba je srbe\u010da in zmerno bole\u010da.
\nObe vnetji zdravimo z antibioti\u010dnimi kapljicami in mazili za prepre\u010ditev sekundarne infekcije, z virostatiki v obliki mazila. Pri obse\u017enem in ponavljajo\u010dem se herpeti\u010dnem vnetju dajemo vitostatik tudi v obliki tablet ali celo infuzij.
\nPri raz\u0161iritvi hepes zostra na \u0161arenico kapamo \u0161e midriatik in pri glavkomu zni\u017eujemo o\u010desni pritisk medikamentozno.<\/p>\n

DRUGA KO\u017dNA VNETJA:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MOLLUSCUM CONTAGIOSUM ( pri otrocih )
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ERYSIPEL ( \u0161en – vnetje ko\u017ee na robu veke )
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0LUPUS ( TBC )
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0DERMATOMIKOZE ( glivi\u010dna vnetja ko\u017ee)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0LUES – PRIMARNI AFEKT: se pojavi na robu trepalnic<\/p>\n

TUMORJI TREPALNIC<\/p>\n

1. BENIGNI TUMORJI: niso \u017eivljensko nevarni, lokalno rastejo, ne delajo zasevkov.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KSANTELAZMA ( XANTHELASMA) : lokalna lipidoza – v podko\u017eju se zra\u0161\u010da tkivo z veliko ma\u0161\u010dobe in holesterola. Je pogostej\u0161a pri \u017eenah po klimakteriju, nastane pa lahko tudi pri motnjah presnove me\u0161\u010dob in diabetesu. Na trepalnicah se razvije lahno dvignjena lisa rumene barve, ki se ve\u010da in je v obliki metuljega krila obi\u010dajno obojestranska. Zdravljenje je operativno, pri manj\u0161ih spremembah tudi laserka terapija.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0FIBROM ( FIBROMA ): raste na robu trepalnice, \u0161trli v o\u010desno re\u017eo, je ro\u017enate barve. Ve\u010dji ovira bolnika, in ga moramo operativno odstraniti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0NEVROFIBROM (NEUROFIBROMA)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ATEROM ( ATHEROMA ): ma\u0161\u010dobni tumor na trepalnicah, v podko\u017eju se pojavi bele barve, raste lokalno in je neesteti\u010den. Odstranimo ga operativno z ekscizijo.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MILIA: poro\u017eenela zrnca bele barve.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0DERMOIDNA CISTA: razvojni tumor pti otrocih na ko\u017ei ali pod veznico. Ne povzro\u010da te\u017eav. Vsebuje loj, vejice, operativno ga odstranimo.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0BRADAVICA (VERRUCA): povzro\u010dajo jo virusi.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0HIPERKERATOZA (CORNU CUTANEUM )\u00a0 pojavi se na robu trepalnic pri starej\u0161ih ljudeh.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PAPILOM (PAPILLOMA) na robu trepalnic
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0HEMAHGOIM ( HEMANGOIMA ):\u00a0 \u017eilni tumor vijoli\u010dne barve, ostro omejen, lahko po\u010dasi raste – splet kapilar. Lahko spontano izgine ali se zmanj\u0161a z rastjo, sicer ga zdravimo z obsevanjem, lokalnimi injekcijami kortikosteroidov. Kirur\u0161ko odstranjujemo le majhne, povr\u0161insko le\u017ee\u010de tumorje.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0RETENCIJSKE CISTE\u00a0 MOLOVIH ZNOJNIC: okrogle cisti\u010dne spremembe obi\u010dajno v o\u010desnem kotu na trepalni\u010dnem robu.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0NEVUS (NAEVUS) nemaligna materina znamenja<\/p>\n

2. MALIGNI TUMORJI: rakavi tumorji, ki povzro\u010dajo lokalne okvare in tudi
\nsmrt.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0BAZALIOM: karcinom, ki je zelo podoben halaciju, le\u017ei na robu trepalnice in raste v okolico. Mesto je sivkasto, dvignjeno, lahko rahlo pordelo. V sredini je vgreznjeno, pojavi se rahlo krvave\u010da krasta, ki odpada in ponovno nastaja. Ta tumor se razpredena dale\u010d v podko\u017eju. Redko naredi zasevke drugod v organizmu. Po\u017ere lahko veke, nos in lice. Pacient umre obi\u010dajno zaradi izkrvavitve iz lokalne \u017eile. Pojavi se pri starej\u0161ih ljudeh. Man\u0161e tumorje lahko pozdravmo z obsevanjem. Njpogosteje ga z operacijo izre\u017eemo v zdravo tkivo in defekt nadomestimo s vezanim re\u017enjem. Pri ve\u010djih tumorjih je potrebna zahtevna rekonstrukcija trepalnice.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MELANOM: pigmentiran tumor se razvije iz materinega znamenja. Zanj je zna\u010dilno, da znamenje postane \u010drno – vijoli\u010dno, dvignjeno, rob prehaja v okolico in raste. Hitro naredi zasevke drugod v telesu, zaradi katerih bolnik umre.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0SPINOCELULARNI KARCINOM: je izredno nevaren, le\u017ei ob robu vek , podoben je bazaliomu. Za razliko od bazalioma metastazira preko limfnih poti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0METASTAZE: tumorji, ki so zasevki rakavih tumorjev drugod v organizmu.<\/p>\n

BOLEZNI SOLZIL<\/p>\n

Solze nastajajo v solzni \u017elezi, ki le\u017ei v temporalnem zgornjem delu orbite in je razdeljena na orbitalni in palpebralni del. Njeno izvodilo se izliva skozi veznico v zgorji prehodni gubi. Poleg glavne solzne \u017eleze izlo\u010dajo solze tudi \u0161tevilne pomo\u017ene solzne \u017eleze, ki le\u017ee pod veznico zgornje in spodnje prehodne gube.
\nSolze oblivajo zrklo in se zbirajo v solzno jezerce v notraanjem o\u010desnem kotu ob karunkuli. Od tu jih pri utripanju trepalnic vsrkavata spodnja in zgornja solzna luknjuica, ki sta za\u010detek solznih kanal\u010dkov. Po solznih kanal\u010dkih odtekajo solze v solzni me\u0161i\u010dek in od tu skozi solzevod v spodnjo nosno \u0161koljko.
\nFunkcijo sekretornega dela testiramo s testi\u00a0 izlo\u010danja solz. Odvodni kanal pa pregledujemo stesti prehodnosti.<\/p>\n

TESTI IZLO\u010cANJA<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0SHIRMERJEV TEST: S tem testom merimo vla\u017enost o\u010desa. Trak filtrirnrga papirja zataknemo za spodnjo trepalnico v spodnjo prehodno gubo in merimo ovla\u017eitev papairja v milimetrih. Normalno se v petih minutah ovla\u017ei 10 \u2013 15 mm papirja, lahko tudi ve\u010d. \u010ce je rezultat manj\u0161i od 5 mm, je solz premalo.pri tem merimo, koliko solz se v dolo\u010denem \u010dasu izlo\u010di. Test delamo brez anestetika, lahko pa tudi z lokalno anestezijo veznice.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0TEST TRGANJA FILMA SOLZ ( BUT = break up time ): ro\u017eenica je pokrita s filmom solz. \u010ce oko nebi utripalo, se film zadr\u017ei od 25 do 30 sek, nato se za\u010dne trgati. Vezni\u010dno vre\u010dko obarvamo fluoresceinom in pod biomikroskopom opazujemo zeleno obarvan film solz na povr\u0161ini ro\u017eenice. Pri normalnem solznem filmu ostane ta cel 25 sek in ve\u010d. Kadar film solz ni normalen, ali je solz premalo, se v zelenkastem filmu naredijo razpoke prej. Solzni film merimo lahko tudi z aparatom, ki nam omogo\u010da oceno njegove debeline in nepravilnosti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Baravnje o\u010desne povr\u0161ine z bengal rosebarvilom ali z lisamin zelenim barvilom
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Stopnja utripanja vek (blink rate) : Obi\u010dajno pome\u017eiknemo 32 \u201336 krat na minuto. Kadar je me\u017eikanje redke\u0161e (hipertiroza, delo pri ra\u010dunalniku\u2026), se povr\u0161ina o\u010desa hitreje izsu\u0161i.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0OPI ( o\u010desni protektivni indeks
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Ozmolarnost solz
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Ro\u017eeni\u010dna senzitivnost
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0K testom izlo\u010danja spadajo tudi kemi\u010dne analize. Z njimi ugotavljamo kislost, koli\u010dino ma\u0161\u010dob in mucina.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Citologija
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Laserska meibometrija,
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Merjenje evaporacije solz
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0meniskometrija<\/p>\n

TESTI PREHODNOSTI SOLZNIH POTI<\/p>\n

S testi zapore preizku\u0161amo, \u010de so solzna izvodila normalno prehodna.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Naenostavnej\u0161i je fuoresceinski test. S kapljico raztopine fluoresceina\u00a0 obarvamo vezni\u010dno vre\u010dko in po\u010dakamo 2 minuti,\u00a0 nato pacient izprazni vsebino iz nosu. Pri normalno prehodni poti, je izlo\u010dek obarvan zelenorumeno.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Drugi test je prebrizgavanje. Oko anestiziramo. S kovinskim dilatatorjrm raz\u0161irimo solzno luknjico nato potisnemo skozi solzni kanal\u010dek in naprej v solzni me\u0161i\u010dek na brizgalki nataknjeno topo kanilo za prebrizgavanje solzevodov in\u00a0 vbrizgamo teko\u010dino. V kolikor je pot prehodna,\u00a0 pacientu teko\u010dina prite\u010de v nos. Ta preiskava ni nenevarna. Pri neprevidnem ali grobem posegu se lahko pretrga ali predre kanal.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zaporo v odvodni poti najlep\u0161e prika\u017eemo z rentgenskim slikanjem s kontrastom, ki ga ob preiskavi vbrizgamo skozi solzni kanal\u010dek.
\nPri neprehodnih solznih izvodilih, lahko manj\u0161o zaporo, ki je posledica vnetja, zdravimo sprebrizgavanjem z amtibiotiki in kortikosteroidi. Pri trajnih zaporah ali stenozah solzevoda previdno sondiramo s sondo, ki jo uvedemo skozi solzni kanal\u010dek in solzni me\u0161i\u010dek ter solzevod v nos. Pri neprehodnih poteh\u00a0 lahko z laserskim \u017earkom s pomo\u010djo mikrokirur\u0161kega posega odstranimo zarastline, ali pa naredimo dakriocistorinostomijo, kjer kirur\u0161ko naredimo novo povezavo med sluznico solznega me\u0161i\u010dka in nosno sluznico.<\/p>\n

Najpogostej\u0161e bolezni solzil so vnetja :
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0vnetje solzne \u017eleze DACRYOADENITIS, ki je lahko akutno ali kroni\u010dno. Pri akutnem pacienta boli v zunanjem delu orbite, nastopi temperatura, oblika o\u010desne re\u017ee je spremenjena v obliki paragrafa. Del, kjer je vnetje v zgornjem delu orbite, je bole\u010de in pordelo. Vnete so preaurikularne bezgavke. Lahko se raz\u0161iri v okolico. Zelo dobro reagira na antibiotike. Nastopi lahko pri infekcijskih boleznih: mumps, o\u0161pice, \u0161krlatinka. Povzro\u010ditelji so lahko\u00a0 virusi, stafilokoki in pnevmokoki.\u00a0 Pri kroni\u010dnem vnetju je proces po\u010dasen. \u017dleza je bolj \u010dvrsta na otip, izlo\u010danje solz je zmanj\u0161ano. Povzro\u010ditelji so lahko infekcije, TBC, lues, levkemija, mb. Mikulicz.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0DARYOCISTITIS – vnetje solznega me\u0161i\u010dka. V notranjem o\u010desnem kotu pod medialnim ligamentom ob nosnem korenu nastane rde\u010dina in oteklina, ki je zelo bole\u010da. Solzni kanal je nekje zaprt. \u010ce ne zdravimo se razvije abces, ki se pregnoji, nastane fistula in iz rane izteka gnoj. Lahko se vnetje raz\u0161iri v okolico in nastane flegmona mehkih tkiv orbite. Absces incidiramo in dreneiramo, bolnik dobiva antibiotike. Kroni\u010dna vnetja se stalno ponavljajo. Posledica je obi\u010dajno zapora.V solznem me\u0161i\u010dku se nabere teko\u010dina in sluz (hydrps sacci lacrimalis) in ob pritisku na solzni me\u0161i\u010dek se skozi solzno luknjico izlije \u017eelatinasta snov. Pri zaporah se rada pojavljajo akutna in kroni\u010dna vnetja. Vnetje zdravimo z antibiotiki lokalno v obliki kapljic in peroralno. \u010ce je prisotna stalna zapora, jo sku\u0161amo s sondda\u017eo odpreti, sicer je potreben kirur\u0161ki poseg.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Poleg vnetij najdemo v solzilih tudi tumorje. V solzni \u017elezi se pogosto pojavi tumor mixtus, karcinom in papilomi. Papilomi so prekanceroze in se lahko kasneje spremenijo v rakavo stanje – so zelo redki. Karcinomi in papilomi so lahko tudi v solznem me\u0161i\u010dku.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pri po\u0161kodbah solznih poti so najpogostej\u0161e raztrganine solznih kanal\u010dkov pri raztrganinah trepalnic in po\u0161kodbe solzevoda pri zlomih nosne kosti. Pri raztrganinah solnih kanal\u010dkov je pomembna primarna oskrba rane s skrbno rekonstrukcijo, pri \u010demer poleg \u0161ivanja kanal\u010dka v kanal\u010dek za\u010dasno intubiramo s silikonsko cevko.<\/p>\n

PREGLED SOLZNEGA APARATA<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0 \u00a0Pogledamo obliko o\u010desne re\u017ee. V zgornjem temporalnem delu s palpacijo – pregled o\u010desa z otipavanjem, in s pregledom pri dvignjeni ali evertirani zgornji trepalnici pogledamo, \u010de je pove\u010dana solzna \u017eleza.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0Opazujemo vla\u017enost o\u010desa . Pogledamo sijaj ro\u017eenice, kak\u0161ne so solze \u2013 vodene, lepljive, gnojne ali sluzaste. Stanje solzenja: koliko solz je v solznem jezercu.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0S Schirmerjevim testom merimo vla\u017enost o\u010desa.
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0Fluorescinski test uporabljamo za ugotavljanje prehodnosti odvodnih poti.
\n5.\u00a0\u00a0 \u00a0Prtisk na solzni me\u0161i\u010dek nam da tudi podatek o prehodnosti solzne poti: v kolikor je solzna pot zama\u0161ena, se ob pritisku na solzni me\u0161i\u010dek solze zlijejo skozi solzno luknjico. V kolikor odtekajo v nos, je prehodnost dobra.
\n6.\u00a0\u00a0 \u00a0Prebrizgavanje solznega me\u0161i\u010dka .
\n7.\u00a0\u00a0 \u00a0Sondiranje odvodnih solznih poti.
\n8.\u00a0\u00a0 \u00a0Kontrastno tentgensko slikanje odvodnih poti<\/p>\n

SINDROM SUHEGA O\u010cESA<\/p>\n

ZNAKI:
\nOb\u010dutek peska in rezanja v o\u010deh, predvsem zjutraj bolnik te\u017eko odpira o\u010di, ima ob\u010dutek, da so o\u010di suhe. Svetloba bolnika moti. V hudih primerih nastane blefarospazem. Veznica je pordela, zmanj\u0161an je meniskus solz. V te\u017ejih primerih nstanejo defekti povr\u0161ini ro\u017eenice, ki se svaljkasto lu\u0161\u010di (keratitis filiformis). Ro\u017eenica postane motna, novonastale \u017eile od limbusa vr\u0161\u010dajo v ro\u017eenico. Vid se poslab\u0161a.<\/p>\n

VZROKI:
\nZmanj\u0161ano izlo\u010danje solz :
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0Sydrom Sjogren – zmanj\u0161anje solz, sline, te\u017eave s sklepi, na ro\u017eenici se pojavijo spremembe, v obliki svalkov se lu\u0161\u010di epitel, prebavne te\u017eave. Pojavlja se v starej\u0161i dobi. Pojav pogostej\u0161i pri \u017eenskah. Zmanj\u0161a se \u0161tevilo \u010da\u0161astih celic veznice.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0Uporaba zdravil zmanj\u0161a delovanje \u017eleze: atropin, antihistaminiki, adstringensi, diuretiki, betablokerji, nikotin, oralna za\u0161\u010ditna sredstva, kortizon, adrenalin
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0Oko postane suho v visoki starosti, sluznica je suha, solze ne iztekajo, kroni\u010dne bolezni \u0161e bolj pospe\u0161ijo izsu\u0161itev.
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0Hormonskii disbalans
\n5.\u00a0\u00a0 \u00a0Brazgotine veznice po: opeklinah, trahomu in ko\u017enih obolenjih.
\n6.\u00a0\u00a0 \u00a0Nepravilno zapiranje vek – logophtalmus.
\n7.\u00a0\u00a0 \u00a0Okvara obraznega sekretornega \u017eivca.
\n8.\u00a0\u00a0 \u00a0Xerophthalmia pri avitaminozi vitamina A.
\n9.\u00a0\u00a0 \u00a0Faniliarna disfunkcija solzne \u017eleze.
\nTerapija: lubrikansi: (umetne solze) 5 do 6 krat na dan, \u017eeleji 2 do 3 krat na dan; ob\u010dasno kortikosteroidne kapljice, imunosupresivi lokalno, bromelinski preparati za pove\u010danoizlo\u010danje solz; operativna zapora solznih luknjic s silikonskimi \u010depki, lasersko ali tremokoagulacijo; terapevtske mehke kontaktne le\u010de – silikonske kontaktne le\u010de, ki jih lahko predpi\u0161e samo zdravnik.<\/p>\n

BOLEZNI VEZNICE<\/p>\n

Veznica je \u010dista, prosojna, svetle\u010da. \u017dil v veznici ne vidimo. Skozi njo proseva belo\u010dnica. Kon\u010da se na zrklu na robu ro\u017eenice ob limbusu. Na zrklu je premakljiva, na robu na trepalnicah pa je \u010dvrsto prira\u0161\u010dena. Je ro\u017enate barve, ima veliko \u017eil, ki se kon\u010dajo ob limbusu. Je o\u017eiv\u010dena in boli. Izlo\u010da sluz, ki se izlo\u010da v solzno teko\u010dino in ustvarja mucin.<\/p>\n

1. VNETJE VEZNICE (CONJUCTIVITIS):
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0neinfektivno: conjuctivitis simplex, conjuctivitis alergica, conjuctivitis vernalis – cvetni prah, atopi\u010dna alergija odreagira na drugo dogajanje v telesu. Vnetje povzro\u010da prah, veter, dim, mraz, vro\u010dina, UV sevanje, nepravilna nega vek, triliaza, nekorigirana refrakcija, heteroforija – neizravnanost o\u010des, preutrujenost, suho oko. Terapija: preparati s cinkom zmanj\u0161ajo dra\u017eljaje. Pri alergiji dajemo lokalne kapljice brez kortikoresteroida, razen v primerih, kadar je zelo hudo.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0infektivna vnetja: povzro\u010dajo ga bakterije, virusi, glivice, paraziti. Najpogostej\u0161i so koki bakterije, ki so lahko posamezni ali\u00a0 mno\u017ei\u010dni, gonokok, streptokok, stafilokok, pnesmokok – plju\u010dnica. Gram negativne bakterije, gram pozitivne bakterije, spirohete – bakterije, ki imajo obliko svedr\u010dka, chlamidije: trahom, conjuktivitis plavalnih bazenov.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Virusi: keratocunjuctivitis epidemica ( ki je najbolj pogost – pri gripi ), adenovirus, herpes, o\u0161pice, varicella ( vodene koze ali norice ), rde\u010dke.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Gljive: srbe\u010de, bole\u010de. Oko potrebuje dolgotrajnej\u0161e zdravljenje. Zelo pogost povzro\u010ditelj je – candida albicans.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Paraziti: obstaja muha, ki zale\u017ee li\u010dinko v veznico, ta leze in rije po o\u010desu. Pogosto pride do slepote. Primer je pogost v Sredozemlju, v Afriki, pri nas tega ni.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Ko\u017ene bolezni: razalearozacija – rde\u010di izpu\u0161\u010daji, pemfigoid – izpu\u0161\u010daji bul in mehur\u010dkov.<\/p>\n

2. DEGENERACIJE VEZNICE:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PTERYGIUM raste v notranjost ro\u017eenice. Zraste kot ko\u017ena guba, ki ima zgoraj rob in raste proti centru ro\u017eenice. Ko zajame nek del ro\u017eenice, nastopi okvara vida. Ta izrastek operativno odstranimo. Lahko se ponovi.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PSEVDOPTERYGIUM je posledica po\u0161kodbe in raste preko roba ro\u017eenice proti centru.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PINGUECULA: na veznici zrkla je okrogla rumenkasta dvignjena pika – okrogla degenerativna sprememba veznice. Pri no\u0161enju kontaktnih le\u010d zelo moti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0INFARKT MEIBOVE \u017dLEZE: vidimo rumene pike na trzalni veznici, ki so kalciniran izlo\u010dek v Meibomovi \u017elezi. Dra\u017ei pri premikanju zrkla. Odstranimo jih operativno.<\/p>\n

3. PO\u0160KODBE VEZNICE
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0TUJEK: lahko prosto plava po povr\u0161ini veznice in se lahko na nekem mestu zapi\u010di.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0HYPOSPHAGMA: krvavitev pod veznico. Je posledica po\u0161kodbe ali tujka lahko nastopi tudi spontano ali pri naporih zaradi povi\u0161anja pritiska v zgornjrm delu telesa.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0VLC: raztrganine veznice
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PERUSTIO: opeklina z lugi ali kislinami.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0COMBUSTIO: Termi\u010dne po\u0161kodbe veznice.<\/p>\n

4. TUMORJI VEZNICE
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0BENIGNI TUMORJI: rastejo na mestu in so pogostej\u0161i
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0 NEVUS – materino znamenje na veznici, ki ne raste. V tem primeru ne predpisujemo kontaktnih le\u010d.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MALIGNI TUMORJI: so redkej\u0161i in rasto\u010di v okolico.<\/p>\n

EPISKLERA<\/p>\n

EPISKLERITIS je vnetje tkiva med veznico in belo\u010dnico. Pojavi se enostransko, v\u010dasih tudi obojestransko. Pod veznico vidimo rde\u010do, gr\u010dasto zatrdlino, ki je na dotik bole\u010da. Rad se ponavlja in leze po zrklu okoli ro\u017eenice. Zdravljenje je lahko dolgotrajno.
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0SIMPLEX: pogosto ga opazimo pri mlaj\u0161ih ljudeh, najve\u010dkrat pri \u017eenskah. Oko se solzi, pojavi se ble\u0161\u010davost, mesto je rahlo dvignjeno. Ta rde\u010dina ni kot pri conjuctivitisu, ampak je globje v o\u010desu.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0NODULARNA OBLIKA: vozli\u010dasta, episklera je vneta, gr\u010dasto dvignjena, \u017eile so raz\u0161irjene. Pogosto je povezano s sistemskimi boleznimi: revmatoidni artritis in putika, pojavi se lahko tudi pri zostru.<\/p>\n

ZAPLETI: rada se ponavlja in povzro\u010di vnetje:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0sprednji uvenitis
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0vnetje ro\u017eenice – keratitis<\/p>\n

VZROKI: v kolikor je vnetje dalj\u0161e, se rado ponavlja. Naredimo preizkus krvi in revmati\u010dnih bolezni.<\/p>\n

TERAPIJE: lokalna terapija – kapljice proti vnetju, kortikosteroidne kapljice, indometacin – antirevma. V\u010dasih lahko potek zdravljenja traja tudi leta. Gr\u010dica se premika in leze iz enega dela zrkla v drugi del.<\/p>\n

SKLERITIS<\/p>\n

je te\u017eja oblika vnetja belo\u010dnice. Obi\u010dajno se vname cela vezivna ovojnica. Delimo ga na:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0SPREDNJI SKLERITIS: lividno, lokalno dvignjeno mesto na belo\u010dnici, ki je bole\u010de na pritisk. Poslab\u0161a vid, nastopi fotofobija, mo\u010dne bole\u010dine v globini ( v steklovini ). \u017denske zbole pogosteje, bole\u010dine pri premikanju zrkla.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0DIFUZNA OBLIKA: celo zrklo je vijoli\u010dno – rde\u010de.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0NEKROTIZIRAJO\u010cA OBLIKA: tkivo belo\u010dnice za\u010dne propadati. Povzro\u010di stanj\u0161anje belo\u010dnice. Ob izboklini je belo\u010dnica zelo tanka in na tem mestu lahko po\u010di.
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0POSTERIORNI SKLERITIS : je na zadnjem delu o\u010desa, je zelo bole\u010d in povzro\u010da te\u017eave. Nastopijo mo\u010dne bole\u010dine v globini o\u010desa, vid se poslab\u0161a, nastopi lahko lokalni serozni odstop mre\u017enice, omejen odstop \u017eilnice, edem papile vidnega \u017eivca, spremembe v \u017eilnici ali v makuli.<\/p>\n

Vnetje je te\u017eko lo\u010diti od vnetja \u017eilnice ali mre\u017enice, vendar tukaj ni bole\u010din. Pri skleritisu na zadnjem delu ne vidimo sprememb, pri o\u010desnem ozadju pa lahko zaradi vnetja pride na \u017eilnico. Izstopa lahko vse do mre\u017enice in tako vidimo oteklino vidnega \u017eivca.
\nPri vnetju na \u017eilnici ali v centru makule lahko za preiskavo uporabimo ultrazvok, ki nam lahko poka\u017ee \u017eari\u0161\u010de vnetja.
\nZapleti: motnjave v steklovini, stanj\u0161anje sklere, mo\u017een je tudi sekundarni glavkom – zvi\u0161an o\u010desni pritisk. Ta pa v notranjosti pritiska na \u017eiv\u010dna vlakenca in s tem zmanj\u0161uje vid – lahko pride tudi do izgube vida.
\nZdravimo: obi\u010dajno zdravimo osnovno bolezen, dajemo antirevmatike, kortikosteroide. Pri groze\u010di perforaciji opravimo operativni poseg.<\/p>\n

BOLEZNI RO\u017dENICE IN PREISKOVALNE METODE
\nPREISKAVA RO\u017dENICE
\n1. PREMER RO\u017dENICE (merilce):
\nnormalno:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 horizontalni meridian med 10,6 mm do 11,5 mm
\nmicrocornea:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -\uf0b2-\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -\uf0b2-\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 manj\u0161i od 10,5 mm
\nmegalocornea:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -\uf0b2-\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 -\uf0b2-\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010dji od 11,6 mm
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0UKRIVLJENOST (keratometer, keratoskop): radius spredje krivine je 7,2 mm
\nzadnje krivine je 6,8 mm
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0DEBELINA ( pahimeter): 0,52 mm centralno, 0,67 mm periferno
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0ODSEV POVR\u0160INE ( slika okenskega kri\u017ea, biomikroskop)
\n5.\u00a0\u00a0 \u00a0PROSOJNOST, BOLEZONSKE SPREMEMBE (biomikroskop)
\n6.\u00a0\u00a0 \u00a0SENZIBILITETA (kosem vate, anesteziometer)
\n7.\u00a0\u00a0 \u00a0STANJE ENDOTELA (endotelialni mikroskop, opti\u010dna koheren\u010dna tomografija):
\n\u0161tevilo celic pri otroku je 3500 do 4000 na mm2
\n8.\u00a0 BARVANJE POVR\u0160INE (fluorescein, bengal rose): defekti in infiltrati na
\nendotelu se obarvajo s fluorescinom rumno zeleno, z bengal rose barvilom ro\u017enato.<\/p>\n

Pri pregledu nas zanima velikost ro\u017eenice, ki je obi\u010dajno 11,6 mm. Kadar je premer majn\u0161i od 10,5 mm, govorimo o mikrokornei. Kadar je premer ve\u010dji od 11,6 – 15 mm, govorimo o megalokornei. Pri obeh je zaradi razvojnih motenj lahko prisoten glavkom. Izbo\u010denost ima veliko vlogo pri lomnosti, merimo pa jo s keratometrom. Najpogostej\u0161a oblika merjenja je po Jvalu, novej\u0161a pa je elektronska keratometrija, pri kateri ra\u010dunalnik vgrajen v aparat sam izra\u010duna vse mere ro\u017eenice. S pomo\u010djo pahimetrije, ki je tudi ra\u010dunalni\u0161ko vodena, merimo debelino ro\u017eenice. Ta zna\u0161a 0,52 mm v centru in 0,67 mm periferno. Kadar se ro\u017eenica stanj\u0161a, lahko pride do nepravilne oblike, poslab\u0161a se vid zaradi nastanka astigmatizma. Pri ni\u017ejih in pravilnih astigmatizmih korigiramo vid s cilindi\u010dnimi korekcijskimi stelki ali tori\u010dnimi kontaktnimi le\u010dami. Pri vi\u0161jem ali nepravilnem astigmatizmu predpisujemo poltrde ali trde kontaktne le\u010de, pri napredovalem keratokonusu pa naredimo perforativno keratoplastiko. \u0160pranjska svetilka – biomikroskop nam poka\u017ee obliko in debelino ro\u017eenice. Z biomikroskopom pregledujemo povr\u0161ino, obliko, zgradbo, debelino, endotel in tudi prosojnost ro\u017eenice. Z isto napravo pregledujemo tudi sprednji prekat, \u0161arenico in le\u010do ter del steklovine za\u00a0 le\u010do. Ob so\u010dasni uporabi trozrcalnega kontaktnega stekla po Goldmannu lahko pregledujemo o\u010desno zakotje in o\u010desno ozadje. Spomo\u010djo posebnih nekontaktnih le\u010d pa z biomikroskopom lahko tudi indirektno oftalmoskopiramo. S fotoaparatom ali video priklju\u010dkom na biomikroskopu stanje spredjega segmenta o\u010desa lahko dokumentiramo in dokumentacijo ra\u010dunalni\u0161ko obdelamo in shranimo.
\nPoznamo tudi staro metodo opazovanja povr\u0161ine ro\u017eenice z odsevom okenskega kri\u017ea nba povr\u0161ini ro\u017eenice.
\nSenzibiliteto ro\u017eenice preiskujemo s kosom vate. Ko se dotaknemo, se oko refleksno zapre. Pri virusnih keratitisih je ob\u010dutljivost ro\u017eenice zni\u017eana.<\/p>\n

BOLEZNI RO\u017dENICE<\/p>\n

1. EKZOGENE BOLEZNI – zunanje bolezni:
\nEROSIO CORNEAE ( odrgnine epitela ). To je zelo pogosta po\u0161kodba. Znaki: ob\u010dutek tujka, rezajo\u010da bole\u010dina, ble\u0161\u010davost, solzenje, spazem ( kr\u010d ) kro\u017ene mi\u0161ice, vezni\u010dne \u017eile v episkleri. Lahko so po\u0161kodbe odrgnin z drevesno vejo ali pa prekomerno no\u0161enje kontaktnih le\u010d ali pa celo nepravilna izbira in predpis kontaktnih le\u010d. V kolikor je erozija zelo majhna, je ne vidimo. Uporabimo fluorescin, ki se pri dotiku raznese po o\u010desu. Na tistem delu, kjer je ro\u017eenica odrgnjena, je zelena. Te po\u0161kodbe so obi\u010dajno v delu, ki se vidi. Obi\u010dajno se epitelizira v nekaj dneh. Vsaka tak\u0161na rana pomeni mo\u017enost vnetja, zato pacientu predpi\u0161emo antibioti\u010dne kapljice. Oko pokrijemo, za dan ali dva predpi\u0161emo midriatik zato, da imobiliziramo notranjost o\u010desa. \u0160arenica in ciliarnik se ne premikata, da oko lahko po\u010diva. Mo\u017ene so komplikacije ponavljajo\u010de erozije. Terapija je dolgotrajna. Predpisujemo sredstva, ki bla\u017eijo: umetne solze, mazila, kapljice. V kolikor ne pomaga, je potrebna operacija. Druga nevarnost je ULCUS, gljivice na delu po\u0161kodbe ali pa se lahko naseli HERPES SIMPLEX.
\n2. KERATITIS PHOTOLECTRICA: UV \u017ear\u010denje – opekline ro\u017eenice. Pri tej po\u0161kodbi je vsa povr\u0161ina zaradi opekline polna drobnih mehur\u010dkov, ki popokajo in nastanejo drobni defekti epitela. Ro\u017eenica je motna. Obi\u010dajno nastane pri varilcih, \u010de ne uporabljajo za\u0161\u010ditne maske.
\nPodobna po\u0161kodba nastane tudi pri prekomernem izpostavljanju mo\u010dni son\u010dni svetlobi na morju ali v hribih in na snegu (OPHTHALMIA NIVALIS).
\nPo\u0161kodba ni tako zelo nevarna, \u010de ne UV \u0161\u017earki n epo\u0161kodujejo le\u010de ali mre\u017enice. Bolniku apliciramo antibioti\u010dno mazilo in mazilo za hitrej\u0161o epitelizacijo, ki lahko vsebuje tudi lokalni anestetik (patopelidol mazilo), oko pokrijemo in naredimo binokularni zavoj na obe o\u010desi za pribli\u017eno 6 ur. Ro\u017eenica se epitelizira v enem ali dveh dneh.
\n4. COMBSTIO – termi\u010dne opekline.
\n5. BAKTERIJSKA OBOLENJA RO\u017dENICE: povzro\u010ditelj so bakterije. Najzna\u010dilnej\u0161a bakterijska oblika vnetja je ULCUS SERPENS CORNEAE: na ro\u017eenici vidimo okroglo razjedo v obliki kraterja. Na dnu je sivkasta, motnen infiltrat. Na zadnji steni ro\u017eenice se razvije absces\u00a0 in na dnu sprednjega prekata vidimo usedlino gnoja v obbbliki rumenega polmeseca z ravnim zgornjim robom.
\nPovzro\u010ditelji so : bakterije \u2013koki: pnevmokok, stafilokok, streptokok in diplobakterije. Obi\u010dajno se razvije ulkus serpens po predhodni odrgnini (eroziji) ro\u017eenice. Mo\u010dno boli, svetloba moti, nastopi kr\u010d zunanje mi\u0161ice, vid se poslab\u0161a. Na mestu razjede lahko pride do perforacije ro\u017eenice, skozi rano prite\u010de prekatna vodka, \u0161arenica lahko izpade. Infekt lahko prodre v notranjost o\u010desa in povzro\u010di zagnojitev celotne vsebine zrkla (endophthalmitis). Gnoj lahko zablokira o\u010desno zakotje, naredijo se zarastline in tako pride do povi\u0161anega krvnega pritiska.
\nTerapija: antibiotiki lokalno v oliki kapljic ali mazila, midriatiki, subkonjunktivalne injekcije antibiotika, prebrizgavanje solzevoda. Midriatike damo za raz\u0161iritev zenice in stem prepre\u010domo nastanek zade\u0161njih sinehij, \u010de bi pri\u0161lo do raz\u0161iritve vnetja na \u0161arenico. Obenem z midriatikom ohromimo delovanje ciliarne mi\u0161ice in dose\u017eemo notranjo imobilizacijo o\u010desa.
\n4. OBRO\u010cAST ABSCES: je zelo redek. Povzro\u010ditelji so bakterije: koki, pyocianeus, bacteria subtilia, proteus. Ob limbusu dobimo belkasto rumeno razjedo, ki leze po okolici in povzro\u010da tvorbe gnoja. Ta absces je zelo nevaren, kajti bakterije pridejo v notranjost o\u010desa in povzro\u010dajo celotno vnetje o\u010desa. Terapija je enaka kot pri bakterijskem vnetju.
\n5. KERATOMIKOZA: povzro\u010ditelji so gljive. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj je candida albicans. Poteka podobno kot pri ulcus serpens. Pri gljivi\u010dnem vnetju vidimo gnoj v prekatu, bel do sivkast gost infiltrat na ro\u017eenici z razpredenim micelijem. Terapija: primacirin, nystatin, amphotericin.<\/p>\n

VIRUSNA VNETJA RO\u017dENICE<\/p>\n

1. HERPES SIMPLEX RO\u017dENICE ( KERATITIS HERPETICA ) : povzro\u010da ga herpes simplex virus A in B. Pojavi se pogosto takrat, kadar organizem oslabi. Oblike:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATITIS PUNCTATA ( drobceni pik\u010dasti mehur\u010di, ki se s\u010dasoma odlu\u0161\u010dijo in nastanejo drobni pik\u010dasti defekti in infiltrati na ro\u017eenici)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATITIS DENDRITICA ( na ro\u017eenici nastanejo infiltrati v obliki vejic). Sprva so na epitelu ro\u017eenice mehur\u010dki, ki po\u010dijo in se odlu\u0161\u010dijo, nastanejo defekti epitela z infiltrirnim dnom. Vnetni infiltrat dobi obliko drevesne vjice in prodira v stromo. Znaki vnetja so solzenje, blefarospazem, fotofobija, raz\u0161irjene vezni\u010dne in globoke \u017eile zrkla, zmanj\u0161ana senzibiliteta ro\u017eenice – bolnik ne reagira na dotik ro\u017eenice. Bolnik ima rezajo\u010de bole\u010dine pri premikanju zrkla in ob\u010dutek tujka v o\u010desu. Vid je oslabljen, \u010de le\u017ei infiltrat v sredini ro\u017eenice ali blizu centra.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0DISCIFORMIS ( vnetje globje v parenhiumu, plo\u0161\u010date oblike, ro\u017eenice je motna in sivkasto rumene barve ).
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATITIS METAHERPETICA ( kadar se obolenje ve\u010dkrat ponovi, prodre v globino o\u010desa . Posledica je gosta motnjava v ro\u017eenici, makula, v katero lahko vra\u0161\u010dajo novonastale \u017eile iz raoba ro\u017eenice, na mestu stanja\u0161anja strome se lahko razvije descemetokela \u2013 izbuhnjenje Descematove membrane, ki v skrajnem primeru lahko tudi po\u010di, nastane odprta rana na ro\u017eenici s splitvenim ali ukinjenim sprednjim prekatom, z vkle\u0161\u010denjem ali izpadom \u0161arenice in odprto potjo za \u0161irjenje infekta v notranjost o\u010desa.).
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATOIRITIS ( vnetje \u0161arenice in ro\u017eenice )<\/p>\n

Pri bakterijskemm vnetju je ob\u010dutljivost ro\u017eenice na dotik ve\u010dja, pri virusnem vnetju pa je zni\u017eana.
\nTerapija:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ABRAZIJA ( odstrganje povr\u0161ine ro\u017eenice samo pri za\u010detnem stanju, ko je infekt \u0161e povr\u0161inski ).
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0VIRUSTATIKI : lokalno v obliki o\u010desnega mazila \u2013 aciklovir (Aclovir, Virolex),
\nperoralno ali parenteralno pri te\u017ejih oblikah z zapleti ali ponavljajo\u010dih se
\nvnetjih
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ANTIBIOTIKI : lokalno v obliki o\u010desnega mazila ali kapljic za prepre\u010devanje sekundarne infekcije.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MIDRIATIKI\u00a0 za notranjo imobilizacijo o\u010desa in prepre\u010devanje nastanka sinehij pri soudele\u017ebi \u0161arenice.
\nPri vnetjih, ki lezejo v globino, lahko nastanejo spremembe v prosojnosti in lomnosti ro\u017eenice. Povr\u0161ina postane neravna, mesto vnetja je belkaste barve zaradi vnetne infiltracije tkiva. Ko vnetje mine, se na mestu vnetnega dogajanja plasti strome regenerirajo, vlakna strome\u00a0 pa so nepravilno potekajo\u010da, povr\u0161ina ro\u017eenice, prekrita z epitelom je ravna, vendar nepravilno lomi svetlobne \u017earke. Nastane sivkasta brazgotina na ro\u017eenici. Tako stanje imenujemo makula (macula corneae). Herpes obi\u010dajno povzro\u010da poslab\u0161anje vida v akutni fazi zaradi pove\u010danega solzenja, blefarospazma in vnetnega infiltrata na ro\u017eenici, kasneje pa zaradi brazgotin, ki jih pu\u0161\u010da na ro\u017eenici.
\n* Levkom je gosta bela in neprosojna brazgotina na ro\u017eenici, ki je lahko posledica te\u017ejega vnetja ali pa po\u0161kodbe ro\u017eenice. Pogosto v levkom vra\u0161\u010dajo \u017eile.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0HERPES ZOSTER OPHTALMICUS : virus herpes zostra je podoben virusu noric (varicela). Vnetje poteka strogo enostransko, z navpi\u010dno razmejitveno linijo med zdravim in bolnim delom. Znaki: bole\u010dine v predelu obolele veje n. trigeminusa, nato pik\u010daste papule, ki se spremenijo v mehur\u010dke po ko\u017ei\u00a0 trepalnic, \u010dela in lasi\u0161\u010da.
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0 KERATITIS EPIDEMICA ( virus gripe ):
\nADENO VIRUS – povzro\u010di spremembne na ro\u017eenici. Znaki: splo\u0161no slabo stanje, temperatura, ob\u010dutek tujka, ble\u0161\u010davost, na povr\u0161ini ro\u017eenice so posuti kot zvezdice, spazem vek, ble\u0161\u010danje.
\nObi\u010dajno mine brez posredovanja zdravnika. Kadar imamo temperaturo in prebolevamo gripo, ne nosimo kontaktnih le\u010d.
\n4. NEVROGENO POVZRO\u010cENA OBOLENJA RO\u017dENICE:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATITIS NEVROPARALYTICA: mo\u017enost probolenja kapi ali kak\u0161ne druge bolezni, motena prehrana ro\u017eenice, lahko se razvije ulcus, po\u0161kodba v predelu o\u010desne re\u017ee, suha ro\u017eenica, pacienta ne boli.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATITIS LAGOPHTALMO: nepopolno zapiranje o\u010desne re\u017ee, zaradi okvare obraznega \u017eivca, polmese\u010dast defekt v spodnji polovici ro\u017eenice – ulcus.
\nTERAPIJA: umetne solze, antibiotiki, vla\u017ena komora, plasti\u010dna operacija, zo\u017eenje o\u010desne re\u017ee, zapora solznih luknjic.
\n5. ENDOGENE BOLEZNI RO\u017dENICE ( vnetja, kjer ni povzro\u010ditelja ): to so vrste obolenj, ki nastanejo kot posledica nekega obolenja drugje v organizmu.
\nPovzro\u010ditelj: lues, TBC, alergijsko toksi\u010dne reakcije, avtoimunska obolenja. Za\u010detek obolenja je obi\u010dajno v PARENHIMU – stromi ro\u017eenice. Te bolezni lahko le\u017eijo difuzno po ro\u017eenici, lahko pa odreagira samo rob ro\u017eenice.
\nULCUS MARGINALE ( obrobne razjede, ki lezejo v ro\u017eenico ). Obi\u010dajno je kroni\u010den, ponavljajo\u010d. Terapija: antibiotiki, kortikosteroidei lokalno. Pod veznico dajemo kapljice in mazila.
\nKERATOCONJUCTIVITIS ROCASEA : ko\u017eno obolenje, ki je podobno izpu\u0161\u010dajem akn na ko\u017ei. Gr\u010dasta tvorba na robu ro\u017eenice, vascularizacija, recidivi, progresiven potek. Na o\u010deh se pojavi izmeni\u010dno. Zdravi se lahko z antibiotiki. Pacienta po\u0161ljemo k dermatologu.
\n6. DEGENERACIJE : propadanje tkiva na nekem mestu, ki ni posledica vnetja ali pa nastane zaradi odlaganja depozitov na nekem mestu.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ARCUS SENILIS ( GERONTOXON ): obro\u010d sivkaste barve, ki ne pomeni ni\u010d in je pogost pri starej\u0161ih ljudeh. Nastane slab\u0161a prekrvavitev in prehrana ro\u017eenice. Zajame lahko celoten rob ro\u017eenice, ne vpliva pa na poslab\u0161anje vida.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0DEDNE DEGENERACIJE : se lahko pojavijo zgodaj ali pa s starostjo. Imamo jih ve\u010d vrst. Stroma in epitel postaneta prosojna in lisasta, vid je zelo slab, skoraj euporaben. Lahko se operira ali presadi ro\u017eenico.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PASASTA DEGENERACIJA –\u00a0 preko ro\u017eenice se pojavi pas rumenkaste barve. Na tem mestu se v ro\u017eenici odlagajo kalcij in ma\u0161\u010dobe. Ta del je \u010disto bel. Tu izvedemo perforativno keratoplastiko – presaditev ro\u017eenice.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATOPATIJA BULOSA: epitel se v obliki mehurjev dviga od podlage. Vid se pri slepem o\u010desu in po\u0161kodbi endotela zelo slabi, ko se epitel odlu\u0161\u010di, boli. Te\u017eko se pozdravi. Po\u0161kodba je mo\u017ena pri operaciji katarakte ali ultrazvoka. Posledica je okvarjena izmenjava plinov.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATOMALACIJA: je zelo redko stanje – zmeh\u010da se ro\u017eenica.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PTERYGIUM:\u00a0 degeneracija veznice, ki sega v notranjost – center ro\u017eenice in okvarja vid. Pojavlja se lahko do meje, ko veznica prekriva ro\u017eenico.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0DEPOZITI: keiser – fleischerjev obro\u010d zelene barve pri obolenju jeter, baker se nabira v ro\u017eenici. Pri u\u017eivanju CORDIPINA za srce, se lahko pod epitelom nabere v obliki ma\u010djih brkov depozit.
\n7. ANOMALIJA IZBO\u010cENOSTI
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATOCONUS – ro\u017eenica se na vrhu stanj\u0161a in se sto\u017e\u010dasto izbo\u010di. Kadar stanje napreduje, pride do razok v endotelu in skalitev na vrhu izbo\u010denega dela ro\u017eenice. V akutnih primerih prie celo do perforacije ro\u017eenice.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATOGLOBUS \u2013 ro\u017eenica se kroglasto izbo\u010di in stanj\u0161a.
\nKo je izbo\u010denost nepravilna, nastane nepravilen lom svetlobe. Pojavi se astigmatizem. Bolj ko je ro\u017eenica izbo\u010dena, ve\u010dji je astigmatizem. Pri keratoglobusu in keratokonusu se postopoma pojavijo razpoke v endotelu. Vrh postaja meglen, neprosojen, zato se vid dodatno poslab\u0161a. Sledi lahko \u0161e perforacija in prekatna vodka se izlije, v rano se vkle\u0161\u010di ali iz nje izpade \u0161arenica. Dokler je keratokonus majhen, ga uspe\u0161no korigiramo s poltrdimi kontaktnimi le\u010dami. Kadar grozi perforacija ro\u017eenice ali je vid zaradi skalitve le\u010de slab ali pa bolnik ne prena\u0161a kontaktne le\u010de, je potrebna keratoplastika, pri kateri presadimo tujo ro\u017eenico. Operacija je uspe\u0161na, zavrnitvene reakcije so redke. Zavrnirvene reakcije so pogostej\u0161e pri ve\u010djih transplantatih v bli\u017eini limbusa ro\u017eenice in pri neovaskularizaciji ro\u017eenice po vnetjih ali po\u0161kodbah. Transplantat je velik od 6 do 8 mm.
\nOperacije na ro\u017eenici:
\nTRANSPLANTACIJA RO\u017dENICE –
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0LAMELARNA TRANSPLANTACIJA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PERFORATIVNA TRANSPLANTACIJA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATOTOMIJA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KERATOMILIEUSIS
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0LASERSKI REFRAKTIVNI POSEGI
\n8. TUMORJI RO\u017dENICE: so zelo redki. Karcinom, ki raste iz epitela v okolico, na robu prehaja tudi v tkivo ro\u017eenice. MALIGNI MELANOM obi\u010dajno rste iz neposredne okolice ro\u017eenice iz melaniti\u010dnega tumorja veznice ali episklere. BENIGNI TUMORJI so vezni\u010dne ciste in benigni vezni\u010dni tumorji na robu ro\u017eenice, na ro\u017eenici sami pa se ne pojavljajo.<\/p>\n

BOLEZNI \u017dILNE PLASTI<\/p>\n

BOLEZNI \u0160ARENICE IN CILIARNIKA<\/p>\n

1.RAZVOJNE ALI KONGENITALNE ANOMALIJE nastanejo zaradi sprememb v razvoju.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ANIRIDIJA \u0160ARENICE: \u0161arenice \u017ee pri rojstvu ni in se sploh ne razvije. Je zelo redek primer.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KOLOBOM \u0160ARENICE IN \u017dILNICE nastane takrat, kadar se del \u0161arenice in \u017eilnice ne razvije. Lahko zajema le \u0161arenico ali pa sega v \u017eilnico ali celo do vidnega \u017eivca. Oko se solzi, ker pade ve\u010d svetlobe na ozadje, posledica je tudi ble\u0161\u010danje. Kolobom v \u017eilnici ima za posledico nerazvit pigmentni epitel v podro\u010dju koloboma in izpad funkcije mre\u017enice . Vid je slab\u0161i. Kolobom je obi\u010dajno obojestranski. Veliki kolobomi lahko vodijo do odstopa mre\u017enice na meji koloboma. Pri zelo obse\u017enem kolobomu, ki zajema ve\u010dji del \u0161arenice, predpi\u0161emo pobarvano kontaktno le\u010do, ki ima center brezbarven – prost za prehod svetlobe skozi zenico.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0PERSISTENTNA – OHRANJENA ZENI\u010cNA MEMBRANA: na zenici se pojavijo \u010drtice rjave barve, ki imajo obliko ra\u010dje stopinje. To so ostanki embrionalnega tkiva v zgodnji dobi. Ko nastaja zeni\u010dna odprtina, se tkivo ne absorbira v celoti. Ne ovira vida.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ALBINIZEM (ALBINISMUS) nastane zaradi motnje v sintezi melanina. Pro o\u010desnem albinizmu je \u0161arenica presvetljiva, skoznjo proseva rde\u010d odsev odbite lu\u010di iz ozadja, zaradi pomanjkanja pigmenta v pigmentnem epitelu mre\u017enice so vidne \u017eini\u010dne \u017eile, jamica v rumeni pegi je hipoplasti\u010dna. Spremembo spremlja fotofobija,\u00a0 slabovidnost, nepravilno kri\u017eanje vidnih prog in nistagmus.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0VNETJA \u017dILNE PLASTI
\nPo legi jih lahko delimo na sprednji (anteriorni) uveitis, intermediarni in zadnji (posteriorni) uveitis. Spredni uveitis poteka z vidnimi znaki vnetja \u0161atrenice in z bole\u010dino ter poslab\u0161anjem vida. Pri zadnjem uveitisu pa zaradi neposrednno na \u017eilnici le\u017ee\u010de mre\u017enice vnetje prizadene tudi mre\u017enico in govorimo o horioretinitisu (chorioretinitis) oziroma vnetje mre\u017enice prehaja na \u017eilnico (retinohorioiditis). Vnetji lahko potekata ob zmanj\u0161anju vida brez bole\u010din.
\nVzrok za nastanek vnetja so lahko neposredni povzro\u010ditelji, pogosto pa je posledica avtoimunskega dogajanja. Kljub skrbnim preiskavam na \u017eari\u0161\u010da in\u00a0 preiskavam krvi pogosto ne najdemo vzroka. Vsekakor zdravimo primarni vzrok, indicirani so kortikosteroidi in midriatiki.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0UVEITIS ANTERIOR –\u00a0 SPREDNJI UVEITIS : IRITIS, IRIDOCYCLITI. Topa bole\u010dina, oko je dra\u017eeno, raz\u0161irjene so vezni\u010dne in globoke \u017eile, poslab\u0161anje vida, me\u0161ana injekcija, zbrisana \u0161areni\u010dna risba, fotofobija ( svetloba moti ), motna prekatna vodka, fibrin v sprednjem prekatu. Zenica je ozka, zelo po\u010dasi reagira. \u0160arenica ima zabrisano obliko, je otekla in nabrekla ter postane zelenkaste barve. Pacienta moti svetloba, pod mikroskopom vidimo v prekatni vodki prahaste delce – celi\u010dne elemente (pozitiven Tyndalov fenomen) . Na endotel se prilepijo precipitati ( v fibri ujeti celi\u010dni elementi). Pri vnetju\u00a0 ciliarnika , so precipitati tudi v steklovini. To vnetje zelo hitro povzro\u010di zlepljenje \u0161arenice z o\u010desno le\u010do. Nastanejo zadnje sinehije- zarastline. Zenica postane toga, nepravilne oblike. Prirastline so lahko delne, lahko pa je prilepljen in zaprt ves zeni\u010dni rob. Zenica ostane toga in se ne more \u0161iriti in o\u017eiti. Fibrin zlepi tudi o\u010desno zakotje. Razvije se lahko sekundarni glavkom\u00a0 kot posledica zarastlin in zlepljenega zakotja. Kot trajna posledica iritisa lahko ostanejo periferne sinehije, delne sinehije zeni\u010dnega roba, seclusijo pupile (kadar je prirastel ves zeni\u010dni rob ), oclusio pupile (fibrin v zenici se organizira in zenico zapre), cataracta complicata kot posledica motenega metabolizma le\u010de. Pri te\u017ekih oblikah vnetja nastane na dnu sprednjega prekata usedlina vnetnih celic – gnoja (hypopyon). Hipopion najdemo lahko tudi pri levkemiji in tumorjih. Kroni\u010dno potekajo\u010de vnetje lahko poteka brez vdnih vnetnih dra\u017eenj, razbarva \u0161arenico, nastane heterohromija in siva mrena. Pri iritisu in indociklitisu dajemo midriatik in kortikosteroide takoj, da prepre\u010dimo zatastline, zmanj\u0161amo vnetje in prepre\u010dimo pozne posledice.
\nVzroki za nastanek vnetja \u017eilne plasti so lahko:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ENDOGENA VNETJA \u2013 vzrok vnetja je vnetno \u017eari\u0161\u010de drugod v organizmu (imunopatolo\u0161ko dogajanje): npr.: granulom zoba, vnetje obnosnih votlin, kroni\u010dni tonzilitis, vnetja jaj\u010dnikov, vnetje prostate, revmatoidni artritis\u2026.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0TOKSOPLAZMOZA je parazitna bolezen, ki se prena\u0161a s surovim mesom ali pa neposredno od \u017eivali na \u010dloveka.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0LEPTOSPIROZA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0TOKSOKAROZA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0HISTOPLAZMOZA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0GLKJIVI\u010cNA VNETJA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Posledica\u00a0 VIRUS HERPES SIMPLEKSA, HERPES ZOSTRA, CITOMEGALNEGA VIRUSA
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0SPLO\u0160NE BOLEZNI (TBC, sarkoidoza, lues, uveoencefaliti\u010dni sindrom Harada in Voght \u2013 Koyanagi, Mb. Gilbert-Behcet, Mb. Still\u2026.)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0EKSOGENI VZROKI ( zunanji ): vnetje, ki nastane pri po\u0161kodbah v neposredni okolici \u2013 udarec, po\u0161kodba belo\u010dnice, pri keratitisu, skleritisu, episkleritisu. Ukrepati moramo takoj.
\nZdravljenje je:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0LOKALNA TERAPIJA: sredstva za raz\u0161iritev zenice (atropin, skopolamin, phenlephrine, homatropin), kortikosteroidi v obliki kapljic, mazil ali v obliki sub ali retrobulbarnih injekcij.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0SPLO\u0160NA TERAPIJA: zdravljenje primarnega vzroka z:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0antibiotiki, \u010de najdemo \u017eari\u0161\u010de
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0antirevmatiki pri revmatoidnem artritisu
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0kortikosteroidi
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0imunosupresivi pri te\u017ejih oblikah
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0antimikotiki pri gljivi\u010dnih vnetjih<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0POSTERIORNI UVEITIS (RETINOCHORIOIDITIS, CHORIORETINITIS):<\/p>\n

Oblika vnetja je pogosto odvisna od povzro\u010ditelja. Lahko poteka kot eno samo vnetno \u017eari\u0161\u010de, ali pa so \u017eari\u0161\u010da posuta po o\u010desnem ozadju in se lahko pojavljajo v zagonih (miliana oblika tuberkuloznega vnetja). Povzro\u010ditelj je lahko prisoten v \u017eari\u0161\u010du, ali pa je vnetje posledica imunskega odgovora tkiva.
\nZna\u010dilno vnetno \u017eari\u0161\u010de, ki prizadene rumeno pego je intrauterina infekcija ploda s toksoplazmo pri primarni oku\u017ebi matere. Ves predel rumene pege je spremenjen v ostro omejeno brazgotino z atrofijo \u017eilnice in grobimi pregupacijami pigmenta.Posledica je huda slabovidnost, centralnega vida ni.
\nPri vnetju \u0161arenice na o\u010desnem ozadju vidimo najprej rumenkastosivo neostro omejeno podro\u010dje vnete edematozne \u0161arenice in mre\u017enice. Po 2 do 4 tednih nastane brazgotina, ki je belkasta, siva ali pigmentirana. Propadejo plasti \u017eilnice in proseva belo\u010dnica, nakopi\u010dijo se kromatofore \u017eilnice manj tudicelice pigmentnega epitela mre\u017enice, ki sodelujejo pri fagocitozi. Pri sve\u017eem vnetju bolnik zazanava sive lise v idnem polju ali poslab\u0161anje vida, v\u010dasih tudi bliskanje in barvne fosfene zaradi dra\u017eenja \u010dutnega epitela. Po kon\u010danem vnetju je ostrina vida odvisna od lege in velikosti btazgotin.
\nVedno sku\u0161amo odkriti primarni vzrok vnetja in ga ustrezno zdraviti.<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0SIMPATI\u010cNA OFTALMIJA:
\nPo te\u017eki po\u0161kodbi o\u010desa se lahko kot posledica avtoimunske reakcije pojavi vnetje \u017eilne plasti zdravega o\u010desa. V dobi pred uporabo kortikosteroidov je vnetje lahko privedlo do slepote in je bila zato indicirana odstranitev atrofi\u010dnega, po\u0161kodovanega o\u010desa. Danes jo sre\u010dujmo redko, moramo pa biti najo pozorni pri popo\u0161kodbenih atrofijah o\u010desa. Izbor terapije so kortikosteroidi, v\u010dasih enukleacija atrofi\u010dnega zrkla.<\/p>\n

4. TUMORJI \u017dILNE PLASTI:
\nBENIGNI TUMORJI:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0epitelialne ciste na \u0161arenici, fibromi, nevusi, hemangiomi \u017eilnice, osteomi \u017eilnice. Nevusi so lahko celo \u017eivljenej nespremenjeni in ne povzro\u010dajo te\u017eav. Lahko pa maligno alterirajo v melanom, ki metastazira v jetra in mo\u017egane. Benigni tumorji v \u017eilnici zaradi rasti in pritiska na druga tkiva povzro\u010dajo poslab\u0161anje vida, lahko tudi izgubo vida ali sekundarni glavkom.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0melanom, karcinomske metastaze, ki so posledica druge karcinomske bolezni v telesu.
\nMelanom se lahko razvije v \u0161arenici, ciliarniku ali v \u017eilnici. Na \u017eilnici ga bolnik zazna \u0161ele takrat, ko zavzame \u017ee dober\u0161en del ozadja in povzro\u010di izpad v vidnem polju ali pa povzro\u010di krvavitev v steklovino. Diagnosticiramo ga z ehografijo, fluorescen\u010dno angiografijo in v\u010dasih z biopsijo. Pri majhnih tumorjih je zdravljenje z obsevalno terapijo dokaj uspe\u0161no, pri tumorjih v sprednjem segmentu o\u010desa je terapija operativna, pri ve\u010djih pa je potrebna odstranitev o\u010desa. \u010cim zgodnej\u0161e odkritje tumorja izbolj\u0161a splo\u0161no prognozo.
\nKarcinomske metastaze zdravimo s kemoterapijo ali obsevanjem.<\/p>\n

5. DISTROFIJE \u017dILNICE
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Centralna areolarna distrofija\u00a0 je lahko prirojena, v tem primeru je obojestranska, ali pa posledica degeeracije. Zradi atrofije horiokapilarisa v podro\u010dju rumene pege je prizadet \u010dutni epitel, vid se mo\u010dno poslab\u0161a.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0 Horioideremija je hereditarna. Pri\u010dne s propadanjem horiokapilaarisa in pigmentnega epitela mre\u017enice in se \u0161iri proti centru. Rumena pega je dolgo ohranjena. Zdravljenja ni.<\/p>\n

O\u010cESNA LE\u010cA \u2013LENS<\/p>\n

Za\u010dne se razvijati \u017ee v prvem fetalnem mesecu iz ektodermalnega tkiva. Raste celo \u017eivljenje.
\nV prerezu je le\u010da vretenaste oblike, njen sprednji meridian je polo\u017enej\u0161i od zadnjega.
\nLe\u017ei v zadnjem o\u010desnem prekatu med zadnjo povr\u0161ino \u0161arenice in sprednjo povr\u0161ino steklovine v fossi leticularis.
\nSuspenzorno nitje (zonula), ki se pripenja na le\u010dno ovojnico ekvatorialno in na grebene ciliarne mi\u0161ice, s svojim zatezanjem in ohlapnitvijo pri delovanju ciliarne mi\u0161ice le\u010do splo\u0161\u010di ali zaobli. Pri tem se lomnost le\u010de zmanj\u0161a ali pove\u010da. Proces je akomodacija in pri normalnem zrklu omogo\u010da oster vid v vseh razdaljah.
\nLe\u010da je obdana z le\u010dno ovojnico, ki je brezstrukturna prozorna membrana podobna Bowmanovi ali Descemetovi membrani in je v zadnjem delu tanj\u0161a. Celice le\u010dnega epitela so enoslojne in prisotne samo spredaj. Jedra le\u010dnih celic le\u017ee ekvatorialno tik od le\u010dno ovojnico. Le\u010dne celice, keratociti, rastejo celo \u017eivljenje. Njihovi podalj\u0161ki se prekrivajo kot listi pri \u010debuli. Ker le\u010da stalno raste, se pove\u010duje te\u017ea le\u010de. Da ne pride do prekomernega pove\u010danja le\u010de, se v sprenjem delu le\u010dna valakna zgostijo. Le\u010dno jedro se ve\u010da, le\u010dna skorja pa se tanj\u0161a. Le\u010da stalno izgubla teko\u010dino in postaja z leti gostej\u0161a. Pove\u010da se specifi\u010dna te\u017ea le\u010de. Proces je sklerozacija le\u010de, z njo se sposobnost akomodacije zmanj\u0161uje.<\/p>\n

Njena lomnost je 19 dioptrij.<\/p>\n

Le\u010da je zgrajena iz:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0centra – EMBRIONALNO JEDRO
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0okoli njega se razvija FETALNO JEDRO,
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0le\u010da raste in nastaja ODRASLO JEDRO
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0plast, ki obdaja le\u010dno jedro je LE\u010cNA SKORJA,
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0vse pa ovija\u00a0 LE\u010cNA OVOJNICA ALI KAPSULA.<\/p>\n

V mladosti je le\u010da pro\u017ena in elasti\u010dna, kasneje se njena pro\u017enost zmanj\u0161uje in s tem upada tudi akomodacija, sposobnost prilagajanja za gledanje na daljavo in bli\u017eino. Le\u010da nima \u017eil in \u017eivcev, kajti v nasprotnem primeru bi povzro\u010dila ukrivljanje in lom svetlobnih \u017earkov. Za prehrano le\u010de skrbi prekatna vodica. Metabolizem le\u010de je po\u010dasen, energije porabi malo. Ob\u010dutljiva je na po\u0161kodbe. Pri po\u0161kodbi o\u010desne le\u010de postane le\u010da motna, nastane siva mrena – katarakta. Prav tako se le\u010da skali pri motenem metabolizmu le\u010de in nalaganju depozitov v le\u010di.<\/p>\n

BOLEZNI LE\u010cE<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0 \u00a0PRIROJENE BOLEZNI LE\u010cE: spremembe v prosojnosti le\u010de (cataracta), nepravilna oblika le\u010de (lentikonus, sferofakija),\u00a0 nepravilna velikost le\u010de (mikrofakija), nepravilna lega le\u010de.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0Posledice po\u0161kodbe le\u010de : SUBLUKSACIJA ( del suspenzornih nitk na nekem mestu popusti ali se raztrga). LUKSACIJA – vse nitke popustijo in le\u010da prosto plava v o\u010desu, pade v steklovino, lakho priplava tudi v sprednji prekat. Tako zablokira zakotje, zeni\u010dno odprtino in povzro\u010di sekundarni glavkom. Pri mo\u010dnej\u0161emu udarcu pride do raztrganin zrkla. Pritem lahko le\u010da izpade iz o\u010desa. Pri topih udarcih povzro\u010di luksacijo in subluksacijo le\u010de. Luksirana le\u010da, ki pade v steklovino, povzro\u010di poslab\u0161anje vida, spro\u0161\u010dajo se snovi, ki povzro\u010dajo vnetje \u017eilnice. Nujna je operacija. Pri spremembi lege le\u010de pride do spremembe vida. Pri popolni luksaciji ali izpadu le\u010de postane\u00a0 pacient afak in potrebuje pri normalni dlo\u017eini zrkla korekcijska o\u010dala + 10,00 dptr za gledanje na daljavo in + 13,00 dptr za gledanje na bli\u017eino. Kadar je le\u010da samo subluksirana, se odmakne iz normalne lege na mestu, kjer popustijo ali so natrgane suspenzorne niti, le\u010da potone rahlo navznoter. Del zenice, ker je le\u010da odmaknjena, je afaki\u010den, lom svetlobe je nepravilen. Obe po\u0161kodbi lahko nastaneta zaradi topega udarca.
\nPopo\u0161kodbena skalitev le\u010de – CATARACTA TRAVMATICA, kjer se zaradi
\ntope po\u0161kodbe, penetrantne po\u0161kodbe ali udarca elektri\u010dnega toka skali del le\u010de
\nali celotna le\u010da.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0Bolezenske spremembe v le\u010di so : CATARACTA (skalitev le\u010de zaradi motenega metabolizma le\u010de), subluksirana in luksirana le\u010da pri boleznih vezivnega tkiva.
\nCATARACTA – SIVA MRENA: SKALITEV LE\u010cE
\nSiva mrena je dobila svoje ime zaradi sivkastega odseva iz zenice, ki ser pojavi pri skaljeni le\u010di. Le\u010da se za\u010dne kaliti na razli\u010dnih mestih, postane neprosojna za svetlobo, sivkase ali mle\u010dne barve, kasneje pa tudi rumenkasta in rjava. Vsako skalitev vel\u010di imenujemo siva mrena (cataracta).
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0PRIROJENA SIVA MRENA (cataracta cogenitalis): nastane v zgodnji embionalni dobi. Lahko je totalna, obojestranska ali delna. Nastane lahko brez okvar drugih tkiv, ali pa jo spremljajo \u0161e druge razvojne okvare o\u010desa in drugih organov. Prirojena siva mrena je lahko dedna ali posledica motje razvoja v 5. – 8. mesecu nose\u010dnosti zaradi bolezni materev organogenetski fazi. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji razvoje le\u010de so viroze, med njimi rde\u010dke, norice, mumps, epidemi\u010dnii hepatitis, poliomielitis. Dedne katarakte so posledica sprememb na kromosomu. Dominantno dedno se redkeredkeje pojavlja. Recesivno dedno se pojavljajo naslednje oblike prirojene sive mrene: sprednja ali zadnja polarna katarakta, piramidalna in jederna katarakta. Lahko nastane tudi v obliki perinuklearnih – skalitev pri robu le\u010denega jedra.
\nLAMELARNA katarakta ali cataracta zonularis se pojavlja v obliki motnjav v plasti le\u010dne skorje ob le\u010dnem jedru, ki je lahko \u010disto. Prav tako je \u010dist periferni del le\u010de. V\u010dasih je zdru\u017eena s prahastimi motnajvami v le\u010dnem jedru (cataracta pulverulenta) in saklitvami v obliki jaha\u010dkov ob le\u010dnem jedru (cataracta perinuclearis). Najpogosteje je obojestranska in dedna, lahko pa tudi posledica tetanije, rahitisa ali spazmofilije.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0JUVENILNA katarakta nastopa v obliki okroglih ali lisastih skalitev ob ekvatorju le\u010de, ki se razvijejo najpogosteje v tretjem sarostnem desetletju. Kadar so zdru\u017eene v obliki venca, govorimo o koronarni katarakti (cataracta coronaria). Kadar se motnjave pri osvetlitvi z biomikroskopom modrikasto svetijo, jo imenujemo cataracta coerulea. Skalitve le po\u010dasi napredujejo in nimajo pomembnega vpliva na vidno ostrino.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0STAROSTNA SIVA MRENA (CATARACTA SENILIS) Nastane po 50. letu. Po zrelosti jo lahko delimo v:
\n– za\u010detno sivo mreno (cataracta incipiens), kjer neznatne kuneiformne spremembe v perifernem delu le\u010de in ne\u017ene skalitve le\u010dnega jedra komaj opazno vplivajo na vid,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0napredovano katarakto, ker je vid okvarjen zaradi \u0161prikljastih skalitev, ki segako do centra le\u010de ali gosteje skaljenega le\u010dnega jedra in v
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zrelo katarakto (cataracta matura), prikatreri je le\u010da v celoti slakjena in pri presvetlitvi ni odseva lu\u010di iz ozadja. Pri \u0161e mo\u010dneje napredovanem stadiju pride do prezrele katarake (cataracta hypermatura), pri kateri razpade le\u010dno tkivo in se sesede na dno vre\u010dke, ki jo oblikuje le\u010dna ovojnica. \u010ce se vebina delno resorbira in le\u010dna kapsula skr\u010di, nastane cataracta reducta.\u00a0\u00a0\u00a0 Po obliki pa razlikujemo dve vrsti starostne sive mrene.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KORTIKALNA KATARAKTA (cataracta corticalis): skali se le\u010dna skorja. Namesto oran\u017ene svetlobe v zenici, vidimo pri presvetlitvi temne motnjave v obliki \u0161prikelj, ki od periferije segajo proti centru le\u010de. Med skalitvami opazujemo z biomikroskopom vodne razpoke. Razli\u010dno hitri se skalitve ve\u010dajo, pove\u010duje se vsebnost teko\u010dine in skorja se sivo belo skali. Kadar le\u010da nabrekne (cataracta intumescens), dobi biserni sijaj in zaradi nabreklosti splitvi sprednji prekat. V tej fazi lahko povzro\u010di sekundarni glavkom. SUBKAPSULARNA KATARAKTA je oblika skalitve le\u010dne skorje, ki le\u017ei neposredno pod le\u010dno ovojnico.<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0JEDRNA KATARAKTA (catarcta nuclearis): kali se le\u010dno jedro. Le\u010dno jedro se sveti kot milnica, postane opalescentno. Embrionalno le\u010dno jedro postane rumenkasto in nato rjavo, sprednja in zadnja le\u010dna skorja sta relativno \u010disti, vendar stanj\u0161ani. Ob presvetlitvi v okolici jedra proseva rde\u010da lu\u010d iz ozadja, centralno je temna neprosojna lisa. Med razvojem jedrne sive mrene se spremeni lomna mo\u010d le\u010de in pogosto nastopi miopizacija o\u010desa. Bolnik, ki je pred tem potreboval zbiralna korekcijska stekla za bli\u017einski vid, nenadoma bere brez o\u010dal. Tudi korekcija na daljavo se spremeni.<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0 \u00a0PO\u0160KODBENA KATARAKTA\u00a0 (cataracata traumatica): le\u010da se skali zaradi topega udarca ali penetrantne po\u0161kodbe. Le\u010dna ovojnica po\u010di, v le\u010do prodira teko\u010dina in na tistem mestu se le\u010da za\u010dne kaliti. Pri topi po\u0161kodbi ima skalitev zna\u010dilno obliko rozete pod sprednjo le\u010dno ovojnico. Po\u0161kodbeno katarakto lahko povzro\u010di tudi tujek, ki prodre v le\u010do in v kapsulo ali pa kar skozi vse plasti le\u010de. Na mestu preboja se nabira teko\u010dina, le\u010da se odebeli in nabrekne. Motnjava lahko ostane omejena ali pa napreduje in skali celotno le\u010do. Kadar grozi sekundarni glavkom ali pa je okvarjen vid, operativno odstranimo vsebino le\u010dne ovojnice in vstavimo le\u010dni vsadek.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0KATARAKTA KOT POSLEDICA SEVANJ ( postradiacijska katarakta): Ionizirna sevanja (RTG \u017earki nad 200 R pri mladih in nad 300 R pri starej\u0161ih,\u00a0 alfa, beta in gama \u017earki\u2026) in neionizirna sevanja (UV sevanje, infrarde\u010de sevanje, mikrovalovno sevanje) v enkratni mo\u010dnej\u0161i dozi delovanja ali pri ve\u010dkratnem izpostavljanju manj\u0161im dozam, povzro\u010de okvaro germinativnega sloja le\u010de ali koagulacijo le\u010dnega tkiva in tako nastanek katarakte. V naravi smo izpostavljeni vsem vrstam sevanja: UVsevanje, infrarde\u010de – svetloba – toplotno sevanje, mikrovalovi, elektromagnetna valovanja, vendar v manj\u0161ih dozah. Pri okvarah le\u010de zaradi ionizantnega sevanja se motnjave pojavijo v obliki sprednjih subkapsularnih vakuol, obarvanjem kapsularnega epitela in diskasto skalitvijo le\u010dne skorje na zade\u0161njem polu le\u010de. Prizadet je germinativni sloj le\u010de.
\n3.\u00a0\u00a0 \u00a0Ljudem, ki so ve\u010d let ali desetletja neza\u0161\u010diteni izpostavljeni ognju (infrarde\u010de sevanje \u2013IR seavanje) se razvije zna\u010dilna siva mrena s pokami v sprednji le\u010dni kapsuli, ki se pri premikanju o\u010desa zvija v sprednji prekat. Vplivom IR sevanja so posebno izpostavljeni steklopihalci, kova\u010di, livarji, asfalterji.
\n4.\u00a0\u00a0 \u00a0Blisk ali udarec mo\u010dnega toka povzro\u010di elektri\u010dno sivo mreno (cataracta electrica), ki se razvije nekaj tednov po delovanju toka z napredujo\u010dimi skalitvami.
\n5.\u00a0\u00a0 \u00a0KOMPLICIRANA KATARAKTA (catarcta complicata) : Zaradi metabolnih motenj pri boleznih \u017eilne plasti in mre\u017enice v o\u010desu (uveitis, tapetoretinalne distrofije, zastaran odstop mre\u017enice, visoka degenerativna kratkovidnost, absolutni glavkom, tumorji v o\u010desu, heterohromiji), je motena lahko tudi prehrana le\u010de,ki se skali. Enake posledice imajo metabolne motnje pri sladkorni bolezni (cataracta diabetica), teteniji -pri nepravilnem delovanju paratireoidnih \u017elez (catarcta teranica), miotoni\u010dni distrofiji (catracta myotonica). Tudi pri nekatrerih ko\u017enih boleznih ( neurodermitis, sklerodermija, pikilodermija, ekcem) nastanjo zna\u010dilne skalitve v obliki izbo\u010dene plo\u0161\u010dice v sprednji le\u010dni ovojnici z \u017earkasto potekajo\u010dimi gubami le\u010dne ovojnice (cataracata dermatogenes).
\n6.\u00a0\u00a0 \u00a0SEKUNDARNA KATARAKTA (catarcta secundaria): po operaciji sive mrene (ko odstranimo le\u010dne mase v celoti ali delno) ostanejo v o\u010desu ostanki ovojnice ali tudi ostanki le\u010dnih mas. Pogost pojav sekundarne katarakte je po oskrbi po\u0161kodb sprednjega segmenta o\u010desa. Ostanki le\u010dne ovojnice fibrozirajo, postanejo neprosojni. Kadar na le\u010dni kapsuli ostanejo le\u010dne celice, se s\u010dasoma lahko razvije le\u010dno tkivo v obliki drobnih grozdastih prozornih krogljic podobnih \u017eabjemu mrestu. V kolikor so skalitve v opti\u010dni coni, ovirajo vid. Z Yag-laserjem lahko naredimo odprtino v centralnem delu sekundarne katarkte ali fibrozirane le\u010dne kapsule ter tako omogo\u010dimo pot svetlobnim \u017earkom do mre\u017enice.
\nTERAPIJA sive mrene:
\nNEOPERATIVNA: Medikamentozni preparati, ki pose\u0161ujejo metabolizem le\u010de ve\u010dinoma vsebujejo jod in zavirajo napredovanje subsakularne katarakte. Posebnega delovanja nimajo, pri napredovali katararakti so neu\u010dinkoviti.
\nOPERATIVNA: Pri napredovanju sive mrene je uspe\u0161na le odtranitev skaljene le\u010de iz o\u010desa.
\nKRIOEKSTRAKCIJA ALI INTRAKAPSULARNA EKSTRAKCIJA LE\u010cE S POMO\u010cJO ZAMRZOVANJA: poseg se ve\u010dinoma opu\u0161\u010da. Pri posegu naredimo ve\u010dji rez na robu ro\u017eenice. S pomo\u010djo posebnega nastavka za zamrzovanje se dotaknemo le\u010de, jo primrznemo na nastavek in jo skozi zenico in operativno rano izvle\u010demo skupaj z le\u010dno ovojnico. Pri tem pazimo, da ne po\u0161kodujemo hialoidno membrano steklovine in zeni\u010dni rob.\u00a0 Rano skrbno za\u0161ijemo, da zatesnimo sprednji prekat. Stanje po odstranitvi le\u010de je afakia (brezle\u010dje). Bolnik rabi za popravo vida mo\u010dne zbiralne le\u010de na o\u010dalih ali pa kontaktne le\u010de.
\nEKSTRAKAPSULARNA EKSTRAKCIJA : skozi manj\u0161o odprtino na ro\u017eeni\u010dnem robu pri XII. uri kro\u017eno odpremo in odstranimo spredjo le\u010dno ovojnico, izsesamo ali iztisnemo le\u010dno jedro, izperemo in izsesamo vse ostanke le\u010dne skorje, le\u010dno ovjnico spoliramo.\u00a0 Prodor \u017earkov je neoviran. Tako nastane afakija ( korekcija\u00a0 na o\u010dalih + 10,00 Dpt za daljavo in + 13,00 Dptr za bli\u017eino pri emetropu ). V nastalo vre\u010dico le\u010dne ovojnice lahko vstavimo umetno le\u010do ustrezne jakosti ( intraokularna le\u010da IOL) in z njo popravimo vid na daljavo (ECC + IOL).<\/p>\n

Lomno mo\u010d implantantirane le\u010de izra\u010dunamo po formuli, pri kateri upo\u0161tevamo ultrazvo\u010dno meritev aksialne dol\u017eine zrkla in ukrivljenost ro\u017eenice ter tovarni\u0161ko konstanto implanta. Prera\u010dunano tako, da bo bolnik po posegu emetrop ali pa pustimo nizko kratkovidnost. Bolnik po tem posegu obi\u010dajno ne rabi o\u010dal za daljavo, rabi le ustrezno korekcijo za bli\u017eino. Rano zapremo, bolniku preventivno injiciramo antibiotik subkonjunktivalno, vkapamo kratkotrajno delujo\u010d midriatik,\u00a0 antibioti\u010dno mazilo in oko sterilno pokrijemo. Naslednji dan je bolnik lahko \u017ee brez obveze. Medikamentozno treapijo s kapljicami antibiotika in kortikosteroida ter antiflogisti\u010dnimi kapljicami nadaljuje pribli\u017eno 2-3 tedne po operaciji oziroma po presoji oftalmologa, ki ga spremlja. Bolnik nekaj \u010dasa ni zmo\u017een za ve\u010dje fizi\u010dne obremenitve, sklanjanje in dviganje bremen. Po kon\u010danem zdravljenju bolniku predpi\u0161emo o\u010dala za bli\u017einsko delo, \u010de je potrebno tudi za daljavo.
\nEKSTRAKAPSULARNA EKSTRAKCIJA Z ULTRAZVO\u010cNO DROBITVIJO(PHACOEMUSIFICATIO) IN SPIRANJEM TER IZSESAVANJEM: Princip je podoben kot pri ekstrakapsularni ekstrakciji katarkte, le da tu s tankim nastavkom fakoemulzifikatorja razdrobimo \u010dvrsto le\u010dno jedro in ga izsesamo. O\u010distimo tudi vse le\u010dne mase.\u00a0 V prazno le\u010dno kapsulo vstavimo intrainkularno le\u010do, ki je lahko \u010dvrsta ali pa mehka in zlo\u017eljiva. Pri slednji je operativni rez tako majhen, da rane ni potrebno zapreti s \u0161ivom. Pri normalnih pogojih, je operativni poseg lahko ambulanten, hospitalizacija ni potrebna. Ves pooperativni postopek je podoben kot pri ECC+IOL.
\nEKSTRAKAPSULARNA EKSTRAKCIJA Z LASESKO DROBITVIJO IN SPIRANJEM TER IZSESAVANJEM: Postopek je podoben kot pri fakoemuzifikaciji, namesto ultrazvoka uporabljamo laserski \u017earek.
\nSEKUNDARNA IMPLANTACIJA : Pri afakem zrklu lahko intraokularno le\u010do vstavimo nakandno. Kdar je stanje po intrakapsularni ekstrakciji katarakte, pri kateri smo odstranili le\u010do skupaj z le\u010dno ovojnico, vsadimo poseben vsadek v sprednji prelkat na \u0161arenico. Pri ohranjeni le\u010dni kapsuli pa sku\u0161amo vsadek vtakniti v le\u010dno vre\u010dko ali ga zatakniti v sulcus.<\/p>\n

BOLEZNI \u017dILNE PLASTI
\nUVEITIS \u2013VNETJE \u017dILNE PLASTI
\nVnetje \u017eilne plasti obi\u010dajno po legi delimo na spredje(uveitis anterior), kamor spadata vnetje \u0161arenice (iritis) in vnetje \u0161arenice in ciliarnika (iridociklitis) ter na intermediarni in posteriorni uveitis. Vnetne spremembe v \u017eilnici imenujemo tudi chorioiditis. Ker se vnetje zaradi neposredne bli\u017eine mre\u017enice in odvisnosti prehrane dela mre\u017enice od \u017eilnice raz\u0161iri tudi na mre\u017enico, se razvije chorioretinitis.<\/p>\n

V otro\u0161ki dobi pa tudi \u0161e pri \u0161olskih otrocih se razvije uveitis obi\u010dajno v kroni\u010dni obliki, redkeje v akutni obliki iritisa ali iridociklitisa.
\nEtiologija uveitisa pri otrocih je \u0161e vedno nepojasnjena v preko 50 %.
\nOtrok obi\u010dajno opa\u017ea slab\u0161i, meglen vid, kadar poteka v sprednjem segmentu kot iritis in iridociklitis je oko tudi ciliarno dra\u017eeno.
\nPoteka lahko kot odziv uvee na vnetje drugod v organizmu, takrat je pogosto v ospredju osnovna bolezen. Poleg fokaloz in revmatskih obolenj so\u00a0 povzro\u010ditelji uveitisa lahko tudi herpes simplex virus, infektivna mononukleoza, toksoplazma gondii, bruceloza, o\u0161pice, mumps, norice. Bolezen pri otroku pogosteje poteka kroni\u010dno, za dalj \u010dasa ali za stalno zmanj\u0161a vid. Odkrijemo jo z oftalmolo\u0161kim klini\u010dnim pregledom in serolo\u0161kimi testi. Nekatere oblike posteriornega uveitisa potekajo s sekundarnim seroznim odstopom mre\u017enice, motnjavami v steklovini in membranoznimi spremembami v steklovini. Vid je meglen, poslab\u0161an. Pri centralnem horioretinitisu, katerega pogost povzro\u010ditelj je toksoplazma, pride do okvare centralnega vida, z relativnim ali absolutnim centralnim skotomom, ki ostane tudi, ko se vnetno \u017eari\u0161\u010de zabrazgotini. V fazi aktivnega vnetja je otrok nesposoben za fizi\u010dne obremenitve in \u0161olo. Po kon\u010danem zdravljenju, ko je proces saniran ali zabrazgotijnen vidna ostrina , o\u010desni pritisk in stanje mre\u017enice in \u017eilnice odlo\u010dajo o otrokovi sposobnosti za \u0161olsko delo in obremenitve s \u0161olsko telovadbo.<\/p>\n

AKOMODACIJA<\/p>\n

*REFRAKTIVNA LOMNOST je odvisna od dol\u017eine zrkla in ukrivljenosti ro\u017eenice.<\/p>\n

EMETROPNO OKO : \u017earki, ki padajo vzporedno z opti\u010dno osjo, padejo direktno na FC ( foveo centralis – rumeno pego ). Pri gledanju na bli\u017eino se mora le\u010da tako zaobliti, da pade slika predmeta v obliki to\u010dke v FC. To se zgodi le takrat, kadar je le\u010da elasti\u010dna, kadar ciliarnik deluje nemoteno in je dovolj elasti\u010dna lamina suprahorioidea in kadar sta dol\u017eina zrkla in ukrivljenost ro\u017eenice normalni.
\nKadar gledamo na bli\u017eino, se \u017earki razpr\u0161ijo ter se v obliki to\u010dke zberejo in lomijo na mre\u017enici.
\nPR – PUNCTUM REMONTUM – dalji\u0161\u010dna to\u010dka
\nPP – PUNCTUM PROXIMUM – bli\u017ei\u0161\u010dna to\u010dka, v katerem oko z vso akomodacijo vidi jasno.
\nOtrok ima veliko mo\u017enost akomodacije. Akomodacijska \u0161irina je do 14 dptr, z leti, ko le\u010da raste in je manj elasti\u010dna, akomodacijska \u0161irina ( med PR in PP ) pada. Pri 65 – tih letih postane le\u010da tako nepro\u017ena, da je oko naravnano za gledanje na daljavo in ne more gledati na bli\u017eino.
\nPP se z leti oddaljuje, pri 40-tih letih prese\u017ee 25 cm in se podalj\u0161uje in s tem sposobnost akomodacije pade. Oko vidi le v neskon\u010dnost.<\/p>\n

AKOMODACIJSKA \u0160IRINA JE ODVISNA OD :
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0elasti\u010dnosti le\u010de
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0kontrakcijske sposobnosti ciliarne mi\u0161ice
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0retrakcijske sposobnosti – elasti\u010dne lamine suprahorioidee<\/p>\n

REFLEKSNI KONVERGENCI se pridru\u017ei \u0161e refleks fuzije:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0konvergence
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0fuzije
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zo\u017eenja zenice
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0fiksacije predmeta
\nVrednost akomodacije je 3 dptr na 30 cm.
\nPri visokih obremenitvah akomodacije se pojavijo te\u017eave :
\nKR\u010c AKOMODACIJE :
\nbole\u010dine v o\u010deh in za o\u010dmi
\nakomodativna kratkovidnost ( na bli\u017eino vidi, na daljavo slab\u0161e )
\nzo\u017eenje zenice – ob\u010dutek zatemnitve
\nmikropsija – manj\u0161e slike predmetov
\nkomplikacije – glavkomski napad, ki utesni o\u010desno zakotje
\nASTENOPIA : utrujenost o\u010desa
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0konjuktivalna injekcija \u2013 conjunctivitis simplex
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0glavobol
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0utrujenost
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0migljanje \u010drk
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0vrtoglavica
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pomanjkanje koncentracije<\/p>\n

VRSTE ASTENOPIJE:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0AKOMODATIVNA – pri prenaprezanju akomodacije
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MI\u0160I\u010cNA – pri heteroforijah, latentnem \u0161kiljenju, pri stigmatizmu in miopiji
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0NERVOZNA – pri nervostanikih, astenikih
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0KONJUKTIVALNA – pri blefarokonjuktivitisu, suhem o\u010desu, conjuktivitis simplex
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0SIMPTOMATSKA – sinusitis, prehlad, gripa<\/p>\n

ZDRAVLJENJE ASTENOPIJE:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0predpis ustreznih korekcijskih o\u010dal
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0predpis kontaktnih le\u010d
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0predpis prizem, kadar je to potrebno
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0po\u010ditek
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0odstranitev vzroka simptomatske astenopije
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ortopti\u010dno pleopti\u010dne vaje<\/p>\n

Od akomodacije je odvisno, kaj in kako bomo videli na bli\u017eino. Kadar ljudje zbolijo, akomodacija popusti.<\/p>\n

PRESBIOPIJA : starostna slabovidnost. Pri hipermetropih nastane prej – pred 40-tim letom. Pri miopih nastane kasneje ali pa celo nikoli. Pri emetropih je pogojeno od stanja dela, ki ga opravlja. Akomodacija je odvisna tudi od stanja o\u010desne le\u010de : debeline in pro\u017enosti.<\/p>\n

REFRAKCIJSKE HIBE<\/p>\n

HYPERMETROPIA (daljnovidnost) :
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0FAKULTATIVNA\u00a0 je tista, ki jo oko z lastno akomodacijo tako izravna, da oko jasno vidi na daljavo.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ABSOLUTNA : oko je nesposobno akomodirati sliko na daljavo in vid je tako slab\u0161i.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0LATENTNA : realna fakultativna akomodacija, pacient na daljavo vidi normalno. Akomodacija je napeta in dobro vidi na daljavo.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0MANIFESTNA : tisti preostanek hypermetropije, ki se poka\u017ee v defektu. En del daljnovidnosti je korigiran, drugi del ni sposoben korigirati, zato je vid nejasen.
\nDo 10. leta je 1\/2 celotne hipermetropije, ostalo oko izostri samo.
\nDo 20. leta\u00a0 2\/3\u00a0 ne more ve\u010d skorigirati sam.
\nDo 30. leta 3\/4 ne more skorigirati sam.
\nPo 40. letu postaja vedno bolj nesposobno oko korigirati vid.<\/p>\n

GLEDE NA NASTANEK HYPERMETROPIJE LO\u010cIMO:
\n1.\u00a0\u00a0 \u00a0LOMNA HYPERMETROPIJA : radius ro\u017eenice je ve\u010dji od 8 mm, tukaj imajo vlogo tako o\u010desna le\u010da kot opti\u010dni mediji.
\n2.\u00a0\u00a0 \u00a0OSNA HYPERMETROPIJA : je najpogostej\u0161a. Aksialna dol\u017eina zrkla je kraj\u0161a od 24 mm. Celoten opti\u010dni aparat ni prilagojen opti\u010dni dol\u017eini zrkla.<\/p>\n

ODSTOTEK DALJNOVIDNOSTI PRI OTROCIH : otro\u0161ko\u00a0 zrklo je pri rojstvu kraj\u0161e. Do 5-tih let je 91% otrok hypermetropov. Redko je vi\u0161ja od 5,0 dptr. Do 16. leta pride na 48%.<\/p>\n

MYOPIA (kratkovidnost): oddaljenosti bli\u017ei\u0161\u010da za vid je odvisna od stopnje kratkovidnosti v dioptrijah. Lo\u010dimo:<\/p>\n

LOMNA KRATKOVIDNOST :
\nradius ro\u017eenice je manj\u0161i od 7,5 mm
\npremo\u010dna lomnost ro\u017eenice in le\u010de
\nkr\u010d akomodacije
\nluksacija le\u010de naprej – sprememba lege le\u010de
\nOSNA KRATKOVIDNOST – raztezanje zadnjega pola.
\nLo\u010dimo :
\nos zrkla postane dalj\u0161a in pot \u017earkov s tem spremenjena
\nindeksna kratkovinost : spremembe v le\u010dni skorji in steklovini
\nprevisoka lomnost v le\u010dnem jedru in prekatni vodici
\nbolezni vezivnega tkiva – zrklo se podalj\u0161a, oko postane prekratko, izlo\u010dajo se hormoni, vitamin A\u00a0 in D
\npomanjkanje ma\u0161\u010dob in lipidov v hrani.<\/p>\n

GLEDE NA POTEK IN ZNAKE KRATKOVIDNOSTI LO\u010cIMO:
\n\u0160OLSKA ALI STRACIONARNA KRATKOVIDNOST:
\nje ni\u017eja od -10,00 dptr
\nraste v \u010dasu med 7. in 18. letom
\nzaustavi se pri 21. letu
\nPROGRESIVNA KRATKOVIDNOST:
\nje vi\u0161ja od -10,00 dptr
\npostopoma se vi\u0161a in dose\u017ee -30,00 dptr
\nrazvije se zadnji stafilom – krvavitve v makuli, postopoma propade centralni vid. Razvije se pri pred\u0161olskih otrocih, nastanejo spremembe na belo\u010dnici – nastane jaj\u010daste oblike, sklera se tanj\u0161a, pride do trganja tkiva in vsebina bulbusa zleze ven, poslab\u0161a se vid na bli\u017eino.<\/p>\n

PROGRESIVNA KRATKOVIDNOST:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0je vi\u0161ja od -10,00 dptr
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0postopoma se vi\u0161a in dose\u017ee -30,00 dptr
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0razvije se zadnji stafilom – krvavitve v makuli, postopoma propade centralni vid. Razvije se pri pred\u0161olskih otrocih, nastanejo spremembe na belo\u010dnici – sklera se tanj\u0161a, zrklo postane jaj\u010daste oblike,\u00a0 poslab\u0161a se vid na dalajvo in tudi na bli\u017eino.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Zaradi raztezanja zrkla se mre\u017enica stanj\u0161a. Nastenejo degenerativno atrofi\u010dne spremembe mre\u017enice in \u017eilnice na zade\u0161njem polu in tudi periferno.
\nPeriferno stanj\u0161anje in spremeembe v steklovini so vzrok za nastsnek podkvastih raztranin mre\u017enice in posledi\u010dnega odstopa mre\u017enice.<\/p>\n

DEDNOST : v kolikor so star\u0161i kratkovidni, se bo ta napaka ponovila. Visoka miopija je recesivno dedna. Dominantna je takrat, kadar sta oba star\u0161a kratkovidna.<\/p>\n

kratkovidnost v dptr\u00a0\u00a0 \u00a0visus na daljavo (po nekaterih raziskavah)
\n-1,00\u00a0\u00a0 \u00a00,5
\n-2,00\u00a0\u00a0 \u00a00.33
\n-3,00\u00a0\u00a0 \u00a00,10
\n-6,00\u00a0\u00a0 \u00a00,05<\/p>\n

NAVODILA ZA KOREKCIJO KRATKOVIDNOSTI
\nPREDPIS O\u010cAL :
\npri nizki kratkovidnosti popolna korekcija
\npri visoki kratkovidnosti hipokorekcija in dodatek ni\u017eje korekcije za bli\u017einsko delo
\nodsvetujemo prekomerno bli\u017einsko delo, drobna ro\u010dna dela, delo pri ra\u010dunalniku omejimo na 3 – 4 ure dnevno
\nnad 5,00 dptr odsvetujemo \u0161port in velike pretrese telesa
\n\u010dim bolj vitaminsko bogata prehrana<\/p>\n

ASTIGMATIZEM<\/p>\n

Astigmatizem nastane takrat, kadar se \u017earki, ki\u00a0 vzporedno vpadajo na ro\u017eenico nikoli ne zdru\u017eijo v enem \u017eari\u0161\u010du na mre\u017enici, temve\u010d ima astigmatizem dve \u017eari\u0161\u010dni ravnini, ki sta pravokotni druga na drugo. Slika predmeta ni v obliki to\u010dke, temve\u010d je pri regularnem astigmatizmu potegnjena v obliki \u010drte, pri iregularnem pa v obliki zvezdice. Vid je torej vedno neoster tako na daljavo kot na bli\u017eino. Astigmatizem je lahko razli\u010dne stopnje, je lahko monokularen, binokularen, vi\u0161ji na enem o\u010desu kot na drugem, zdru\u017een s heteroforijo ali ambliopio. Korigiramo ga s cilindri\u010dnimi le\u010dami ali s kontaktnimi le\u010dami.<\/p>\n

PACIENT Z ASTIGMATIZMOM :
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0neostro vidi
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0slike predmetov so izkrivljene
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri bli\u017einskem delu se pojavlja hitra utrujenost, glavobol, bole\u010dine retrookularno, astenopija, vrtoglavica in bruhanje
\nGlede na vzrok astigmatizem delimo na:
\n-ro\u017eeni\u010dni astigmatizem: oba radiusa nista enako ukrivljena, ampak je ro\u017eenica zaradi razli\u010dnih radiusov elipsaste oblike.
\n-le\u010dni astigmatizem: je astigmatizem, kjer o\u010desna le\u010da nima pravilne oblike:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0lentikonus \u2013 zaradi nepravilno izbo\u010dene le\u010de, se nepravilno lomijo in zbirajo \u017earki, ki padejo v oko<\/p>\n

Glede na vrsto refrakcije v posameznem meridianu lo\u010dimo:
\n– enostavni daljnovidni astigmatizem, pri katrem je en meridian emetrop, drugi pa daljnoviden
\n– enostavni kratkovidnostni astigmatizem, pri katrem je en meridian emetrop, drugi pa kratkoviden
\n– zlo\u017eeni daljnovidni ali kratkovidnostni astigmatizem, pri katrem sta oba meridiana razli\u010dno daljnovidna ali razli\u010dno kratkovidna
\n– me\u0161ani astigmatizem, pri katerem je en meridian kratkoviden, drugi pa daljnoviden<\/p>\n

– iregularni astigmatizem, pri katerem ima posamezni meridian ve\u010d radiusov in je slika nepravilno zvijugana. Iregularni astigmatizem nastane pri keratokonusu, kjer je ro\u017eenica nepravilno izbo\u010dena, zaradi tega je tudi lom \u017earkov nepravilen. Slika je nejasna, v obliki razpr\u0161enih krogov. Iregularni astigmatizem nastane tudi pri neravni povr\u0161ini ro\u017eenice po po\u0161kodbah ali vnetju.
\nHipermetropni astigmatizem se v dobi rasti lahko nekoliko zmanj\u0161a, ostali astigmatizmi pa lahko napredujejo.
\nPomembno je, da zgodaj odkrijemo astigmatizem in ga korigiramo. Nizki astigmatizmi pogosto ostanejo neodkriti oziroma nekorigirani, povzro\u010dajo pa pri bli\u017einskem delu in delu pri ra\u010dunalniku te\u017eave in so pogosto vzrok tudi kroni\u010dnemu enostavnemu blefarokonjunktivitisu.
\nNekorigirane refrakcijske hibe pri pred\u0161olskem otroku lahko povzro\u010de nerazvitost binokularnega vida. Binokularni vid se za\u010dene razvijati v 6. mesecu in je razvit do 6. leta. \u010ce je pomanjkljiv, ga v tem \u010dasu lahko razvijemo, kasneje, pri \u0161olskem otroku je stanje nerazvitosti binkularnega vida dokon\u010dno. Po \u0161estem letu starosti je razvita simultana makularna percepcija, fuzija\u00a0 in stereoskopski vid. zato tudi pri otrocih do 6. leta kon\u010damo zdravljenje ambliopije, vseh vrst strabizma z ortopti\u010dno pleopti\u010dnimi vajami in operacijo strabizma. Razvoj globinskega vida je kon\u010dan v 9. letu starosti, hitrost razvoja je odvisna tudi od inteligence in sposobnosti koncentracije otroka.
\nKadar se pri otroku pojavi heteroforija, moramo otroka poslati na ortopti\u010do pleopti\u010dne vaje, da prepre\u010dimo pozne posledice astenopije, glavobole, utrujenosti pri \u0161olskem delu in drugem bli\u017einskem delu. Pri razvoju binokularne fuzije in binokularnega vida imamo najve\u010dji uspeh do 6. leta, nekoliko pa tudi v zgodnji \u0161olski dobi do 10. leta.
\nPri otrocih moramo preventivne preglede vida izvajati v pred\u0161olski dobi in tudi v prvem in drugem razredu, da odkrijemo in zdravimo spregledane ali novo razvite refrakcijske hibe in pomanjkljiv binokularni vid. V kasnej\u0161em \u0161olskem obdobju so sistematski pregledi potrebni za odkrivanje in zdravljenje kratkovidnosti in astigmatizma ter bolezni o\u010di. Pred poklicno usmeritvijo moramo otroku testirati ostrino vida, globinski in barvni vid. Pri vseh poklicih, ki so vezani na delo na vi\u0161ini, pri mobilnih strojih ter pri poklicni vo\u017enji v cestnem, \u017eelezni\u0161kem, vodnem in zra\u010dnem prometu je potreben normalen globinski vid. S pravo\u010dasnim usmerjanjem otroka s pomanjkljivim globinskim ali barvnim vidom, visoko kratkovidnostjo slabostjo fuzije ali drugimi okvarami vida ter boleznimi o\u010di se izognemo frustracijam v poklicnem \u0161olanju in kasneje pri zaposlitvi.<\/p>\n

BINOKULARNI IN GLOBINSKI VID
\nDober centarlnivid obeh o\u010des je pogoj za razvoj in ohranitev binokularnega vida.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0za\u010dene se razvijati v 6. mesecu in je razvit do 6. leta.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0\u010de je pomanjkljiv, ga v tem \u010dasu lahko razvijemo, kasneje, pri \u0161olskem otroku, je stanje nerazvitosti binkularnega vida dokon\u010dno.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0po \u0161estem letu starosti je pri normalnem organu vida razvita simultana makularna percepcija, fuzija\u00a0 in stereoskopski vid
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri otrocih do 6. leta praviloma zaklju\u010dimo zdravljenje ambliopije, vseh vrst strabizma z ortopti\u010dno pleopti\u010dnimi vajami in operacijo strabizma
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0razvoj globinskega vida je kon\u010dan v 9. letu starosti, hitrost razvoja je odvisna tudi od inteligence in sposobnosti koncentracije otroka.<\/p>\n

GLAVKOM<\/p>\n

Glavkom je bolezen pri kateri najdemo kot najpogostej\u0161i, ne pa vedno prisoten, znak povi\u0161an itraokularni pritisk, spremembe na papili vidnega \u017eivca in v \u017eiv\u010dnih vlaknih na mre\u017enici, zni\u017eano ob\u010dutljivost mre\u017enice za svetlobo, izpade v vidnem polju in kot posledica okvaro vida.
\nO\u010desni pritisk (IOP) je odvisen od hitrosti nastajanja prekatne vodke v ciliarniku in od hitrosti odtekanja pekatne vodke v episkleralne vene. Pri tem je pomemben upor pri odtekanju skozi trabekularno cedilce v Schlemov kanal in upor v episkleralnih venah.
\nPri zdravih je IOP med 10 – 21 mmHG.\u00a0 Vendar zvi\u0161an ali zmerno zvi\u0161an IOP \u0161e ni diagnoza glavkoma. 15 \u2013 20 % ljudi z glavkomom ima normalen o\u010desni pritisk in statisti\u010dno pomemben del ljudi z zvi\u0161anim o\u010desnim pritiskom ne bo dobil glavkoma. Dejstvo pa je, da ima ve\u010dina bolnikov z glavkomom o\u010desni pritisk med 18 \u2013 23 mmHg.
\n\u010cim vi\u0161ji je o\u010desni pritisk, tem ve\u010dja je nevarnost odmrtja ganglijskih celic in njihovih nevronov ter posledi\u010dnih sprememb na papili vidnega \u017eivca, izpadov v vidnem polju in izgube vida. Poleg zvi\u0161anega o\u010desnega pritiska vplivajo na okvaro vlakenc \u0161e drugi mehanizmi, med njimi tudi prekrvavitev mre\u017enice.
\nPri spremljanju in\u00a0 zgodnjem odkrivanju glavkoma je poleg merjrnja IOP pomembno redno spreljanje vidnega polja, opazovanje in merjenje sprememb na papaili. Natan\u010dnej\u0161e podatke nam da merjenje debeline \u017eiv\u010dnih vlakenc s pomo\u010djo okularne koheren\u010dne tomografije (OCT), ki ga izvajamo lahko s pomo\u010djo heidelber\u0161ke retinalne tomografije poznane tudi pod imenom konfokalna otipalna laserska topografija (CSLT).<\/p>\n

Najpogosteje delimo glavkom na:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0glavkom z odprtim zakotjem
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0glavkom z zaprtim zakotjem
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0me\u0161ani tip z obema mehanizmoma
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0razvojni glavkom
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0sekundarni glavkom<\/p>\n

GLAVKOM Z ODPRTIM ZAKOTJEM tudi GALAUCOMA SIMPLEX
\nJe najpogoste\u0161a oblika glavkoma.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Sem spadajo primarni glavkom z odprtim zakotjem, zanj je zna\u010dilna slaba drena\u017ea skozi trabekularni sistem, vzrok ovire pa je neznan,
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0o\u010desna hipertenzija, kjer imamao zvi\u0161an o\u010desni pritisk brez okvar vidnega polja in sprememb na papili vidnega \u017eivca, ali pa na njej najdemo fiziolo\u0161ko ekskavacijo
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0normotenzivni glavkom ali “low tension” galvkom, pri katerem je o\u010desni pritisk normalen, dobimo pa spremembe na papili in izpade v vidnem polju.<\/p>\n

Glavkom tipa odprtega zakotja lahko spro\u017ei pri dani ekspoziciji tudi dalj \u010dasa trajajo\u010da terapija s kortikosteroidi.
\nGlavkom odprtega zakotja zdravimo z kapljicami beta blokatorjev (timolol, betaksolol, levobunolol) in ali inhibitorji karboanhidraze v obliki kapljic (Ttusopt). Inhibitorje karboanhidraze pa dajemo tudi peroralno. Uspe\u0161na je terapija z latanoprostom v obliki kapljic (Xalatan),travoprostom (Travatan). Kadar medikamentozna terapija ni zadostna ali uspe\u0161na, je potrebno kirur\u0161ko zdravljenje.
\nVelik pomen pri zdravljenju glavkoma pripisujejo mo\u017enosti uporabe nevroprotektorev za ohranitev ali regeneracijo ganglijskih celic.<\/p>\n

GLAVKOM Z ZAPRTIM ZAKOTJEM \u2013 ANGULARNI GLAVKOM delimo na:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0primarni angularni glavkom z zeni\u010dnim (pupilarnim) blokom, kjer zaradi oviranega pretoka prekatne vodke iz zadnjega v sprednji prekat pritisk prekatne vodke pomakne koren \u0161arenice k zakotju in delno ali v celoti zablokira trabekulum
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0sekundarni angularni glavkom z zeni\u010dnim (pupilarnim) blokom nastane pri veliki naprerj pomaknjeni, kratkem, majhnem sprednjem segmentu pri hipermetropiji, hipertrofiji ciliarnika, pri zeni\u010dnih zarastlinah
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0primarni angularni glavkom brez zeni\u010dnega bloka ima zna\u010dilno obliko zravnane \u0161arenice- iris plateau, kjer \u0161arenica nepravilno vra\u0161\u010da v ciliarnik in v midriazi zapre trabekulum. Pogostej\u0161i je pri mlaj\u0161ih kratkovidnih osebah.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0sekundarni angularni glavkom brez zeni\u010dnega bloka nastane po vnetjih v sprednjem segmentu o\u010desa, kjer membranozne spremembe v zakotju vle\u010dejo \u0161arenico navspred in ote\u017eko\u010dajo pretok prekatne vodke, pri novonastalih \u017eilah v \u0161arenici in zakotju (neovaskularni glavkom pri sistemskih \u017eilnih boleznih, diabeti\u010dni retinopatiji, zapori centralne mre\u017eni\u010dne vene, retinopatiji srpastih celic, prematurorni retinopatiji, persistentni hiperplasti\u010dni steklovini,vaskulitisu, Mb Eales in Mb. Coats, po obsevalni terapiji, vitrektomiji, endoftalmitisu, kroni\u010dnem odstopu mre\u017enice, retinoshizi), pri iridokornealnem endotelijskem sindromu, pri tumorjih ciliarnika, \u017eilnice ali mre\u017enice, ki potiskajo le\u010do in \u0161arenico navspred, pri odstopu \u017eilnice, kot zaplet po operaciji odstopa mre\u017enice, kjer z za\u017eetjem zrkla potisnemo le\u010do in \u0161arenico navspred.<\/p>\n

Angularni glavkom je pogostej\u0161i pri \u017eenskah. Pogosto so to bolniki z dalekovidnostjo, kjer je sprednji segment manj\u0161i. Ve\u010dja verjetnost, da se pojavi,\u00a0 je v starosti, ko postane le\u010da debelej\u0161a, zenica o\u017eja in hipertrofira ciliarnik. Pri zelo zo\u017eenem zakotju lahko bivanje v temi, strah ali razburjenje in zdravila, ki povzro\u010de midriazo spro\u017eijo akutni glavkomski napad. Midriatiki, ki spro\u017eijo sekundarni angularni glavkom niso samo o\u010desne kapljice, temve\u010d tudi zdravila s simpatikomimeti\u010dnim in antiholinergi\u010dnim u\u010dinkom.
\nPri sekundarnem angularnem glavkomu z neovaskularizacijo je pogosto medikamentozna terapija neuspe\u0161na. Ker je ishemija mre\u017enice dra\u017eljaj za razra\u0161\u010danje novonastalih \u017eil, ishemi\u010dna mesta na mre\u017eanici lasersko koaguliramo ali naredimo panretinalno lasesko fotokoagulacijo. Tudi v o\u010desnem zakotju sku\u0161amo z lasejem zapreti novonastale kapilare, \u010desto brez ve\u010djega uspeha. Posku\u0161amo kirur\u0161ko s trabekulektomijo in amtimetaboliti (mitomicin C, 5-fluorouracil) omogo\u010diti pretok prekatne vodke. Kadar poseg ne da \u017eeljenega rezultata, vstavimo implant z zaklopkami, ki prekocev\u010dice odvajajo prekatno vodko iz sprednjega prekata pod veznico (Molteno, Krupin-Denverjev implant). Le v skrajnem primeru pri mo\u010dnih bole\u010dinah in slepem o\u010desu se odlo\u010dimo za ciklodestruktivni poseg.<\/p>\n

Akutni primarni glavkomski napad poteka z zna\u010dilnimi znaki:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0mo\u010dno bole\u010dino, ki seva vokolico o\u010desa (prva veja n. trigeminusa) in se razvije v glavobol po celi polovici glave
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0mavri\u010dnimi kolobarji okrog lu\u010di in slab, meglen vid zaradi edema ro\u017eenice kot posledice visokega IOP
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0splo\u0161no po\u010dutje je slabo, bolnik pogosto bruha, prisotni so lahko tudi meningealni znaki
\nV klini\u010dni sliki najdemo:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0visok IOP (nad 60 mmHg)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0\u0161iroko, togo, razokro\u017eeno zenico
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0edem ro\u017eeni\u010dnega epitela
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0raz\u0161irjene episkleralne in vezni\u010dne \u017eile
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0plitev sprednji prekat
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0na o\u010desnem ozadju,ki je pogosto nepregledno, najdemo edem papile in zaporo mre\u017eni\u010dnih \u017eil
\nVisok IOP lahko v kratkem \u010dasu povzro\u010di okvaro vidnega \u017eivca, trajno poslab\u0161anje vida ali celo oslepitev,\u00a0 atrofijo \u0161arenice zaradi ishemije in razvoj zarastlin v zakotju. Po napadu ostane zenica \u0161iroka in toga. Spremembe v obliki lis nastanejo tudi na le\u010di.<\/p>\n

Zdravljenje akutnega glavkomskega napada:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0\u010dim hitreje sku\u0161amo zni\u017eati o\u010desni prtisk s pogostim kapanjem holinergi\u010dnih kapljic v prvih urah (1% ali 2% Pilocarpin, ki ima mioti\u010dno dlovanje), dodamo kapljice beta blokatorjev (timolol, betaksolol, levobunolol), latanoprosta (Xalatan), bimatoprosta (Lumigan), travoprosta (Travatan) in inhibitorja karboanhidraze v obliki kapljic (2 %Trusopt sol., Azopt sol.), pa tudi peroralno ali parenteralno (Diamox). Pri zelo visokem IOP dodamo lahko \u0161e hiperozmotsko delujo\u010de zdravilo parenteralno.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0za\u00a0 prepre\u010ditev napada na drugem o\u010desu, ki je pogosto tudi anatomsko spremenjeno, kapamo preventivno miotik dvakrat ali ve\u010dkrat dnevno. Verjetnost, da se bo na drugem o\u010desu razvil akutni galvkomski napad je kljub terapiji 40 – 80 %.\u00a0 Laserski posegi na \u0161arenici in v zakotju ali kirur\u0161ki posegi s katerimi olaj\u0161amo pretok prekatne vodke so v\u010dasih terapija izbora.
\nAngularni galvkom lahko poteka tudi v subakutni ali intermitentni obliki. Znaki so\u00a0 ob\u010dasno pordelo oko , la\u017eje bole\u010dine v o\u010desu ali la\u017eji glavobol, ob\u010dasno mavri\u010dni kolobarji okrog lu\u010di in blaga zameglitev vida.<\/p>\n

Te\u017eave minejo brez zdravljenja, o\u010desni pritisk je normalen. Le s pregledom o\u010desnega zakotja (gonioskopijo) postavimo diagnozo. Pomembno je \u010dim prej\u0161nje zdravljenje, ev. laserska iridotomija, da preppre\u010dimo razvoj akutnega ali kroni\u010dnega angularnega galavkoma.
\nKroni\u010dni angularni galvkom poteka asimptomatsko z rahlo povi\u0161anim IOP, izpadi v vidnem polju in ekskavacijo papile. Razvije se iz akutnega ali subakutnega glavkoma. V zakotju, ki je zo\u017eeno najdemo spredje zarastline \u0161arenice. Kadar zdravljenje z betablokatorji in miotiki, ter laserska iridotomija ne dajo \u017eeljenega uspeha, se odlo\u010dimo za filtracijski kirur\u0161ki poseg.
\nNajpogostej\u0161i filtracijski kirur\u0161ki poseg je trabekulektomija, kjer izre\u017eemo del zakotja. Manj pgosti sta trabekulotomija in goniotomija. Pri trabekulotomiji od zunajzare\u017eemo odprtino v trabekulum skozi Schlemov kanal, pri goniotomiji naredimo rez v sprednjem delu trabekulima.<\/p>\n

RAZVOJNI GLAVKOM:
\nPrimarni infantilni glavkom nastane pri kongenitalni razvojni anomaliji zakotja, perzistirajo\u010di mezodermalni membrani v zakotju ali nepravilnim razvoju sprednjega o\u010desnega segmenta v embrionalni dobi ( aniridija, displazija \u0161arenice pri mb. Rieger, Petersov sindrom, Axanfeldov sindrom…) ali pa spremlja sistemske bolezni (fakomatoze: naevus flameus. Nevrofibromatoza) in kromosomske anomalije.
\nPrirojeni glavkom je prete\u017eno bolezen prvega leta starosti in nastopa enostransko ali pogosteje obojestransko. Kmalu po porodu je zrklo ve\u010dje.<\/p>\n

Premer ro\u017eenice je ve\u010dji ( megalocornea), zrklo je v celoti pove\u010dano, ro\u017eenica in belo\u010dnica se zaradi raztezanja stanja\u0161ata, obstaja nevarnost nastanka stafilomov (izbuhnjenja beli\u010dnice) in perforacije na korneoskleralnem robu. Zardi pove\u010danja zrkla imenujemo klini\u010dno sliko tudi hydrophthalmus congenitus ali buphthalmus. Z nara\u0161\u010danjem IOP postaja ro\u017eenica motna, na mestu razpok se Descemetova membrana zadebeli, vidne so Habove \u010drte. Limbus se pove\u010da, sprednji prekat postane globok, \u0161arenica postane zaradi atrofije modrikasta. Sprva je oko zaradi dol\u017eine kratkovidno, papila vidnega \u017eivca je normalna. Kasneje nastane ekskavirana do roba in atrofi\u010dna.
\nSekundarni razvojni glavkom nastane pri otrocih zaradi nepravilnega odtekanja prekatne vodke. Vzroki so lahko itraokularni tumorji (retinoblastom), retrolentarna fibroplazija, vnetja (sprednji uveitis), po\u0161kodbe o\u010desa z lezijo ciliarnika, nastankom sprednjih sinehij, spremembo lege le\u010de, krvavitvami v steklovino in sprednji prekat.<\/p>\n

Bolniku z glavkomom odsvetujemo te\u017eja fizi\u010dna dela in delo v no\u010dni izmeni ter pri nezadostni osvetlitvi. Pri nekorigirani vi\u0161ji hipermetropiji z zo\u017eenim zakotjem lahko tudi dalj \u010dasa trajajo\u010de bli\u017einsko delo vodi do povi\u0161anja o\u010desnega pritiska. Kadar so zaradi napredovalega glavkoma prisotni izpadi v vidnem poju in slab\u0161i vid, bolnik ni zmo\u017een za vsa opravila, kjer je potrben oster vid in normalno vidno polje.<\/p>\n

BOLEZNI MRE\u017dNICE<\/p>\n

MOTNJE GIBLJIVOSTI ZRKEL<\/p>\n

\u0160KILJENJE (STRABISMUS)<\/p>\n

\u0160tiri preme in dve po\u0161evni mi\u0161ici v vsaki orbiti z vsklajenimi gibi premikajo zrkli. Pri normalnem binokularnem gledanju, sta zrkli naravnani v zorni osi, slika opazovanega predmeta pade v obeh o\u010deh v foveo centralis v rumeni pegi (normalna retinalna korespondenca). Kadar je eno zrklo odklonjeno od zorne osi, \u0161kili. V tem primeru slika predmeta na \u0161kile\u010dem o\u010desu ne pade v foveo centralis, temve\u010d na drugo mesto na mre\u017enici (anomalna retinalna korespondenca). Pri \u0161kiljenju navznoter, pade slika na mre\u017enico nazalno od fovee, pri \u0161kiljenju navzven pa temporalno od fovee. Bolj kot je slika, ki pade na mre\u017enico oddaljena od fovee, bolj je neostra, vid je slab\u0161i.<\/p>\n

Po vzroku in obliki \u0161kiljenje delimo na paraliti\u010dno in konkomitantno ali spremljajo\u010de \u0161kiljenje.
\nSPREMLJAJO\u010cE ALI KONKOMITANTNO \u0160KILJENJE (STRABISMUS CINCOMITANS)<\/p>\n

Pri spremljajo\u010dem \u0161kiljenju je zrklo sicer gibljivo v vse smeri, pri fiksaciji predmeta paje odklonjeno iz zorne osi.
\nSpremljajo\u010de \u0161kiljenje nastopa najpogosteje v zgodnji otro\u0161ki dobi, razvije pa se lahko tudi pri odraslem , \u010de oko izgubi vid ali se vidna ostrina mo\u010dno poslab\u0161a.
\nOb rojstvu otrok nima razvite ostrine vida niti binokularnega vida. Koordinacija motori\u010dnih gibov in tudi vsklajenih gibov obeh zrkel se \u0161ele razvija in je v prvem letu nevsklajena. Do 6. meseca ima otrok razvitih \u0161ele 5% centralnega vida. Do prvega. leta se razvije 50% vida. Pri treh letih je razvitih 60 % do 80 % vida in pri 4 letih 100%\u00a0 vida. Koordinacija binokularnega vida v mo\u017eganih se razvije \u0161ele v petem letu starosti, ko se vzpostavijo \u010dvrste povezave prog , ki koordinirajo binokularni vid. Zato se pri vsakem otroku lahko pojavi \u0161kiljenje, \u010de nastopijo motnje v labilni koordinaciji obeh zrkel.
\nNajpogostej\u0161i vzoki \u0161kiljenja pri otroku so:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0nekorigirane refrakcijske hibe (hipermetropija, anizometropija)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0prirojene ali pridobljene okvare fuzije, ki imajo za posledico nepravilno zdru\u017eevanje slik na mre\u017enici ( po prbolelih o\u0161picah, rde\u010dkah, \u0161krlatinki)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0anomalije mi\u0161ic (premaknjeno narasti\u0161\u010de mi\u0161ice, spremenjene mi\u0161ice)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0toksi\u010dne okvare ciliarne mi\u0161ice pri infekcijskih boleznih
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0nepravilnosti pri usmerjanju dra\u017eljajev v mo\u017eganih<\/p>\n

\u0160kiljeje je pogosto dedno.
\nPri vsakem odklonu zrkla iz zorne osi\u00a0 pri nevsklajenem binokularnem gibanju nastanejo dvojne slike. \u0160kilav\u010dek ima sposobnost, da neostro dvojno sliko \u0161kile\u010dega o\u010desa v mo\u017eganih zatre, zato se pri otrocih dvojni vid ne pojavlja. Odrasli te sposobnosti nimajo ve\u010d, zato se pri njih ob vsakem odklonu zrkla iz zorne osi pojavi dvojni vid. Skoraj v 80 % se \u0161kiljenje pojavi v prvih dveh letih starosti. \u0160kilni kot, ki ga opazujemo in merimo, nam samo pove, da je prizadeta vsklajenost delovanja mi\u0161ic. Pomembno je spremljanje vida. \u0160kile\u010demu otroku se lahko razvije ambliopija (slabovidnost), ki je trajna ali manifestna izklju\u010ditev slike in ima za posledico nerazvit centralni vid, ali pa supresija, kjer je slika na enem o\u010deso za\u010dasno izklju\u010dena. V te\u017ejih primerih se razvije anomalna retinalna korespondenca, ko slika predmeta ne pade na odgovarjajo\u010di si mesti na mre\u017enici obeh zrkel.
\n\u0160kiljenje je lahko prikrito-latentno, ali manifestno. Med njima so prehodne oblike, ko lahko pri otrocih opazujemo ob\u010dasno, periodi\u010dno \u0161kiljenje.
\n\u0160kiljenje je lahko enostransko, kadar \u0161kili le eno oko ali alternirajo\u010de, kadar izmeni\u010dno \u0161kili zdaj eno, zdaj drugo oko.
\nLa\u017eno \u0161kiljenje ali psevdostrabizem pogosto opazujemo pri otrocih z izrazitim epikantusom. Pri psevdostrabizmu je ostrina vida normalna. Zrklo ostane pri testu pokrivanja pod zaslonom naravnano na fiksiran predmet.<\/p>\n

Latentno \u0161kiljenje (heteroforija)<\/p>\n

Heteroforija je prehodnen odklon zrkel iz zorne osi. Nastane vedno, kadar je fuzija, zdru\u017eevanje slik obeh mre\u017enic v eno, izklju\u010dena. Vzrokov za nastanek heteroforije je ve\u010d. Nastane pri ozki fuzijski \u0161irini ( normalna je vsaj 10 stopinj horizontalno). Ozka fuzijska \u0161irina je lahko podedovaa, ali pa pridoblena (po prebolelih o\u0161picah, \u0161rlatinki; kadar je eno oko dalj \u010dasa pokrito zaradi po\u0161kodbe; pri pretresu mo\u017eganov). Oslabljena fuzija nastane tudi pri utrujenosti.
\nV mo\u017eganih je poseben center za fuzijo.
\nKadar je fuzija slaba, jo lahko s posebnimi vajami izbolj\u0161amo. Pri dobri fuzijski sposobnosti vidimo kljub manj\u0161emu odklonu zrkel iz zorne osi pri heteroforiji ali dodatku prizem z bazo temporaalno le eno sliko predmeta. Pri zdravem \u010dloveku sta zrkli le redko popolnoma naravnani v isti zorni osi, ortoforija, pogosto lahno odstopata od osi. Ta odstopanja ne pridejo do izraza pri dobi fuzijski \u0161irini.
\nHeteroforijo delimo na eksoforijo, kadar je zrklo odklonjeno navzven in esoforijo, kadar je odklon navznoter. Cikloforija je redka. Pri njej vidimo pri testu pokrivanja odklon zrkla v navpi\u010dni osi.<\/p>\n

Manifestno \u0161kiljenje (strabismus concomitans)<\/p>\n

Najpogostej\u0161i vzrok je daljnovidnost, hipermetropija. Ker sta neposredno povezana refleksa konvergence in akomodacije, nastane pri hipermetropnem o\u010desu zradi pove\u010dne akomodacije tudi ve\u010dja konvergenca. Kadar je ta prevelika, je otro\u0161o oko ne more izravnati s pomo\u010djo fuzije in nastopi \u0161kiljenje navznoter. V tem primeru se z ustreznimi o\u010dali \u0161kilni kot zmanj\u0161a.\u00a0 Pri akomodacijskegem \u0161kiljenju \u0161kilni kot s pomo\u010djo ustrezne korekcije celo popolnoma izgine.
\nEmetrop na razdalji 33 cm akomodira za 3 dpt in konvergira\u00a0 pod kotom 11 stopinj, da padejo sliki predmeta to\u010dno na odgovarjajo\u010di mesti v fovei obeh mre\u017enic in vidi predmet binokularno in ostro. Hipermetrop v vi\u0161ini 1 dpt mora svojo akomodacijo napeti za 4 dpt, da vidi sliko predmeta v razdalji 33 cm ostro. Tremu sledi konvegenca za 14 stopijnj. Zorni osi se ne sekata v to\u010dki na razdalji 33 cm, temve\u010d na razdalji 25 cm. S pomo\u010djo fuzije te prekora\u010dene konvergence hipermetrop praviloma ne more ve\u010d izravnati in nastopi \u0161kiljenje navznoter (strabismus convergens concomitans).
\nVe\u010dja anizometropija vodi do \u0161kiljenja zaradi oslbljene fuzije, ki je posledica anizeikonije, neenake velikosti slik predmeta na obeh mre\u017encah. Pri razliki nad\u00a0 4 dpt, pri otrocih nekoliko ve\u010dji,\u00a0 fuzije ni ve\u010d. Podobno stanje je tudi pri astigmatizmu, motnjavah na ro\u017eenici, le\u010di. steklovini.
\nMi\u0161i\u010dne anomalije so lahko lokalni vzrok za nastanek \u0161kijlenja. Pogosto so to nepravilne mi\u0161i\u010dno orbitalne vezi, fibroza mi\u0161ic, stanj\u0161ane ali predebele mi\u0161ice.
\nMotnje pri prevajanju dra\u017eljjev v mo\u017eganih je v\u010dasih tudi lahko vzrok za nastanek \u0161kiljenja.
\nV\u010dasih je manifestno \u0161kijenje dedno. Pogosto se vzroki med seboj kombinirajo.<\/p>\n

Pri enostranskem \u0161kiljenju se mo\u017egani upirajo neostri sliki \u0161kile\u010dega o\u010desa s supresijo, zatrtjem slike. Razvije se trajna manifestna enostranska supresija makularnega podro\u010dja, vid se ne razvija, nastane ambliopija, slabovidnost. Pri vi\u0161jih stopnjah slabovidnosti najdemo v vdnem polju centralni skotom. Fiksacija je ekscentri\u010dna, ni v centralni jamici rumene pege in je pogosto nemirna. Mesto fiksacije je na slabovidnem o\u010desu pogosto med slepo pego in rumeno pego.
\nPri alternirajo\u010dem \u0161kiljenju ni prisotna enostranska notranja supresija, temve\u010d se pri centralni fiksaciji enega o\u010desa za kraj\u0161i \u010das pojavi prehodni centralni skotom na drugem \u0161kile\u010dem o\u010desu. Ko pogleda bolnik z drugim, do sedaj \u0161kile\u010dim o\u010desom, se skotom pojavi na o\u010desu, ki ne fiksira predmeta. O\u010desi izmeni\u010dno fiksirata predmete v prostoru. Vse predmete, ki le\u017eijo v levem delu prostora, fiksira bolnik z desno makulo in predmete, ki le\u017eijo desno, z levo makulo. Ostrina vida je na obeh o\u010deh normalna, ni pa normalne korespondence. Razvije se anormalna korespondeca z manjvrednim binokularnim vidom.<\/p>\n

Motnje bulbomotorike odkrivamo s pregledom gibljivosti zrkel, pri katerem bolnikov pogled, ki fiksira na\u0161 prst ali drug predmet, vodimo v vse smeri do skrajnih leg.
\nS testom pokrivanja (cover test), odkrivamo latentno \u0161kiljenje, dolo\u010damo vode\u010de oko pri manifestnem \u0161kiljenju in odkrivamo alternirajo\u010de \u0161kiljenje. Pri tem eno oko, ki fiksira predmet na bli\u017eino ali na daljavo izmeni\u010dno pokrijemo z zaslonom in opazujemo naravnanost o\u010desa, ko zaslon odmaknemo.
\nFuzijsko \u0161irino in \u0161kilni kot merimo na sinoptoforu.
\nFiksacijsko mesto ma mre\u017enici dolo\u010damo z oftalmoskopom.<\/p>\n

PARALITI\u010cNO \u0160KILJENJE<\/p>\n

Pri paraliti\u010dnem \u0161kiljenju je zrklo negibljivo v smeri delovanja prizadete mi\u0161ice. \u0160kilni kot je manj\u0161i pri fiksaciji z zdravim o\u010desom (primarni \u0161kilni kot) in ve\u010dji pri fiksaciji z bolnim o\u010desom (sekundarni \u0161kilni kot).
\nKer slika predmeta ne pade na koresponden\u010dni mesti na mte\u017enici obeh zrkel, bolnik vidi dvojno. Pogosto dr\u017ei bolnik galvo v prisilnem plo\u017eaju, da zmanj\u0161a dvojne slike.
\nSpremenjeno gibljivost zrkla testiramo s testom bulbomotorike.
\nRazmaknjenost dvojnih slik pri davojnem vidu dolo\u010damo s pomo\u010djo testov po Hessu ali Lancastru, z Madoxovim kri\u017eem in na bli\u017eino z Madox wing testom.
\n\u0160kilni kot tudi tu lahko merimo na sinoptoforu.
\nVzroki parliti\u010dnega \u0161kiljenja so lahko po\u0161kodbe, tumorji in\u00a0 vnetja mo\u017eganov, po\u0161kodbe ali nerazvitost jeder mo\u017eganskih \u017eivcev, ki o\u017eiv\u010dujejo o\u010desne mi\u0161ice (n. oculomotorius, n. trohlearis, n. abduces), multipla skleroza, po\u0161kodbe orbite, zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic, bolezni, ki prizadene mi\u0161ice (myasenia gravis, myositis, druge miopatije), intoksikacije, diabetes.
\nNajpogostej\u0161e oblike paraliti\u010dnega \u0161kiljenja so:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pareza abducensa (n. VI ) ( v cca 50 %), kjer je zaradi pareze ali paralize zunaje preme mi\u0161ice zrklo negibljivo v temporalo smer preko mediane linije in je odklonjeno navznoter.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pareza okulomotoriusa\u00a0 (n. III.) (v cca 35 %), ki je glede na lokalizacijo okvare lahko
\n*\u00a0 zunanja in se manifestira s ptozo, omejeno gibljivostjo zrkla v smeri delovanja notranje preme mi\u0161ice (m. rectus medialis), spodnje preme mi\u0161ice (m. rectus inferior), zgonje preme mi\u0161ice (m. recrus superior) in spodnje po\u0161evne mi\u0161ice (m. obliquus inferior). Zrklo je lahno izbo\u010deno in odklonjeno navzdol in navzven zaradi delovanje neprizdete zunanje preme mi\u0161ice, katero o\u017eiv\u010duje n. abducens (n. VI ) in zgornje po\u0161evne mi\u0161ice, ki jo o\u017eiv\u010dije n. trochlearis (n. IV ).
\n*\u00a0 notranja s prizadetostjo ciliarne mi\u0161ice in sfinktra zenice zaradi \u010desar je prizadeta akomodacija, zenica je \u0161iroka in brez reakcij.
\n*\u00a0 popolna kjer je prisotna zunaja in notranja pareza okulomotornega \u017eivca.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pareza trohlearinega \u017eivca ima za posledico ohromelo zgornjo po\u0161evno mi\u0161ico (m. obliquus superior). Pri fiksaciji z zdravim o\u010desom, je zrklo bolnega o\u010desa odklonjeno navzgor in navznoter. Z nagnjenjem galve v smer zdravega o\u010desa, sta zrkli pri pogledu naravnost v orto polo\u017eaju, zato se pri kongenitalni okvari zaradi kompenzatorne dr\u017ee glave pri otroku razvije tortikolis.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Po\u0161kodbena prizadene lahko razli\u010dne mi\u0161ice , vendar je najpogostej\u0161a pri frakturi orbitalnega dna z vkle\u0161\u010denjem spodnje preme mi\u0161ice.<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

ZDRAVLJENJE \u0160KILJENJA:
\nPri konkomitantnem \u0161kiljenju \u010dim bolj zgodaj otroku dolo\u010dimo refrakcijo s skiaskopijo v cikloplegiji. Pomembni so individualni in sistematski pregledi otrok pred 3. letom starosti.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Otroku predpi\u0161emo ustrezna o\u010dala, dlo\u010dimo vidno ostrino.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pri slabovidnosti z oftalmoskopom dolo\u010dimo fiksacijo na mre\u017enici
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Na sinpotoforu izmerimo \u0161kilni kot in fuzijo.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pri centarlni fiksaciji pri\u010dnemo s pokrivanjem zdarvega o\u010desa bodisi z o\u010desnim tamponom direktno na ko\u017eo ali z nalepko na o\u010dalih. Pokrivamo izmeni\u010dno zdravo in bolno oko, da ne nastane slabovidnost na zdravem o\u010desu. O dnevih pokrivanja se odlo\u010damo glede na ostrino vida. Pri dojen\u010dku, kjer ni mogo\u010de dolo\u010diti vida in predpisati ustreznih o\u010dal, se lahhko odlo\u010dimo za vkapavanje midriatika (0. 25 % Atropina) v zdravo oko. Pri tem redno spremljano ostrino vida.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pri necentralni fiksaciji in te\u017eji slabovidnosti so potrebne pleoti\u010dne vaje na oddelku za ortoptiko on pleoptiko.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Za utrjevanje in razvoj binokularnega vida so potrebne ortopti\u010dne vaje.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Pri ve\u010djih \u0161kilnih kotih, ki se z uporabo o\u010dal ne izravnajo, operativno bodisi sktraj\u0161amo eno ali ve\u010d mi\u0161ic in\/ali prestavimo njihovo narasti\u0161\u010de na belo\u010dnici. Vsekakor se za operativni poseg odlo\u010dimo najkasneje pred vstopom v \u0161olo.<\/p>\n

Pri paraliti\u010dnem \u0161kiljenju lahko predpi\u0161emo o\u010dala s prizmami, ali operativno naravnamo odklonjeno oko v centralno lego.<\/p>\n

NYSTAGMUS<\/p>\n

Pri nistagmusu so prisotni neprostovoljni ritmi\u010dni gibi zrkel. Glede na smer gibanja lo\u010dimo horizontalni, vertikalni ali rotatorni nistagmus. Nistagmus je lahko finonihen ali grobonihen.
\nPo nastanku je lahko kongenitalen in deden kjer je obi\u010dajno prisotna tudi slabovidnost,\u00a0 lahko je posledica okvar ali motenj v razvoju mo\u017eganskih jeder, tumorja v mo\u017eganskem deblu ali malih mo\u017eganih, encefalitisa. Dobimo ga tudi pri rudarjih.
\nFiziolo\u0161ki nistagmus je optokinetski nistagmus in nistagmus, ki nastane pri kalori\u010dnem dra\u017eenju dra\u017eenju labirinta in pri dr\u017eenju labirinta z vrtenjem.<\/p>\n

BOLEZNI ORBITE<\/p>\n

ITRAOKULARNI TUMORJI<\/p>\n

1.UVOD:<\/p>\n

Intraokularni tumorji vodijo do poslab\u0161anja vida, izgube vida ali pa ogro\u017eajo bolnikovo \u017eivljenje. Zajemajo spekter benignih in malignih lezij, ki so lahko primarne ali sekundarne.
\nBiopsija intraokularnih tumorjev je mo\u017ena, vendar se zaradi zapletov ali ter\u017eko dostopne lezije ne uporablja pogosto. V diagnostiki si pomagamo z drugimi metodami, ki se z razvojem novih tehnologij in spoznaj naglo razvijajo in izpopolnjujejo. Diagnozo pogosto potrdi izku\u0161en oftalmolog v sodelovanju s strokovnjaki drugih medicinskih vej.<\/p>\n

2. DIAGNOSTI\u010cNE\u00a0 TEHNIKE<\/p>\n

2.1. Oftalmoskopija<\/p>\n

Z direktno oftalmoskopijo monokularno opazujemo spremembe na mr\u017enici in \u017eilnici, ocenjujemo vi\u0161ino in velikost dvignjene lezije pri \u010distih opti\u010dnih medijih. Skrajne periferije o\u010desnega ozadja pri tej preiskavi ne zajamemo.
\nIndirektna oftalmoskopija nam pri \u010distih opti\u010dnih medijih omogo\u010da stereoskopski pregled ve\u010djega dela o\u010desnega ozadja, ob indentaciji sklere lahko pregledujemo tudi periferni del ozadja. Tudi za to preiskavo so predpogoj \u010disti opti\u010dni mediji.<\/p>\n

2.2. Biomikroskopija s \u0161pranjsko svetilko<\/p>\n

Biomikroskopija z gonioskopijo nam omogo\u010da pregled in oceno lezij v sprednjem segmentu o\u010desa. Ob souporabi Hrubyjeve le\u010de ali Goldmnnovega trozrcalnega kontaktnega stekla pa pod veliko pove\u010davo lahko pregledujemo spremembe v spredjem segmentu, o\u010desnem zakotju in o\u010desnem ozadju vklju\u010dno s periferijo.
\n\u010ce imamo na biomikroskopu prilagojen fotografski aparat, spremembe lahko fotodokumentiramo, kar je zelo pomembno pri spremljanju poteka in zdravljenja bolezni.<\/p>\n

2.3. Presvetljitev zrkla ali trasiluminacija<\/p>\n

Presvetljitev zrkla z mo\u010dno hladno svelobo skozi sklero ali z izvirom svetlobe indirektnega oftalmoskopa skozi raz\u0161irjeno zenico nam prika\u017ee velikost baze intraokularnega tumorja na kontralateralni strani izvira svetlobe. Predevsem pigmentirani tumorji mo\u010dneje zadr\u017eujejo svetlobni \u017earek in je baza tumorja neprosojna ali manj prosojna od ostalega dela zrkla. Nekateri tumorji, kot leiomyom ciliarnika, so skoraj v celoti presvetljivi.<\/p>\n

2.4. Perimetrija<\/p>\n

Kineti\u010dna in stati\u010dna perimetrija nimata ve\u010djega pomena pri diagnostiki iktraokularnih tumorjev. Obe metodi nam prika\u017eeta absolutne in relativne skotome, ki ji povzro\u010da intraokularna\u00a0 maligna ali benigna leztija. Pri spremljanju bolnika nam posredujeta podatke o velikosti in globini funkcionalnega izpada mre\u017enice.<\/p>\n

2.5. Fotografija o\u010desnega ozadja<\/p>\n

Retinalne kamere nam omogo\u010dajo slikanje\u00a0 sprememb na o\u010desnem ozadju pri \u010distih opti\u010dnih medijih z velikio pove\u010davo. Fotografije lahko sestavljamo, da dobimo sliko celotnega o\u010desnega ozadja. Na njih primerjamo velikost, vi\u0161ino in barvo lezije v primerjavi z oklnimi strukturami. Shranjujemo jih v bolnikovo dokumentacijo in jih ob kontrolnih pregledih primerjamo, da ocenimo napredovnje ali regresijo procesa.<\/p>\n

2.6. Fluoresceinska angiografija<\/p>\n

Fluoresceinska angiografija nam daje podatke o prekrvljenosti tumorja, mejah in legi tumorja. Z njo lo\u010dujemo horioidalne od retinalnih procesov in vnetne ter degenerativne bolezni od tumorjev. Nekateri tumorji imajo svojo zna\u010dilno angiografsko sliko, zato je ta metoda v diagnostiki nepogre\u0161ljiva, ni pa popolnoma zanesljiva.<\/p>\n

2.7. Ehografija<\/p>\n

Preiskava zrkla z ultrazvokom je zelo pomembna in nepogre\u0161ljiva. Z njo tudi pri motnih opti\u010dnih medijih odkrivamo in ocenjujemo intraokularne tumorje. S pomo\u010djo B-scan tehnike dvodimenzionalno prika\u017eemo lezijo v o\u010desu, jo lociramo, ocenimo njeno obliko, \u0161irino, dol\u017eino in vi\u0161ino ter lego napram drugim strukturam v okolici. Dobimo tudi podatke o prodornosti in odboju ultrazvoka v tumorju, na podlagi katerih sklepamo o vrsti tumorja. S standardizirano A-scan tehniko dobimo natan\u010dne biometri\u010dne podatke o vi\u0161ini leziije in njeni reflektivnosti. S primerjavo podatkov kontrolnih pregledov spremlajmo rast ali regresijo tumorja, se odlo\u010damo o na\u010dinu zdravlenja ter ocenjujemo njegovo uspe\u0161nost.<\/p>\n

2.8. CT in MRI<\/p>\n

Ra\u010dunalni\u0161ko vodena tomografija (CT) nam da nekaj podatkov o vlikosti in razse\u017enosti intraokularnih tumorjev. uporablja se tudi za odkrivanje intraokularnih tumorjev pri motnih opti\u010dnih medijih.
\nVe\u010d podatkov o mehkih tkivih in intraokularnih tumorjih dobimo z nuklearno magnetno resonanco (MRI). Preiskava\u00a0 v\u010dasih dopolnjuje ehografijo. Z njo ocenjujemo lego in velikost tumorja, vidimo njegov prodor v sklero in v orbito ter sklepamo na vrsto tumorja.<\/p>\n

2.9. Test kopi\u010denja radioaktivnega fosforja<\/p>\n

Test temelji na spoznanju, da maligni tumorji hitreje metabolizirajio P32 hitreje in ga dalj \u010dasa zadr\u017eujejo, kot benigni tumorji. Za registracijo nakopi\u010denega radioaktivnega elementa so potrebne posebne sonde, ki jih polo\u017eimo na zrklo to\u010dno nad tumorjem, Geigerjev \u0161tevec pa registrira \u017ear\u010denje. Metoda da lahko tudi la\u017eno pozitivne in la\u017eno negativne rezultate, zato jo ve\u010dinoma opu\u0161\u010dajo.<\/p>\n

2.10. Tumorski imunolo\u0161ki testi<\/p>\n

Vse ve\u010d je ekperimentalnih del, ki vklju\u010dujejo imunologijo intraokularnih tumorjrev.
\nSpoznnja o imunolo\u0161kih dogajanjih vintraokularnih tumorjih bodo imela velik diagnosti\u010den in terapevtski pomen.<\/p>\n

3. PRIMARNI O\u010cESNI TUMORJI<\/p>\n

3.1. Tumorji uvee<\/p>\n

3.1.1. Benigni tumorji<\/p>\n

a) Nevus \u0161arenice (naevus iridis) in nevus \u017eilnice (naevus chorioidea)<\/p>\n

\u0160areni\u010dni nevus so zelo pogosti. vidimo jih kot ve\u010dje ali manj\u0161e bolj ali manj pigmentirane rjave lise v \u0161areni\u010dni stromi, katere zgradba je lahko na tem mestu lahno zabriasna ali spremenjena.\u00a0 Lahko so v nivoju ali nodularne oblike. V redkih primerih nevus lahko povzro\u010da izvihanje zeni\u010dnega roba in lokalno sektorsko katarakto. Pogostej\u0161i so pri bolnikih z nevrofibromatozo.
\nNevus \u017eilnice vidimo oftalmoskopsko kot okroglo ali ovalno sivorjavo liso velikosti 1-2 premera papile, lahko tudi ve\u010djo, ki je obi\u010dajno v nivoju mre\u017enice in je nekoliko neostro omejena. V\u010dasih nevus\u00a0 lahno prominira proti steklovini. Nekateri nevusi so amelanoti\u010dni in jih te\u017eko opazimo. Pri starej\u0161ih ljudeh lahko na povr\u0161ini nevusa vidimo degenerativne spremembe mre\u017enice s svetlej\u0161imi drobnimi druzami in lisami oran\u017enega pigmenta. Nad nevusom se subretinalno lahko pojavi\u00a0 tanka plast serozne teko\u010dine zaradi izstopanja iz ne\u017ene membrane novonastalih \u017eil. \u010ce le\u017ei v makuli lahko to povzro\u010di poslab\u0161anje vida. Le v izjemnih primerih dajejo nevusi \u017eilnice izpade v vidnem polju.
\nFluoresceinska angiografija poka\u017ee v ve\u010dini primerov, tako pri \u0161areni\u010dnih kot pri \u017eilni\u017enih nevusih, na mestu nevusa. v vseh fazah\u00a0 hipofluorescentno liso zaradi blokade globlje fluorescence\u00a0 Kadar je pri h\u017eilni\u010dnem nevusu prisotna neovaskularna membrana jo vidimo \u017ee v zgodnjih fazah angiografije, v kasnej\u0161ih fazah pa se obarva serozni odstop pigmentnega epitela.
\nNevusi \u017eilnice so debeli do 2 mm, zato se z ultrazvokom te\u017eje izdiferencirajo. Na mestu nevusa je horioretina lahko ehografsko v nivoju ostale mre\u017enice ali lahno zadebeljena in prominira proti steklovini. Obi\u010dajno je to mesto visoko reflektivno.
\nNevuse \u0161arenice in \u017eilnice ne odstranjujemo ali zdravimo, potrebni pa so redni pregledi in fotodokumentiranje, da spremljmo eventuelno rast in pravo\u010dasno odkrijemo maligno alternacijo.<\/p>\n

b) Spontane ciste \u0161arenice in ciliarnika ( Cystae spont. iridis et corporis ciliaris)<\/p>\n

Nastanejo obi\u010dajno po po\u0161kodbah ali operativnih posegih ali pa so posledica nepravilnega razvoja o\u010desa. Pojavljajo se kot epitelialna invazija, serozna cista, solidna ali perlasta cista ali implantacijska membrana. Ciste so napolnjene s teko\u010dino, razli\u010dno velike in v\u010dasih pigmentirane. Segajo od rane v \u0161arenico ali pa v ciliarnik.
\nImajo tendenco rasti. ker lahko povzro\u010daijo zvi\u0161anje o\u010desnega pritiska, jih operativno odstranjujemo ali koaguliramo.
\nCiste \u0161areni\u010dnega pigmentnega epitela so obdane z obema plastema nevroepitela. Bo\u010dijo stromo \u0161arenice navspred, so lahko pigmentirane in prosevajo. V\u010dasih jih bolje vidimo pri dilatirani zenici. Uspemo jih odkriti tudi\u00a0 z B-scan ehografijo. operativni poseg je potreben, kadar povzro\u010dajo zvi\u0161an o\u010desni pritisk.<\/p>\n

c) Nevrofibromatoza (Mb. von Reckinghausen) in nevrinom (neurinoma)<\/p>\n

Na \u0161arenici vidimo multiple plo\u0161\u010date ali izbo\u010dene\u00a0 lezije svetlo do temnorjave barve, velikosti bucikine glave. Histopatolo\u0161ko so skupki nevusnih celic.
\nPogosteje najdemo pri nevrofibromatozi lezije v lobanjskih kosteh, ki lahko povzro\u010dajo parezo abducensa, deformacijo orbite in obraza ter spremenjeno lego zrkla v orbiti.
\nNevrinomi so pogostej\u0161i v \u017eilnici in jih vidimo kot majhne ostro moejene tumor\u010dke.<\/p>\n

d) Leiomiom (leiomyomya iridis)<\/p>\n

Tumor je lahko plo\u0161\u010date difuzne oblike, ali pa je pecljat in ostro omejen. Je svetel ali lahno pigmentiran. V\u010dasi ga le s pomo\u010djo histolo\u0161kega izvida lo\u010dimo od amelanoti\u010dnega vretenastoceli\u010dnega melanoma. Kadar raste na sfiktru zenice, lahko povzro\u010di\u00a0 ektropj \u0161arenice. Leiomiomi dilatatorja zenice rastejo hitreje in so bolj pigmentirani.<\/p>\n

e) Hemangiom \u017eilnice (haemangioma chorioideae)<\/p>\n

Hemangiom \u017eilnice nastopa v dveh oblikah. Najpogosteje ga najdemo ko samostojen rde\u010dkast ali oran\u017een tumor lokaliziran pod izbo\u010deno mre\u017enico na zade\u0161njem polu. Pogosto le\u017ei v okolici makule. Postopoma raste in povzro\u010da sekundarni odstop mre\u017enice. Tumor povzro\u010di cistoidne degenerativne spremembe nad njim le\u017ee\u010de mre\u017enice. Sekundarni odstop mre\u017enice pogosto sega v makulo, kjer povzro\u010da metamorfopsijo, mikropsijo ali makropsijo. Postopno vodi do poslab\u0161anja centralnega vida.
\nDruga oblika je pojav difuznega horioidalnega hemangioma in je ponavadi zdru\u017eena s sindromom Sturge-Weber ( encefalofacialna hemangiomatoza). Na o\u010desnem ozadju vidimo oftalmoskopsko difuzne rde\u010dkasto oran\u017ene zadebelitve, tako da ozadje izgleda kot “paradi\u017enikova mezga”. Spremlja ga odstop mre\u017enice in glavkom.
\nV diferencialni diagnozi solitarnega hemangioma \u017eilnice prihaja v po\u0161tev amelanoti\u010dni melanom \u017eilnice, \u017eilni\u010dni osteom. karcinomska metrastaza v \u017eilnici in granulom \u017eilnice.
\nFluoresceinska angiografija nam prika\u017ee V zgodnji preretinalni\u00a0 in arterielni fazi \u0161iroke \u017eilni\u010dne \u017eile, v kasnih fazah zastoj barvila in cistoidna spremembe mre\u017enice nad tumorjem. Podobno sliko nam v\u010dasih dajo tudi drugi \u017eilni\u010dni tumorji.
\nIzvid ultrazvo\u010dne preiskave hemangoima ima zna\u010dilno sliko. Na A-scanu vidimo ostro omejen visok odboj sprednje in zadnje stene tumorja z visoko reflektivnimi odboji znotraj tumorja. Na B-scanu vidimo prominenten ostro omejen tumor visoke reflektivnosti, akusti\u010dno heterogen, brez defleksije \u017eilnice.
\nOstale preiskovalne metode so manj zanesljive. CT nam predvsem omogo\u010da razlikovanje med \u017eilni\u010dnim osteomom in hemangiomom.
\nTerapija:
\nPri asimptomatskih tumorjih\u00a0 je pogosto nepotrebna. Pri groze\u010dem in za\u010detnem odstopu mre\u017enice sku\u0161amo s fotokoagulacijo z laserjem ali ksenonom zabrazgotiniti mre\u017enico in \u017eilnico in s tem prepre\u010diti nastanek ali ve\u010danje odstopa mre\u017enice. samega tumorja s tem postopkom ne koaguliramo. Periferno le\u017ee\u010de tumorje v\u010dasih lahko koaguliramo z zmrzovanjem. opisane so tudi regresije tumorja po obsevanju z radioakrivnim episkleralnim plakom. V poteku bolezni pa so pogosti ponovni odstopi mre\u017enice in poslab\u0161anje vida. Vid je zaradi odstopa mre\u017enice hitreje in mo\u010dneje prizadet pri tumorjih, ki le\u017ee v makularnem predelu.<\/p>\n

f) Osteom \u017eilnice (osteoma chorioideae)<\/p>\n

Tumor se pojavlja pri odra\u0161\u010dajo\u010dih in mlaj\u0161ih odraslih, pogosteje pri \u017eenah. Zna\u010dilna je njegova\u00a0 jukstapapilarna lega in rumenooran\u017ena barva. V\u010dasih obdaja\u00a0 celo papilo in je prisoten v obeh o\u010desih. Na robovih se v oliki trakov po\u010dasi \u0161iri v okolico. \u010ce zajame makulo, povzro\u010di poslab\u0161anje vida. Pogosta komplikacija osteoma, ki segav makulo, so subretinalne neovaskularne membrane. Zna\u010dilno se prika\u017ee z ultrazvokom v obliki visokoreflektivnih odbojev, ki za sabo pu\u0161\u010dajo hipoehogeno senco v orbitalnem tkivu.<\/p>\n

g) Leiomiom, neurilemom in nevrofibrom \u017eilnice<\/p>\n

so redki tumorji \u017eilnice in jih pogosto napa\u010dno diagnosticirajo kot amelanoti\u010dni melanom \u017eilnice.<\/p>\n

3.1.2. Maligni tumorji uveae<\/p>\n

a) Maligni melanom \u0161arenice (melanoma malignum iridis)<\/p>\n

Pojavlja se v obliki vozli\u010daste ali plo\u0161\u010date tvorbe na \u0161arenici, najpogosteje v periferiji spodaj in teporalno spodaj. tumor je lahko manj ali boj pigmentiran, pogosto obdan z drobnimi satelitskimi pigmentacijami. Pigmentacije vidimo tudi v zakotju in ob \u017eilah. Sprva je rast po\u010dasna, ko pa pri\u010dne hirra rast, vidimo upo\u010dasnjene zeni\u010dne reakcije
\nin nepravilno obliko zenice. Pigmentacije v\u010dasih zajamejo \u0161arenico cirkularno, se \u0161irijo v zakotje in v ciliarnik. Sliko spremlja lahko tudi povi\u0161an o\u010desni pritisk. Metastaze, ki so pri za\u010detnih oblikah redke, so v tej fazi pogoste.
\nV diferencialni diagnostiki nam je v pomo\u010d fluoresceinska angiografija \u0161arenice. V za\u010detnih fazah je potrebno opazovanje in fotodokumentacija sprememb.
\nTerapija:
\nEkscizija tumorja z iridektomijo je najpogostej\u0161a. Kadar tumor zajema zakotje, lahko naredimo iridotrabekulektomijo ali iridociklektomijo. Pri obse\u017enih tumorjih z zvi\u0161anim o\u010desnim pritiskom oko enukleiramo.<\/p>\n

b) Maligni melanom ciliarnika (melanoma malignum corporis ciliaris)<\/p>\n

Zaradi svoje lege in asimptomatske slike ostaja pogosto neodkrit vse\u00a0 do tedaj, ko prodre v bazo \u0161arenice in v zakotje, ali pa zaradi svoje prominence v steklovino in sekundarnega odstopa mre\u017enice pri\u010dne ovirati vid. Pogosto vidimo pred prodorom v zakotje, odrinjeno , izbo\u010deno \u0161arenico ali lokalno skalitev le\u010de. Pojavi se tudi lahko tudi astigmatizem. Tumor je mo\u010dno pigmentiran. Na neravni povr\u0161ini je pokrit z \u0161tevilnimi drobnimi \u017eilicami. Tekom rasti povro\u010da raz\u0161irjenje episkleralni \u017eil.
\nZgodnje odkrivanje je te\u017eko. Pri diagnozi je v veliko pomo\u010d ultrazvok. Nekaj podatkov nam da tudi CT in\u00a0 ve\u010d MRI.
\nTerapija:
\nObsevanje z lokalnim radioaktivnim aplikatorjem in protonskm \u017earkom pogosto zaradi velikosti tumorja ni indicirano, izvedljivo je le pri manj\u0161ih tumorjih. Pri sredneobse\u017enih tumorjih je uspe\u0161na ekcsizija . Pri obse\u017enih tumorjih zrklo enukleiramo.<\/p>\n

c) Maligni melanom \u017eilnice (melanoma malignum chorioideae)<\/p>\n

Maligni melanom \u017eilnice je najpogostej\u0161i \u017eilni\u010dni tumor odrasle dobe, ki se naj\u010de\u0161\u010de pojavlja pri \u0161estdesetih letih starosti. Pri otrocih je izredno redek. Na njegov nastanek lahko vplivjo genetske predispozicije, melanoza o\u010desa, okulodermalna melanocitoza, po nekaterih opazovanjih tudi ekspozicija son\u010dni svetlobi.
\nTumor ima sprva po\u010dasno rast, kasneje je rast relativno hitra. Po poteku ga lahko razdelimo v tri faze. V za\u010detni fazi vidimo na ozadju ostro omejen okrogelali ovalen tumor, ki neznatno dviga nad njim le\u017ee\u010do mre\u017enico. Tumor je lahko sivkastorjavo pigmentiran ali amelanoti\u010den. Na njegovi povr\u0161ini so vidne mre\u017eni\u010dne \u017eile in oran\u017enorumene lise.Bolnik lahko v tem stadiju opazi pozitiven skotom v vidnem poju. Kadar le\u017ei jukstapapilarno je mo\u010dno pigmentiran in hitreje poslab\u0161a vid.
\nV drugem stadiju tumor naglo raste, prodre skozi Bruchovo membrano, postane gobaste ali gr\u010daste oblike. Mre\u017enica v njegovi okolici se sekundarno dvigne. Na povr\u0161ini tumorja so vidne poleg lisastih pigmentacij in oran\u017enih lis tudi retinalne krvavitve. V tem satdiju so pogoste tudi krvavitve v steklovino. Tumorske celice najdemo lahko v steklovini. in v zakotju. Pogosto je posledica pove\u010danje o\u010desnega pritiska. Govorimo o endofitni rasti tumorja.
\nV tretjem stadiju ima tumor eksofitno rast, prodira v sklero in orbito. V tem stadiju se zaradi perforacije zrkla o\u010desni pritisk zni\u017ea.
\nV \u010detrtem stadiju tumor metastazira v jetra, redkeje v mo\u017egane in kostni mozeg.
\nPredno tumor dvigne mre\u017enico, ga le te\u017eko lo\u010dimo od nevusa.
\nFluoresceinska angiografija je uspe\u0161na pri odkrivanju sumljivih tumorjev. V arterijski fazi\u00a0 in arterijsko venozni fazi se v fluorogramu malignega melanoma poka\u017eejo zna\u010dilne globoke tumorske \u017eile, kasneje je viden zastoj barvila in\u00a0 za maligni melanom zna\u010dilna lisasta pozna hiperfluorescenca. Vendar je v\u010dasih nemogo\u010de samo s fluorescen\u010dno angiografijo lo\u010diti maligni melanom od obse\u017enega nevusa, karcinomske metastaze ali \u017eilni\u010dnega hemangioma.
\nEhogram malignega melanoma ima zna\u010dilno obliko. Na A-scanu vidimo zna\u010dilen visok zobec spredje in zadnje stene tumorja, med njima pa je relativno nizkoreflektiven odboj tumoskega tkiva. Zna\u010dilne so pulzacije \u017eil znotraj tumorja. Na B-scanu vidimo okrogloovalen ali gobast tumor z visokoreflektivno spredjo steno, hpiakusti\u010dne lise znotraj tumorja in ekskavacijo \u017eilnice na mestu tumorja. Za njim je lahko v orbiti hipoakusti\u010dna senca. Pri napredovanem tumorju najdemo ob njegovem vzno\u017eju sekundaren odstop mre\u017enice. S pomo\u010djo merjenja \u0161irine in dol\u017eine baze tumorja in njegove vi\u0161ine na ehogramu, lahko sklepamo na velikost tumorja.
\nPresvetlitev zrkla nam odkrije predvsm maligni melanom, ki rastejo iz ciliarnika in v njegovi bli\u017eini in so pigmentirani. Amelanoti\u010dni tumorji poka\u017eejo pri presvetlitvi le ne\u017eno senco.
\nTerapija:
\nZelo majhne tumorje lahko fotokoaguliramo.
\nObjavljeni so dobri rezultati poskusnega koaguliranja manj\u0161ih melanomov \u017eilnice s posebnim laserskim \u017earkom po predhodni senzibilizaciji tumorja na svetlobo.
\nTumorje v vi\u0161ini\u00a0 do 6 mm obsevamo z radioaktivnimi plo\u0161\u010dicami,ki jih za\u010dasno pritrdimo na sklero nad tumorjem. Najpogosteje uporabljamo ruthenium-106, cobalt-60, iridium-192 in jod-125. Kot komplikacija obsevanja se po treh letih lahko pojavi radiacijska retinopatija, sekundarni glavkom in katarakta.
\nNekoliko ve\u010dje tumorje\u00a0 lahko obsevamo s protoni in helijevimi ioni. Terpija povzro\u010da nekoliko ve\u010d o\u010desnih komplikacij kot terapija z radioaktivnimi plo\u0161\u010dicami.
\nPri manj\u0161h do sredje velikih tumorjih je uspe\u0161na tudi kirur\u0161ka ekscizija, ki pa je zapleten poseg in zshteva izku\u0161enega kirurga.
\nPri obse\u017enem tumorju oko enukleiramo. Pri sumu na prodor skozi sklero v terapiji dodamo imunoglobulin ali osevanje orbite.
\nPri eksofitni rasti v\u010dasih namesto enukleacije naredimo ekzenteracijo orbite., vendar je njena uspe\u0161nost vpra\u0161ljiva.
\nTrenutnio imunoterapija malignega melanoma \u017eilnice \u0161e ni razvita, uspe\u0161no pa se uporablja pri zdravljenju njegovih metastaz.
\nkemoterapija malignega melanoima \u0161arenice ni uspe\u0161na.
\nPri bolnikih, pri katerih se razvijao metastaze, se le-te pojavijo v 2-4 letih po enukleaciji ali do 7 let po obsevanju. Najpogosteje so metastaze v jetrih\u00a0 in nekoliko redkeje v mo\u017eganih. Za odkritje metastaz je potrebno pri bolniku spremljati jetrne encime v serumu, scintigram jeter in kosti, ultrazvok abdomna, RTG skeleta. Pri sumu na jetrno metastazo naredimo biopsijo jeter.<\/p>\n

3.2. Tumorji mre\u017enice<\/p>\n

3.2.1. Fakomatoze (hamartomi)<\/p>\n

a) Kapilarni hemangiom (mb.von Hippel-Lindau)<\/p>\n

Kapilarni hemangiom se pojavlja kot rde\u010d ali oran\u017een tumor mre\u017enice, do in od katerega vodijo zvijugane mo\u010dno dilatirane aferentne in eferntne \u017eile. Spremljjo ga lahko rumeno beli eksudati v mre\u017enici in pod njo, katerih prdilekcijsko mesto je makula. Kasneje nastane \u0161e odstop mre\u017enice. Lahko je lokaliziran periferno, redko eripapilarno. Tumor je lahko solitaren, ali pa je lezij ve\u010d vistem o\u010desu. V 50% ga najdemo binokularno. Pri solitarnnem hemangiomu je deden v 20%.
\nKadar je zdru\u017een z\u00a0 cerbelarnim hemangioblastomom, renalnim karcinomom ali feokromocitomom, govorimo o sidromu von Hippel-Lindau.
\nFluoresceinska angiografija nam poka\u017ee mo\u010dno polnjenje dilatirani dovodnih \u017eil, zgodnje polnjenje kapilar, ki tvorijo tumor, zastoj v teh kapilarah in pove\u010dano propustnost z izstopanjem fluresceina v tumor med arteriovenozno fazo. V pozni fazi je viden zastoj v tumorju in izstopanje barvila v steklovino. Viden je hiter pretok barvila v venah, ki vodijo iz tumorja.
\nEhografsko je tumor visokoreflektiven. Kadar je pod njim odstopla mre\u017enica , tumor pri premikanju zrkla plapola v steklovini.
\nV diferencialni diagnostiki moramo pomisliti na mb.Coats, milarne retinalne anevrizme (mb.Leber), mb. Eales, ali racemozni hemangiom mre\u017enice.
\nTerapija:
\nMajhne tumorje obi\u010dajno fotokoaguliramo, ve\u010dje in periferno le\u017ee\u010de zmrzujemo. \u010ce je prisoten odstop mre\u017enice, je potrebna operacija s skleralno plombo ter kriokoagulacijo ali fotokoagulacijo.<\/p>\n

b) Encefalofacialna angiomatoza ( mb. Sturge-Webwer)<\/p>\n

Za bolezen je zna\u010dilen kapilarni hemangiom obraza ( naevus flameus), intrakranialni angiom in angiom \u017eilnice, ki pogosto povzro\u010da sekundarni glavkom.
\nNa o\u010desnem ozadju vidimo sivkastorumen tumor \u017eilnice, ki dviga mre\u017enico. pogosto ga\u00a0 spremljajo tudi dilatirane \u017eile mre\u017enice.
\nTerapija v zgodnjih fazah je foto- oziroma kriokoagulacija, uspe\u0161na je tudi brahiterapija z radioaktivnim plakom.<\/p>\n

c) Tuberozna skleroza ( mb. Bourneville)<\/p>\n

Bolezen je kongenitalna in dedna. za njo je zna\u010dilen pojav adenoma sebaceum, epilepsija in mentalna prizadetost. Na mre\u017enici vidimo v predelu makule ali vidnega \u017eivca drobne belosivkaste tumorje ali ve\u010dji tumor peripapilarno, ki je brez \u017eil.
\nZaradi mo\u017eganskih komlikacij je bolezen ve\u010dinoma smrtna \u017ee po dvajsetem letu starosti.
\nRetinalne tumorje lahko s fotokoagulacijo ogradimo, da prepre\u010dimo sekundarni odstop okoli\u0161nje mre\u017enice.<\/p>\n

d) Mb. Von Recklinghausen<\/p>\n

Bolezen se pojavlja\u00a0 kongenitalno dedno. Za njo so zna\u010dilnni ko\u017eni fibrozni tumorji v obliki moluscum fibrosum, lisaste pigmentacije ko\u017ee barve mle\u010dne kave, fibrozni in fuziformni tumorji so lahko tudi v hrbtenja\u010di, na avtonomnih \u017eivcih in v visceralnih organih. Na o\u010desnem ozadju lahko vidimo manj\u0161e ali ve\u010dje tumorje, razli\u010dne lokalizacije. Najdemo jih lahko tudi retrobulbarno. Simptomatika s poslab\u0161anjem vida ali izpadi v vidnem polju je odvisna od njihove lege in velikosti.<\/p>\n

3.2.2. Maligni tumorji mre\u017enice<\/p>\n

a) Retinoblastom mre\u017enice (retinoblastoma retinae)<\/p>\n

Retinoblastom je najpogostej\u0161i maligni tumor otro\u0161ke dobe. Prvotno je Virchov imenoval tumor gliom, ker je mislil, da izvira iz nevroglije. Ta izraz, \u010deprav napa\u010den, \u0161e vedno sre\u010dujemo v oftalmlolo\u0161ki literaturi. tumor izvira iz razli\u010dnih slojev mre\u017enice. Zanj so zna\u010dilne nediferencirane ali slabo diferencirane celice embrionalne mre\u017enice kot so retinoblasti, celice medularnega epitela, spongioblasti in astroblasti. Po tem, kateri tip celic prevladuje, lo\u010dimo meduloepiteliom, nevroepiteliom in retinoblastom.
\nTumor se pojavlja \u017ee v prvih letih \u017eivljenja, redkeje v kasni otro\u0161ki dobi. Kar v 30% se pojavlja obojestransko. raste kjerkoli n ao\u010desnem ozadju in se pojavlja solitarno ali z ve\u010d tumorji. Pri bilatertalnem pojavu gre ve\u010dinoma za avtosomalno dominantno dedno bolezen z okvaro na drugi veji D-kromosoma.
\nBolezen najpogosteje odkrijejo star\u0161i \u0161ele takrat, ko tumor zajame ve\u010dji del steklovine in se iz zenice, ki je lahko zaradi izgube vida \u0161iroka, vidi rumen odsev (ma\u010dje oko).<\/p>\n

BOLEZNI VIDNEGA \u017dIVCA<\/p>\n

predavanje optikom, oktober 1997
\nprim. dr. sc. Irena Brovet- Zupan\u010di\u010d, dr.med.<\/p>\n

ANATOMIJA:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0vidni \u017eivec je podalj\u0161ek mo\u017eganov
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0povezuje ganglijske celice mre\u017enice preko kiazme, kjer se kri\u017ea del niti obeh vidnih \u017eivcev, s primarnim vidnim centrom v corpus geniculatum laterale v mo\u017eganih – od tu vodijo vlakna preko radiatio optica v opti\u010dni ceter v okcipitalnem delu mo\u017eganske skorje.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0obdan je s tremi mo\u017eganskimi ovojnicami
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0ima cca 1 miljon vlakenc
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pomemben je makularni snop vlaken, ki poteka iz makularnega predela mre\u017enice v nazalno smer, na papili le\u017ei teporalno, nato je njegov potek v osi vidnega \u017eivca, kjer potekata a.in v. centralis retinae<\/p>\n

NORMALNA\u00a0 PAPILA VIDNEGA \u017dIVCA:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0papila je ostro omejena, \u017eiv\u010dna vlakenca potekajo temporalno gosteje, zato lahko na nazalnem delu v\u010dasih najdemo lahno zabrisano mejo
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0oblika je najpogosteje pokon\u010dno ovalna- spremenjena oblika je pri visokih astigmatizmih
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0barva je ro\u017enato rumena, temporalno je nekoliko svetlej\u0161a
\n– pri dojen\u010dkih in malih otrocih je bledej\u0161a
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0le\u017ei v nivoju ostale mre\u017enice, centralno je \u017eilni lijak s centralno ali nekoliko temporalno le\u017ee\u010dim poglobljenim mestom- fiziolo\u0161ka ekskavacija, na dnu katere proseva sitka sklere. Razlike v nivoju so manj kot 1 dpt. ( 1 dpt = cca 0,3 mm).
\n– nekoliko dvignjena je videti papila pri visoki daljnovidnosti
\n– pri starih je ve\u010dja fizilo\u0161ka ekskavacija papile, ki pa ne sega do roba
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pogosto vidimo pulzacijo ven ( normalno stanje)- pulzacija arterij je znak zvi\u0161anega i.o. tlaka ali insuficience aorte
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0cilioretinalna arterija pogosto povezuje Zinnov obro\u010dob vidnem \u017eivcu s predelom makule in ni veja centralne mre\u017eni\u010dne arterije
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0temporalno v\u010dasih vidimo pigmentiran polmesec ali rumenkast polmesec – conus temporalis, ki je pogost pri nizki kratkovidnosti
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pri visoki kratkovidnosti je lahko vstop vidnega \u017eivca po\u0161even- takrat je papila mo\u010dneje pokon\u010dno ovalna, \u017eilni lijak ne poteka do sitke
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0v\u010dasih imajo \u017eiv\u010dna vlakenca ob papili ali na njej ovojnice – mozgata \u017eiv\u010dna vlakeca (fibrae medullares). Vidimo jih kot svetle\u010de bele plamenaste lise, ki potekajo od papile v smeri poteka \u017eiv\u017enih vlakenc<\/p>\n

BOLEZENSKA STANJA PAPILE IN VIDNEGA \u017dIVCA:<\/p>\n

NEOSTRO OMEJENA, DVIGNJENA PAPILA:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zastojna paapila : sprva nazalno neostra omejitev, lahen dvig papile, nato gobasto dvignjena papila ( do 6 dpt), sivo rde\u010de barve, vene so \u0161iroke, zastojne, na robu paile so kolen\u010dasto upognjene; na robu papile so posamezne radiarno potekajo\u010de krvavitve. Kon\u010dno postane papila atrofi\u010dna, bleda, neostro omejena.
\n-vid je dolgo dober, v\u010dasih so ob\u010dasne zatemnitve vidnega polja, v kasnej\u0161ih
\nfazah vidna ostrina pade.
\nV vidnem polju najdemo v za\u010detku pove\u010dano slepo pego
\nVzroki:
\n– v 70 %- 80% mo\u017eganski tumor (vendar 40% mo\u017eganskih tumorjev ne
\npovzro\u010da zastojne papile) – pri mladih bolnikih s tumorjem je pogostej\u0161a
\nkot pri starej\u0161ih, po 70. letu starosti je redka
\n– vnetja v mo\u017eganih
\n– subduralne krvavitve (krvavitev pod trdo mo\u017egansko ovojnico)
\n– hidrocefalus (vodenoglavost)
\n– renalna hipertenzija (zvi\u0161an krvni pritisk zaradi bolezni ledvic)<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0neuritis (papillitis): \u017eilni lijak je zabrisan, paila je sivkasto ro\u017enata, neostro omejena, lahno dvignjena (1 -3 dpt), v\u010dasih najdemo posamezne radiarne krvavitve. Po dalj \u010dsa trajajo\u010dem vnetju papila atrofira, razraste se podporno vezivno tkivo papila postane bela, neostro omejena.
\n– vid je takoj mo\u010dno oslabljen, zradi prizadetosti centralnih aksonov (\u017eiv\u010dnih
\nvlakenc) pride lahko tudi do prehodne oslepitve.
\n– nastopijo motnje v razpoznavi barv, najprej zelene in rde\u010de
\n– pojavijo se skotomi v vidnem polju: centralni pri bolj zadaj le\u017ee\u010dem vnetju,
\nparacentralni ali lokasti pri bolj spredaj le\u017ee\u010dem vnetju<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0jukstapapilarni horioretinitis: horioretiniti\u010dno sivo rumeno vnetno \u017eari\u0161\u010de ob papili, sprva neostro omejeno, lahno dvignjeno, edem prehaja na papilo in okolico. Kasneje atrofira horiokapilaris, atrofija je ostro omejena, na dnu bleda, v\u010dasih z lisami pregrupiranega pigmenta.
\n– vid je slab
\n– izpadi v vidnem poju so odvisni od lege \u017eari\u0161\u010da
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zapora centralne vene: papila je neostro omejena, lahno dvignjena, \u017eilni lijak je lahko zabrisan, zaradi krvavitev je temnej\u0161e rde\u010da, vene so \u0161iroke zvijugane, \u201cklobasaste\u201d. Plamenaste in lu\u017easte krvavitve in edemi so posuti po vsem ozadju.
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0arteritis gigantocellularis (vnetje arterije): nenadna enostranska oslepitev z mo\u010dnim glavobolom in bole\u010dinami obraza pri \u017eve\u010denju. Bolnik je splo\u0161no prizadet, izgublja te\u017eo, ima vro\u010dino. Sedimentacija krvi je mo\u010dno zvi\u0161ana. Temporalno ( v sen\u010dnem predelu) na glavi tipamo zdebeljene arterije brez pulza. Bolezen je zna\u010dilna za visoko starost.<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0arterioskleroti\u010dne spremembe z infarkltom ali apopleksijo papile: nenadna izguba ali mo\u010dno poslab\u0161anje vida s centralnim izpadom v vidnem polju. V\u010dasih pri\u010dne z ob\u010dasnimi izgubami vida (amaurusis fugax).\u00a0 Papila je neostro omejena, edematozna, v\u010dasih so vidne posamezne krvavitve. Pri spredaj le\u017ee\u010dih spremembah je stanje sli\u010dno zastojni papili. Posledica je descendentna atrofija vidnega \u017eivca.
\nVZROK: najpogosteje stenoza a. carotis interne.<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0pseudoneuritis: papila je dvignjena, ves \u010das neizpremenjena, brez znakov zastoja, ni poslab\u0161anja vida, ni izpadov v vidnem polju. Pogosto najdemo hipermetropijo nad 5 dpt.<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0druze papile: neostro omejena papila, lahno dvignjena, na robu vidimo okrogle, rumene ali svetlej\u0161e okrogle druze, ki so pogosto kalcinirane. Za njih je zna\u010dilna psevdofluorescenca. Znakov zastoja ni. Stanje je dolgo enako, brez ve\u010djih motenj vida. V\u0161\u010dasih so lahko prisotni izpadi v vidnem polju.<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0 BOLEZNI BREZ DVIGNJENE PAPILE<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0retrobulbarni nevritis: pri akutnem vnetju \u201cBOLNIK NE VIDI NI\u010c, ZDRAVNIK TUDI NI\u010c\u201d
\nbolnik nenadoma izgubi vid zaradi centralnega skotoma, ima lahne bole\u010dine za
\no\u010desom pri premikanju zrkla. Sprva na o\u010desnem ozadju ne vidimo sprememb, po 2
\ntednih pa se pojavi temporalna atrofija papile. Obi\u010dajno je vnetje enostransko
\nIzklju\u010diti moramo tumor kijazme.
\nVZROKI:
\n– v 20 % multipla skleroza
\n– vnetja obnosnih votlin
\n– sistemska vnetja
\n– diabetes
\n– hereditarni vzroki: Leberjeva atrofija,
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zastrupitve (intoksikacije) z metilnim alkoholom , tobakom, etambutolom, kininom, arzenom, svincem. bromom, chloroqunom …
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0atrofije :papila lahko atrofira v celoti ali le delno
\n– enostavna atrofija: papila je bleda, ostro omejena
\ndescenden\u010dna atrofija (\u017eivec odmre v smeri od mo\u017eganov\u00a0 proti o\u010desu) je v 15 %
\nposledica pritiska mo\u017eganskega tumorja na vidni \u017eivec, nastane tudi pri
\naneurizmi, po\u0161kodbi vidnega \u017eivca, tabesu, hidrocefalusu, progrsivni paralizi.
\nascendentana atrofija (\u017eivec odmre od mre\u017enice navzgor proti mo\u017eganom)
\nnastane pri okluziji centralne retinalne arterije, tapetoretinalni degeneraciji in pri
\nvseh boleznih, kjer so okvarjene ganglijske celice,\u00a0 pri Leberjevi atrofiji in pri
\nhudih izgubah krvi zardi ishemije.
\n– \u201csekundarna\u201dpostnevriti\u010dna astrofija: papila je bleda, neosto omejena
\n– glavkomska atrofija (glej poglavje o gavkomu)<\/p>\n

3. \u00a0\u00a0 \u00a0TUMORJI
\nso redki
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0gliomi so pogostej\u0161i
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0meningeomi redkej\u0161i
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0melanomi, sarkomi. angiosarkomi, karcinomi, neurocitomi, peri in endoteliomi
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0metastatini tumorji
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0fakomatoze: tuberozna skleroza- Mb. Bourneville, mb.Recklinghausen,\u00a0 mb.Hippel-Lindau. mb. Sturge-Weber<\/p>\n

\u010ce rastejo v orbito, potiskajo zrklo navspred brez posebne omejitve gibljivosti
\nzrkla. Na ozadju vidimo znake zastojne papile ali atrofijo papile. Pogosto so vidne
\ngube mre\u017enice na zadnjem polu. Posledica rasti tumorja je oslepitev.<\/p>\n

NEVROOFTALMOLO\u0160KE PREISKAVE V OFTALMOLOGIJI<\/p>\n

ELEKTROOKULOGRAFIJA -EOG<\/p>\n

PRINCIP:
\nOKO JE BIPOL ( RO\u017dENICA +, ZADNJI POL ZRKLA \u2013)
\n* MENJAVA POTENCIALOV PRI HORIZONTALNIH GIBIH ZRKEL NAZALNO IN TEMPORALNO<\/p>\n

IZVAJANJE:<\/p>\n

* PO ENA ELEKTRODA FIKSIRANA NA KO\u017dI OB DESNEM IN LEVEM
\nO\u010cESU
\nTEMPORALNO IN ENA ELEKTRODA NAD NOSNIM KORENOM
\n* PREISKOVANEC SLEDI IZ RAZDALJE 1.5 m POD KOTOM
\n30\u00b0 SVETLOBNO ZNA\u010cKO, KI SE GIBLJE HORIZONTALNO\u00a0 V
\nRITMU 1 sek.
\n* PROSTOR JE SPRVA NORMALNO OSVETLJEN, NATO
\n12 min. ZATEMNJEN, NATO
\n15 min. OSVETLJEN
\nPREISKAVA TRAJA 30 MIN.
\n* REGISTRACIJA IN VREDNOTENJE IZVIDOV NA REGISTRIRNEM
\nAPARATU ALI S POMO\u010cJO RA\u010cUNALNI\u0160KEGA PROGRAMA.
\nZ grafi\u010dno inerpolacijo 6- 8 odklonov dobimo povpre\u010dne odklone v mikrovoltih ali milimetrih za vsako minuto, ki vne\u0161eni v tabelo predstavljajo okulografsko krivuljo gobanja mirovnih ptencialov.<\/p>\n

VREDNOTENJE REZULTATOV:<\/p>\n

* Njni\u017eja\u00a0 vrednost – temni del EOG \u201cdark trough\u201d je v 10. minuti v temi (prva dolina v temi)
\n* Najvi\u0161ja vrednost – svetli del EOG \u201clight trough\u201d je v 8. -10. Minuti v svetlobi, nakar ponovno
\npade
\nRazlika med najni\u017ejo on najvi\u0161jo vrednostjo da Ardenov indeks ( med 250% in 320%).<\/p>\n

FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA NORMALEN ODZIV PRI OSVETLITVI V EOG:<\/p>\n

* zdravi fotoreceptorji (\u010depnice, pali\u010dnice)
\n* zdravi pigmenti v receptorjih
\n* zdrav pigmentni epitel (PE)
\n* normalno razmerje med fotoreceptorji in PE
\n* normalen metabolizem
\n* zdrava \u017eilnica<\/p>\n

EOG izra\u017ea le presinapti\u010dno funkcijo mre\u017enice. Lezije vi\u0161je od bipolarnih celic
\ndajo normalen EOG.
\nZ EOG odkrijemo lezije v najbolj zunanjih plasteh mre\u017enice.
\nV zelo zgodnjih fazah, ko je o\u010desno ozadje \u0161e oftalmoskopsko normalno, ga rabimo za:
\n– skeening
\n– odkrivanje bolezni in
\n– prognozo
\n– odkrivanje prena\u0161alcev dednih obolenj horioretine
\n– odkrivanje mladih \u010dlanov dru\u017ein s horioretinalnimi hereditarnimi obolenji
\nGENETSKO SVETOVANJE!<\/p>\n

EOG lahko izvajamo pri zelo mladih bolnikih, dojen\u010dkih, bolnikih z mo\u010dnim nistagmusom, pri motenih konjugiranih o\u010desnih gibih, pri mentalno mo\u010dno prizadetih bolnikih, pod splo\u0161no anestezijo.<\/p>\n

Ro\u017eeni\u010dni potencial variira pri:
\n– isti osebi v toku dneva zardi spremembe elektri\u010dnega odpora ko\u017ee
\n– osebah iste starosti in telesne zgradbe
\n– odraslih in otrocih
\n– metabolnih spremembah
\n– razli\u010dnih tehnikah registriranja
\n– razli\u010dnih svetlobnih pogojih<\/p>\n

Oscilacije mirovnega potenciala so:
\nzvi\u0161ane pri:
\n– razli\u010dnih svetlobnih pogojih
\n– zmernem mehanskem dra\u017eljaju
\n– metabolnih motnjah
\n– elektrolitskih spremembah (K, Na ioni)
\n– razburjenu
\n– strahu
\n– vkapavanju 10% NaCl ali izotoni\u010dne glukoze
\nzni\u017eane pri:
\n– uporabi narkotikov
\n– intoksikaciji z strihninon, NaJO3, ureo, monojodacetatom, natrijevim
\nl-glutaminatom, glicinom\u2026<\/p>\n

PATOLO\u0160KI EOG :<\/p>\n

* TAPETORETINALNE DEGENERACIJE -ZGODNJI \u0160TADIJI
\n* VITELIFORMNA DEGENERACIJA MAKULE
\n* RETINOPATIJE ZARADI ZDRAVIL:
\nCHLOROQUIN, INDOMETACIN, THIORIDAZIN
\n* METALNI INTRAOKULARNI TUJKI (SIDEROZA, HALKOZA)
\n* ISHEMI\u010cNE RETINOPATIJE; DIABETI\u010cNA RETINOPATIJA
\n* CHORIORETINITIS, UVEITIS POSTERIOR
\n** PROGRESIVNA EKSTERNA OFTALMOPLEGIJA RAZLI\u010cNIH VZROKOV<\/p>\n

PATOLO\u0160KI REZULTATI EOG SO LAHKO:<\/p>\n

* ZNI\u017dAN MAKSIMUM V SVETLI FAZI
\n* PRENIZEK PREHOD V SVETLO FAZO ( LIGHT-RISE)
\n* PREDOLGA LATENCA DO MAKSIMUMA\u00a0 SVETLE FAZE
\n* PREVISOKE RAZLIKE POTENCIALOV V SVETLI FAZI
\n“SUPERNORMALNI EOG ”<\/p>\n

KLINI\u010cNA UPORABA EOG:<\/p>\n

* KONGENITALNE BOLEZNI: tapetoretinale degeneracije v zgodnjih \u0161tadijih.
\nviteliformna degeneracija makule..
\n* DEGENERATIVNE BOLEZNI: senilna degeneracija makile, Junius -Kuhnt;
\nLeberjeva amauroza
\n= EOG je zni\u017ean, subnormalen ali nepravilen
\n* VNETNE BOLEZNI NA ZADNJEM POLU: chorioretinitis, makularni edem,
\nCSHRP\u2026
\n= EOG je zni\u017ean
\n* ISHEMI\u010cNE RETINOPATIJE; DIABETI\u010cNA RETINOPATIJA:
\n= EOG je zni\u017ean
\n* RETINOPATIJE ZARADI ZDRAVIL: antimalariki: chloroquin, kinin
\nantirevmatiki: indometacin
\ntrankvilizatorji, digitalis, etambutol\u2026
\n= EOG je zni\u017ean
\n* METALNI INTRAOKULARNI TUJKI (sideroza, halkoza): = EOG je zni\u017ean
\n* TRAVME (TOPE PO\u0160KODBE ZRKLA): = prehodne motnje EOG
\n* ABLATIO RETINEA: = EOG je zni\u017ean, pouspe\u0161ni zgodnji op. se lahko izbolj\u0161a
\n* ALBINIZEM: 0 \u201c\u201dsupernormalen EOG\u201d ali povi\u0161an
\n* AVITANINOZA VIT A: = prehodne motnje EOG
\n** PROGRESIVNA EKSTERNA OFTALMOPLEGIJA RAZLI\u010cNIH VZROKOV<\/p>\n

EOG IN ELEKTRONISTAGMOGRAFIJA:<\/p>\n

* REGISTRACIJA\u00a0 KINETI\u010cNE OSCILACIJE\u00a0 KORNEOSKLERALNEGA
\nPOTENCIALA
\n*ANALIZA IN REGISTRACIJA HITRIH SAKADNIH GOBOV IN
\nSPREMLJAJO\u010cIH PO\u010cASNIH GIBOV, OPTOKINETI\u010cNEGA NISTAGMUSA
\n** gibe o\u010di registriramo pri binokularni fiksaciji ali monokularno za vsako ko posebaj.
\n*** registriramao: motnje vertikalnih gibov, normalni hitri gibi pri
\noptokineti\u010dnem in vestibularnem nistagmusu pri
\noftalmooplegiji, upo\u010dasnjenje abdukcijskih sakadnih gibov pri
\nabducens parezi in Duanovem sindraomu.<\/p>\n

NAJPOGOSTEJ\u0160E BOLEZNI, PRI KATERIH LAHKO UPORABLJAMO METODI:<\/p>\n

PROGRESIVNA EKSTERNA OFTALMOPLEGIJA- MLADI, HEREDITARNA V 50 %, –
\nznaki:\u00a0\u00a0\u00a0 PTOZA, PROGRESIVNA PRIZAETOST ZUNANJIH O\u010cESNIH MI\u0160IC, POGOSTO BREZ DIPLOPIJE, PO\u010cASEN POTEK
\nOFTALMOPLEGIJE:
\n1.NEDEGENERATIVNE
\nENDOKRINA OFTALMOPATIJA
\nMYASTENIA GRAVIS
\n2.DEGENERATIVNE
\nMYOTONIA
\nOKULOFARINGEALNA DISTROFIJA
\nSY. BASSEN-KORNZWEIG
\nATAKSIA FAMILIARIS Z AMIOTROFIJO
\nSY.REFSUM
\n3.PSEUDO
\nSY. MOEBIUS
\nSUPRANUKLEARNA PROGRESIVNA PARALIZA
\nOFTALMOPLEGIJA ZARADI LOKALNEGA VZROKA
\n4. NEJASNA ETIOLOGIJA
\nABIOTROFI\u010cNA ZUNANJA OFTALMOPLEGIJA
\nOFTALMOPLEGIJA Z MI\u0160I\u010cNO DISTROFIJO
\nIN KVADRIPLEGIJA S PIGMENTNO DISTROFIJO
\nKARDIALNI BLOK IN PIGMENTNA DISTROFIJA
\nENCEFALOPATIJA
\nSY.SHY<\/p>\n

Motnje vertikalnih gibov, normalni hitri gibi pri optokineti\u010dnem in vestibularnem nistagmusu.<\/p>\n

ELEKTRORETINOGRAFIJA (ERG)
\nBLISKOVNI ERG
\nSLIKOVNI ERG
\nVIZUELNO EVOCIRANI POTENCIALI<\/p>\n

UPORABA ELEKTROFIZIOLO\u0160KIH METOD PRI OFTALMOLO\u0160KIH OBOLENJIH:
\nNa kratko so na\u0161tete elektofiziolo\u0161ke metode njihova uporaba pri o\u010desnih obolenjih, kjer so pomembne za diagnostiko, spremljanje in prognozo bolezni. Pri oceni izvida opisujemo spremembe v obliki in amplitudi posameznih delov krivulje, ki jih zabele\u017eimo pri izvajanju meritev.<\/p>\n

1. \u00a0\u00a0 \u00a0MOTNI MEDIJI:\u00a0 BLISKOVNI (\u201cBRIGHT FLASH\u201d) ERG – spremenjena intenziteta amplitud
\n2. \u00a0\u00a0 \u00a0ODSTOP MRE\u017dNICE: v ERG zni\u017ean a- in b-val, zni\u017ean EOG
\n3. \u00a0\u00a0 \u00a0METALOZE: ERG- spremenjena konfiguracija
\n4. \u00a0\u00a0 \u00a0AMBLYOPIA: PERG ?
\n5. \u00a0\u00a0 \u00a0ALBINIZEM: VEP za lokalizacijo, supranormalen ali povi\u0161an EOG
\n6. \u00a0\u00a0 \u00a0PRIROJENE OKVARE\u00a0 MRE\u017dNICE:
\na) \u00a0\u00a0 \u00a0NO\u010cNA SLEPOTA: zni\u017ean b-val
\nb) \u00a0\u00a0 \u00a0DISFUNKCIJA \u010cEPNIC:\u00a0 zni\u017ean fotopi\u010dni del ERG
\n7. DEGENERATIVNA OBOLENJA:
\na) \u00a0\u00a0 \u00a0ATROFIJA \u017dILNICE: spremenjen ali zni\u017ean c-val, zni\u017ean EOG
\nb) \u00a0\u00a0 \u00a0PIGMENTNEGA EPITELA (viteliformna-,\u201dbuterfly makularna degeneracija): spremenjen ali zni\u017ean c-val, zni\u017ean EOG
\nc) \u00a0\u00a0 \u00a0RECEPTORJEV:
\n– Retinitis pigmenrosa(rod- cone degeneration): neodziven ali zni\u017ean potencial
\npali\u010dnic, mejni ali nepravilen
\nERG \u010depnic, zni\u017ean EOG,
\nzni\u017ean ERP,
\nzgodnji skotomi v vidnem
\npolju
\nadaptacijska krivulja dvignjena
\n– disfunkcija \u010depnic( cone- rod dysfunction): fotopi\u010dna komponenta ERG
\nzni\u017eana ali neodzivna (abnormni
\nali neodzivni ERG \u010depnic,
\nnepravilen ERG pali\u010dnic,
\nv adaptacijski krivulji spremenjena
\nadaptacija \u010depnic in\/ali nekoliko
\ndvignjena krivulja pali\u010dnic
\n– degeneracija ali disfunkcija \u010depnic:\u00a0 neizziven ali zni\u017ean fotopi\u010dni ERG,
\nnormalen ali sloraj normalen ERG pali\u010dnic,
\nevent. relativni ali absolutni skotomi v
\ncentralnem vidnem polju, ki je drugod
\nnormalno
\nd) \u00a0\u00a0 \u00a0PLAST JEDER ( X linked retinoschysis): zni\u017ean b-val v ERG, subnormalen
\nERG pali\u010dnic in \u010depkov, obi\u010dajno
\nnormalno vidno polje
\ne) PLAST GANGLIJSKIH CELIC: (lipoidna atrofija, atrofija vidnega \u017eivca):
\nnepravilen PERG<\/p>\n

8. INTOKSIKACIJE MRE\u017dNICE:
\na) \u00a0\u00a0 \u00a0chloroquin: ( a-val zni\u017ean), zni\u017ean b-val in c-val, zni\u017ean EOG
\nb) \u00a0\u00a0 \u00a0indometacin:\u00a0 spremenjen skotopi\u010dni ERG, zni\u017ean EOG
\nc) \u00a0\u00a0 \u00a0etambutol: (b- val), zni\u017eane amplitude ERG
\nd) \u00a0\u00a0 \u00a0tobak, alkohol: spremenjen b- val, zani\u017eane amplitude
\ne) \u00a0\u00a0 \u00a0kinin: najprej zni\u017ean EOG, nato zni\u017ean b-val
\nf) \u00a0\u00a0 \u00a0digitalis: spremenjen fotopi\u010dni del ERG
\nPri intoksikacijah so lakhko prisotni skotomi v vidnem polju, zgodaj je prizadet barvni vid.
\n9. \u00a0\u00a0 \u00a0GLAVKOM:\u00a0 spremembe v PERG, normalna ERG in EOG, zna\u010dilni izpadi v
\nvidnem polju, zni\u017eana barvna kontrastnai senzitivnost, kontrastna
\nsenzitivnost, motnje v razlikovnju barv v modro zelenem delu
\nspekta (tritanomalija)
\n10. \u00a0\u00a0 \u00a0OPTIKOPATIJE: spremembe v PERG, VEP, normalna ERG in EOG, izpadi v
\nvidnem polju, razlikovanju barv
\n11. \u00a0\u00a0 \u00a0\u017dILNA OBOLENJA:
\na) \u00a0\u00a0 \u00a0MOTNJE CIRKULACIJE: spremenjen b-val., OP (oscilatorni potencial), PERG
\nb) \u00a0\u00a0 \u00a0DIABETI\u010cNA RETINOPATIJA: spremenjen b-val., OP
\nc) \u00a0\u00a0 \u00a0OKLUZIJE: spremenjen b-val., OP, PERG
\nd) \u00a0\u00a0 \u00a0ISHEMI\u010cNE OPTIKOPATIJE: OP<\/p>\n

Uporaba elektrofiziolo\u0161kih metod je vedno ve\u010dja in se z novimi spoznaji in tehnologijo \u0161iri. Pogosto rezultate elektrofiziolo\u0161kih preiskav kombiniramo s psihofizi\u010dnimi testi kot so: adaptometrija, preiskave vidnega polja, barvnega \u010duta, kontrastnega vida in barvnega kontrastnega vida, ter s pregledonm o\u010desnega ozadja , fluoresceinsko angiografijo in indocianinsko angiografijo, v\u010dasih tudi z ehografijo, da dobimo celoten pregled o bolezenskem dogajanju v o\u010desu.
\nPri dednih obolenjih ne smemo pozabiti na njihovo uporabo pri odkrivanju prena\u0161alcev ali zgodnji diagnostiki bolezni, kjer je potrebno genetsko svetovanje, saj je zdravljenje pogosto brezuspe\u0161no.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ANATOMIJA O\u010cESA Organ\u00a0 vida je parni organ. Sestavljen je iz dveh zrkel, ki le\u017eita v desni in levi orbiti, iz o\u010desnih priveskov ali adneksov ter za\u0161\u010ditnih delov. ZRKLO (BULBUS OCULI) V fizikalnem pomenu sestavljajo zrklo deli, ki ustvarjajo sliko, to so opti\u010dni mediji in del, ki sliko sprejema. K opti\u010dnim medijem spada ro\u017eenica, sprednji prekat, … Preberi ve\u010d o Anatomija o\u010desa<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[143,1488],"tags":[3294,3295,1490,1489],"class_list":["post-2761","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-anatomija","category-3-letnik-okulistika","tag-anatomija-ocesa","tag-anatomija-oko","tag-oftalmologija","tag-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2761","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2761"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2761\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2761"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2761"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2761"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}