{"id":2774,"date":"2015-02-02T18:15:25","date_gmt":"2015-02-02T17:15:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2774"},"modified":"2015-02-02T19:16:14","modified_gmt":"2015-02-02T18:16:14","slug":"nenadna-izguba-vida","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nenadna-izguba-vida\/","title":{"rendered":"Nenadna izguba vida"},"content":{"rendered":"

Nenadna izguba ali poslab\u0161anje vida je stanje, ki pogosto spremlja nevrolo\u0161ke bolezni, lahko pa je posledica bolezenskih sprememb v o\u010desu ali vidnem \u017eivcu. Diferencialna diagnoza temelji na \u010dasovnem poteku izgube vida, monokularnsti oz. binokularnosti, vrsti izpada vidnega polja, ugotavljanju relativnega aferentnega defekta ter barvnega vida. Velika ve\u010dina izgub vida je nebole\u010dih. Izjeme so opti\u010dni nevritis, arteriti\u010dna ishemi\u010dna opti\u010dna nevropatija ter glavkomski napad. Glavobol je pogost simptom kompresivnih oz. ekspanzivnih procesov, medtem ko so za demielinizacijski opti\u010dni nevritis zna\u010dilne bole\u010dine pri premikanju o\u010di. Pomemben lokalizacijski dejavnik je bolnikova percepcija izpada v vidnem polju: \u010de ga bolnik zazna kot zatemnitev, izpad imenujemo pozitivni skotom<\/strong>. V tem primeru je patolo\u0161ki proces pred mre\u017enico ali na mre\u017enici; \u010de pa del vidnega polja manjka (podobno kot slepa pega), to imenujemo negativni skotom<\/strong>. Pri tem gre za okvaro na vidnem \u017eivcu ali vi\u0161jih poteh.<\/p>\n

<\/p>\n

 <\/p>\n

Uvod<\/strong><\/p>\n

Zdravniki dru\u017einske medicine in nevrologi se velikokrat sre\u010dujejo z nepojasnjeno izgubo vida. \u010ceprav je v diagnostiki le te potrebno konzultirati oftalmologa, pa obstaja nekaj klini\u010dnih prijemov, s katerimi si lahko razjasnimo vrsto izgube vida in klini\u010dno dolo\u010dimo mesto okvare. Testne metode, ki so na voljo zdravniku dru\u017einske medicine, so: pregled ostrine vida s Snellenovimi tabelami, pregled vida na bli\u017eino z Jaegerjevimi tabelami ali pa orientacijsko s \u010dasopisom (velja, da je za branje \u010dasopisnega teksta potrebna ostrina vida vsaj 0.4), dolo\u010ditev ostrine vida s stenopei\u010dno zaslonko, testiranje relativnega aferentnega defekta, testiranje barvnega vida s tabelami po Ishihari, konfrontacijski test vidnega polja ter presvetlitev opti\u010dnih medijev in funduskopija. Ker ti postopki niso zahtevni, je namen tega prispevka prav ta, da bi jih sprejeli in uporabljali v rutinski praksi predvsem zdravniki dru\u017einske medicine.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Anamneza<\/strong><\/p>\n

Bolnik, ki se pojavi v ambulanti, bo navadno vznemirjen, velikokrat nekriti\u010den do svojih simptomov in jih ne bo znal natan\u010dno opisati. Zelo pogosto bo povedal, da se mu je vid stemnil, \u010deprav ima v resnici negativni skotom. Prav tako bo pogosto povedal, da je pri\u0161lo do izgube vida le na enem o\u010desu, \u010deprav je izpad lahko homonimen. Razlog je v dejstvu, da bolnik bolje zaznava temporalno polovico polja kot nazalno. Zato je pri anamnezi potrebno posvetiti posebno skrb dinamiki izgube vida in s ciljanimi vpra\u0161anji opredeliti vrsto izpada. Pri tem igra bistveno vlogo tudi starost bolnika in njegovo splo\u0161no stanje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pregled in osnovne diagnosti\u010dne metode<\/strong><\/p>\n

Najprej ugotovimo, ali gre za monokularno ali binokularno izgubo vida, kar je pri prizadetosti centralnega vida enostavno. Pri prizadetosti perifernega vida pa je potrebno biti pri anamnezi bolj natan\u010den. Nadaljnji postopek je merjenje ostrine vida s Snellenovimi tabelami<\/strong>. Gre za osnovno meritev, pri kateri ostrino vida izrazimo v kvocientu med izmerjenim vidom in na tabeli ozna\u010denim vidom za dano razdaljo. Ostrino vida izrazimo v decimalnem \u0161tevilu. Npr. normalni vid je 1,0 , \u010de bolnik z razdalje 6 metrov vidi znak, ki bi ga moral videti s 6 metrov, in je 0.5, \u010de vidi znak, ki bi ga moral videti s 6 metrov, z razdalje 3 metrov. \u010ce bolnik s seboj nima o\u010dal za daljavo, lahko ostrino vida ocenimo s stenopei\u010dno zaslonko<\/strong>. To je plo\u0161\u010dica s centralno luknjico premera 1,5-2 mm, skozi katero bolnik gleda tabele. Lastnost stenopei\u010dne zaslonke je, da s tem, ko prepu\u0161\u010da le centralne \u017earke, nevtralizira refrakcijske anomalije, seveda, \u010de so opti\u010dni mediji prosti. \u010ce nimamo prave zaslonke, je koristen tudi karton z luknjico, ki pa mora imeti ostre robove.<\/p>\n

Naslednja enostavna diagnosti\u010dna metoda je pregled barvnega vida s tabelami po Ishihari<\/strong>. Obi\u010dajno gre za tabele, ki imajo 11 ali 15 znakov s \u0161tevilkami, ki jih bolnik prebere. Izvid izrazimo v ulomku med \u0161tevilom tabel, ki jih vidi bolnik in \u0161tevilom, ki jih vidi normalni preiskovanec, npr. 4\/11. Test po Ishihari je zelo ob\u010dutljiv, zanesljivej\u0161i in enostavnej\u0161i od testa po Haitzu, ki je nenatan\u010den in ga zato opu\u0161\u010damo.<\/p>\n

Nadaljnji enostaven test, ki prav tako sodi v ambulanto zdravnika dru\u017einske medicine, je test po Amslerju<\/strong>. Gre za kvadrat z osnovno stranico dol\u017eine 10 cm, ki je razdeljen v 0.5 cm mre\u017eo kvadratkov. Bolnik nam pri gledanju na obi\u010dajno bralno razdaljo pove, kaj vidi in to tudi nari\u0161e. Amslerjeve tabele lahko fotokopiramo in jih pogosto dajemo bolnikom na dom za samo-spremljanje svoje bolezni (npr. pri starostni degeneraciji makule).<\/p>\n

Nepogre\u0161ljiv instrument v ambulanti dru\u017einskega zdravnika naj bi bil tudi direktni oftalmoskop<\/strong>. Z njim lahko ocenimo simetri\u010dnost refleksa z ro\u017eenic<\/strong> pri \u0161kiljenju, zeni\u010dne reakcije, morebitni relativni aferentni pupilarni defekt<\/strong> (RAPD, Marcus-Gunnov znak) ter presvetlimo opti\u010dne medije v midriazi.<\/strong>Presvetlitev je \u0161e posebej pomembna pri zgodnji detekciji kongenitalne katarakte, ki jo moramo operirati \u010dimprej, najbolje v prvih mesecih po rojstvu, seveda pa je uporabna za vse vrste motnjav v opti\u010dnih medijih. Nevarnost spro\u017eitve glavkomskega napada je pri kratko delujo\u010dih midriatikih zanemarljiva.<\/p>\n

Funduskopija<\/strong> pri \u0161iroki zenici ni te\u017eka in sodi tudi v ambulanto dru\u017einskega zdravnika zlasti pri oceni hipertenzivnih sprememb na \u017eilju o\u010desnega ozadja. Pri tem se je mogo\u010de razmeroma hitro nau\u010diti ocenjevati ateroskleroti\u010dne spremembe in kri\u017ei\u0161\u010dne znake ter lo\u010diti trde eksudate (lipidne depozite) od mehkih eksudatov, ki so znak akutne ishemije.<\/p>\n

Pri testiranju vidnega polja v ambulanti se poslu\u017eujemo konfrontacijske metode<\/strong>, pri kateri v razdalji 1 m od bolnika pomikamo prste s periferije proti centru in s tem svoje vidno polje primerjamo z bolnikovim. Seveda moramo eno oko pri tem pokriti tako bolniku kot sebi.<\/p>\n

Lahko pa bolnikom ka\u017eemo razli\u010dno \u0161tevilo prstov v razli\u010dnih kvadrantih in prosimo, da nam povedo se\u0161tevek. S konfrontacijskim testom lahko relativno dobro ocenimo tip izpada in si s tem ustvarimo vtis ali gre za prekiazmalno ali retrokiazmalno okvaro.<\/p>\n

Instrumentalno testiranje vidnega polja poteka na dva na\u010dina: s kineti\u010dno perimetrijo <\/strong>po Goldmannu in s stati\u010dno perimetrijo<\/strong> na aparatu Octopus ali Humphrey. Razlika pri na\u010dinu testiranja je naslednja: kineti\u010dna perimetrija poteka tako, da se svetlobna zna\u010dka pomika od periferije proti sredini in testira predvsem zunanje meje vidnega polja. Je odli\u010den test za periferne izpade, slab\u0161e pa poka\u017ee centralne izpade znotraj 10 stopinj vidnega kota, ki so za kvaliteto vida najpomembnej\u0161i. Zato centralno vidno polje testiramo s stati\u010dno perimetrijo. Obi\u010dajno uporabljamo program, ki testira centralnih 30 stopinj vidnega polja in sicer tako, da na naklju\u010dnih to\u010dkah prezentira svetlobno zna\u010dko, dokler ne dose\u017ee praga vzdra\u017enosti. Tako pri tem testu dobimo natan\u010den profil ob\u010dutljivosti centralnega dela mre\u017enice, kineti\u010dna perimetrija pa nam da zunanje meje vidnega polja.<\/p>\n

 <\/p>\n

Monokularna izguba vida s pozitivnim skotomom<\/strong><\/p>\n

Monokularna izguba vida je posledica bolezenskega procesa v o\u010desu ali na vidnem \u017eivcu do kiazme. \u010ce bolnik navaja pozitivni skotom, ki je nastal postopno in je starej\u0161i od 65 let, je velika verjetnost, da ima katarakto <\/strong>ali starostno degeneracijo makule<\/strong> (rumene pege). Ti dve stanji sta najpogostej\u0161i pri starej\u0161ih bolnikih, pri tistih, ki imajo diabeti\u010dno retinopatijo, pa je potrebno upo\u0161tevati \u0161e mo\u017enost krvavitve v steklovino<\/strong>. Lo\u010devanje med temi stanji je enostavno s presvetlitvijo opti\u010dnih medijev z direktnim oftalmoskopom v midriazi. V kolikor pri presvetlitvi ne dobimo rde\u010dega odseva, gre najverjetneje za motnjave v opti\u010dnih medijih. \u010ce je rde\u010d odsev prisoten, so motnje najverjetneje na mre\u017enici. Starostna degeneracija rumene pege je po pogostosti vodilna okvara vida starostnikov, vendar je razvoj le-te dolgotrajen. Mo\u017een razlog za nenadno monokularno izgubo vida s pozitivnim skotomom pri bolnikih, ki imajo bolezni srca in o\u017eilja, je nenadna zapora centralne retinalne arterije<\/strong> ali vene<\/strong>.<\/p>\n

Embolusi, ki se tvorijo v vratnih arterijah, na sr\u010dnih zaklopkah ali odprtem ovalnem okencu lahko dajejo prodromalne simptome prehodnih zatemnitev vida (amaurosis fugax). Zato je pomembna ultrazvo\u010dna diagnostika srca in vratnih arterij. Prva pomo\u010d je masa\u017ea zrkla, terapija s trombolizo naj bi bila indicirana le v prvih 90 minutah, vendar le, \u010de bolnik nima sistemskih dejavnikov tveganja. Pomembno pa je, da pri starej\u0161ih bolnikih ob prehodnih izgubah vida ali prehodni diplopiji najprej izklju\u010dimo mo\u017enost, da gre za temporalni arteritis<\/strong>.<\/p>\n

Pogost razlog nebole\u010de monokularne izgube vida s pozitivnim skotomom je tudi odstop mre\u017enice<\/strong>. Pri tem pride zaradi predispozicijskih dejavnikov (periferna palisadna degeneracija, visoka miopija, stanja po po\u0161kodbah ipd.) do raztrganine mre\u017enice in posledi\u010dnega zatekanja teko\u010dine iz steklovine pod mre\u017enico. Teko\u010dina vdira med pigmentni epitelij in plast fotoreceptorjev ter povzro\u010da gost pozitivni skotom, ki se kot temna zavesa \u0161iri obi\u010dajno s periferije proti centru. Opozorilni simptomi, ko mre\u017enica \u0161e le\u017ei, so iskrenje in nenaden pojav plavajo\u010dih motnjav na enem o\u010desu. Prepoznavanje teh simptomov je izjemno pomembno, ker lahko v fazi, ko mre\u017enica \u0161e ni pri\u010dela odstopati, raztrganino omejimo z laserskimi pe\u010dati in prepre\u010dimo nadaljnji odstop in zanj nujno operativno terapijo. Prognoza pri odstopu mre\u017enice je ugodna, \u010de ne odstopi makula, zato je zgodnja diagnoza klju\u010dnega pomena.<\/p>\n

Pozitivni centralni skotom, zlasti pri mlaj\u0161ih mo\u0161kih s pogostimi stresi, je lahko posledica centralne serozne retinopatije<\/strong>. Gre za stanje, kjer popustijo tesni stiki med celicami retinalnega pigmentnega epitelija, ki predstavlja pregrado med \u017eilnico in mre\u017enico. Zaradi tega pride do nastanka seroznega edema v makuli. Ta povzro\u010di, da se vid zamegli, slika pa postane temnej\u0161a in se zna\u010dilno zvijuga (metamorfopsija). Stanje je v veliki ve\u010dini primerov reverzibilno in ne potrebuje zdravljenja. Pri tem stanju ostane ostrina vida relativno dobra, RAPD je navadno odsoten in lo\u010devanje barv na tabelah po Ishihari je dobro, le da bolnik vse tabele na prizadetem o\u010desu vidi temneje. Priro\u010den test pri tem stanju je Amslereva mre\u017ea. Pri tej bolezni bodo \u010drte centralno zna\u010dilno zvijugane, pri napredovali senilni degeneraciji makule pa bi bila v centru temna lisa. Nasprotno pa je pri opti\u010dnem nevritisu, kjer je skotom negativen.<\/p>\n

 <\/p>\n

Monokularna izguba vida z negativnim skotomom<\/strong><\/p>\n

Monokularna izguba vida z negativnim skotomom je znak, da je pri\u0161lo do okvare bodisi v nivoju ganglijskih celic mre\u017enice (glavkom) ali pa na vidnem \u017eivcu. Pri glavkomskem izpadu, ki ga povzro\u010di kroni\u010dni glavkom odprtega zakotja<\/strong> je zna\u010dilno, da se izpadi pri\u010dno v nazalnem zgornjem kvadrantu in potekajo v loku navzgor in temporalno ter \u0161ele v poznem poteku zajamejo centralni vid. Izguba vida je postopna in obi\u010dajno nebole\u010da. Najpogostej\u0161i nevrolo\u0161ki razlog za monokularni negativni skotom pri osebah mlaj\u0161ih od 45 let pa je demielinizacijski opti\u010dni nevritis<\/strong>. Tipi\u010den je centralni skotom, bolniki povedo, da vidijo megleno, v\u010dasih kot skozi tan\u010dico. Pogosti pa so tudi periferni izpadi, ki se prehodno lahko pojavijo na obeh o\u010deh zaradi \u010desar je v\u010dasih te\u017eko oceniti ali gre za ekspanzivni proces. Zlasti pri temporalnih izpadih moramo kljub navidezni monokularni prizadetosti pomisliti na proces v kiazmi in napraviti CT ali MRI. Pri opti\u010dnem nevritisu je zna\u010dilno, da je test po Ishihari prej prizadet kot ostrina vida in se tudi kasneje popravi. Zna\u010dilen je pozitiven RAPD, tudi, \u010de vid \u0161e ni hudo prizadet. Bole\u010dine pri premikanju zrkla navadno niso hude in po nekaj dneh popustijo. Diferencialno diagnosti\u010dno so bole\u010dine, ki nastopijo npr. pri glavkomu zaprtega zakotja<\/strong> mnogo huj\u0161e, \u010deprav je mo\u017eno, da v\u010dasih pred pravim napadom bolniki do\u017eivljajo kratkotrajne prodromalne napade. Pravi glavkomski napad spremlja mo\u010dan glavobol, lahko tudi bruhanje, ro\u017eenica je motna, zenica pa \u0161iroka in fiksirana, zrklo je na otip trdo. Bolniki so navadno starej\u0161i in imajo pogosto visoko hipermetropijo (daljnovidnost).<\/p>\n

Nikakor pa ne smemo pri starej\u0161ih ljudeh spregledati bole\u010de izgube vida v okviru temporalnega arteritisa<\/strong>. Zna\u010dilen je “nov glavobol” z bole\u010dinami po polovici glave in v\u010dasih s klavdikacijo masetra in bole\u010dinami v mi\u0161icah. Pri tem stanju pride do infarkta vidnega \u017eivca (arteriti\u010dna anteriorna ishemi\u010dna opti\u010dna nevropatija<\/strong>) enega o\u010desa v pribli\u017eno 50% primerov. \u010ce bolnika ne zdravimo, se v roku 24 ur do 4 tednov stanje ponovi \u0161e na drugi strani pri pribli\u017eno eni tretjini bolnikov. Zvi\u0161ani SR, CRP in fibrinogen narekujejo takoj\u0161nje zdravljenje z intravenskim metilprednizolonom 1g\/dan 3-5 dni in nato 1 mg prednizona\/kg telesne te\u017ee v odvisnosti od SR, CRP oz. simptomov. Biopsijo arterije temporalis superficialis na\u010drtujemo v roku 48 ur, nikakor pa ne smemo zaradi tega odlo\u017eiti zdravljenja.<\/p>\n

Precej bolj pogosta je ne-arteriti\u010dna ishemi\u010dna opti\u010dna nevropatija<\/strong>. Gre za nenadno in nebole\u010do izgubo vida, ki nastane zaradi motnje pretoka v vejah kratkih posteriornih arterij, ki za zrklom tvorijo Zinnov obro\u010d in pialni pleksus. Pri obeh, arteriti\u010dni in nearteriti\u010dni obliki, velikokrat najprej pride do segmentalnega infarkta spodnje ali zgornje polovice vidnega \u017eivca in do posledi\u010dnega vi\u0161inskega izpada zgornje ali spodnje polovice vidnega polja.<\/p>\n

Na papili vidnega \u017eivca vidimo ishemi\u010dni edem in \u010drtaste krvavitve, kasneje segmentalno atrofijo. Slika je prakti\u010dno enaka kot pri arteriti\u010dni obliki. Stanje je pogosto pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, \u010de jim krvni tlak pade pod spodnjo mejo avtoregulacije. Pogosto se bolniki zjutraj zbudijo z izpadom, saj pono\u010di krvni tlak zaradi fiziolo\u0161kega nihanja dodatno pade. Pri tem ne gre za embolijo, ampak za motnjo perfuzije in posledi\u010dno trombozo. Vid se navadno slab\u0161a 48 ur, za razliko od opti\u010dnega nevritisa se le redko popravi. Navadno pride tudi do okvare centralnega vida, ob\u010dasno pa je ta ohranjen. Drugi napad na istem o\u010desu je zelo redek (<5%), mo\u017enost za isti dogodek na drugem o\u010desu v 5 letih pa je med 19-25%. V\u010dasih prizadetost drugega o\u010desa nastopi hitro, zato je tem bolnikom potrebno napraviti 24-urno merjenje krvnega tlaka. Pomembno je pravilno odmerjanje antihipertenzivov brez hitrih zni\u017eevanj tlaka, predvsem pa se izogibamo visokim ve\u010dernim odmerkom. Majhne doze antiagregacijskih zdravil nekoliko zmanj\u0161ajo incidenco pojava na drugem o\u010desu (za pribli\u017eno 5%), vendar ga ne prepre\u010dijo. Tveganje za akutni miokardni infarkt pri teh bolnikih ni bistveno pove\u010dano, prevalenca mo\u017eganskih okvar je prav tako le blago zvi\u0161ana. V\u010dasih tako stanje nastopi po operacijah v splo\u0161ni anesteziji, verjetno zaradi hipotenzivnega u\u010dinka.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Binokularni izpadi v vidnem polju<\/strong><\/p>\n

Vsi binokularni izpadi so negativnega tipa. Kot re\u010deno, se bolniki pogosto zavedajo izpada na temporalni strani, redkeje pa tistega na nazalni strani, ker ta zajema bistveno manj\u0161i del vidnega polja. Zato moramo pri ugotavljanju, ali je \u0161lo za binokularni izpad, o tem ciljano vpra\u0161ati bolnika.<\/p>\n

Binokularne izpade v grobem razdelimo v tiste, ki povzro\u010dajo heteronimno hemianopsijo<\/strong> in tiste, ki povzro\u010dajo homonimno hemianopsijo. Pri heteronimni hemianopsiji gre obi\u010dajno za bitemporalni izpad, ki ga povzro\u010da proces na kiazmi. Najve\u010dkrat gre za adenom hipofize, ki pritiska na kiazmo s spodnje strani, zato izpad napreduje od zgoraj navzdol. Mo\u017eni so tudi drugi ekspanzivni procesi, kot so kraniofaringeom, nevrofibrom, karotikokavernozne fistule in podobno.<\/p>\n

Homonimni izpadi<\/strong> nastopajo z izpadi na eni strani vidnega polja obeh o\u010di in zajemajo podro\u010dje glede na lokalizacijo lezije v traktusu ali opti\u010dni radiaciji. Vsi homonimni izpadi so negativni skotomi in obi\u010dajno spo\u0161tujejo vertikalni meridian.<\/p>\n

Za traktus so zna\u010dilni nekongruentni izpadi<\/span> . \u010ce so izpadi nastali nenadno, so zaradi bli\u017eine velikih \u017eil \u0161e posebej zna\u010dilni za anevrizme in jih je zaradi tega potrebno vzeti kot nujno stanje, tudi ob odsotnosti druge nevrolo\u0161ke simptomatike.<\/p>\n

Kongruentni izpadi so zna\u010dilni za opti\u010dno radiacijo in okcipitalni korteks<\/span> in nimajo velike lokalizacijske vrednosti. Velikokrat je zaradi velike reprezentacije makule v okcipitalnem korteksu centralni vid ohranjen (macular sparing). Vzroki za homonimne izpade so najve\u010dkrat vaskularni, seveda pa tudi vnetni, ekspanzivni ali posledica idiopatske intrakranialne hipertenzije. Pri mlaj\u0161ih bolnikih je pogosta prehodna hemianopsija s scintilirajo\u010dim skotomom ob migrenskih napadih, pri starej\u0161ih pa lahko pri prehodnih homonimnih izpadih za tranzitorne ishemi\u010dne atake.<\/p>\n

 <\/p>\n

Sklep<\/strong><\/p>\n

Izguba vida je pomembna okvara bolnikovega zdravja in v\u010dasih je pravilno prepoznavanje napovednih znakov klju\u010dnega pomena za hitro napotitev in posredovanje, ki lahko re\u0161i vid. Taka stanja so npr. odstop mre\u017enice, akutni glavkomski napad in temporalni arteritis. V ambulanti je te\u017eko lo\u010devati med o\u010desnimi in nevrolo\u0161kimi razlogi za slab vid. Pri monokularnih izpadih ima veliko lokalizacijsko vrednost dolo\u010ditev ali gre za pozitivni ali negativni skotom. Obi\u010dajno so razlogi za pozitivni skotom okulisti\u010dni, bolniki z negativnim monokularnim skotomom pa imajo (z izjemo glavkoma) navadno prizadet vidni \u017eivec. Pri bolnikih z binokularnimi izpadi gre za patolo\u0161ke procese v predelu kiazme ali retrokiazmalno, kar vedno povzro\u010da negativne izpade. Pri teh bolnikih je potrebna nevroradiolo\u0161ka in nevrolo\u0161ka obravnava. Lo\u010devanje med na\u0161tetimi oblikami je mo\u017eno z uporabo preprostih diagnosti\u010dnih pomagal kot so Snellenove tabele, tabele po Ishihari, konfrontacijski test vidnega polja in pregled zeni\u010dnih reakcij s presvetlitvijo opti\u010dnih medijev z direktnim oftalmoskopom. Ta pomagala lahko koristno uporabi tudi zdravnik dru\u017einske medicine.<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

 <\/p>\n

Literatura<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. Burde RM, Savino PJ, Trobe JD (eds.): Clinical decisions in Neuroophthalmology. 3rd<\/sup> Mosby, St.Louis 2002.<\/li>\n
  2. Walsh JT (ed): Visual fields: examination and interpretation. 2nd<\/sup> American Academy of Ophthalmology, Palace Press, San Francisco 1996.<\/li>\n
  3. Trobe JD. The physician’s guide to eye care. American Academy of Ophthalmology, Palace Press, San Francisco 1997.<\/li>\n<\/ol>\n
      \n
    1. Lavri\u010d A, \u0160vigelj V, Prestor B, Hawlina M. Homonimna hemianopsija-prikaz primera. Zdrav Vestn 2007; 78: 165-70.<\/li>\n
    2. Hawlina M. Nenadna izguba vida. V: Urgentna nevrologija. Grad A, et al. (ur.), Zdru\u017eenje nevrologov Slovenije, SZD,2009: 121-132.<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Nenadna izguba ali poslab\u0161anje vida je stanje, ki pogosto spremlja nevrolo\u0161ke bolezni, lahko pa je posledica bolezenskih sprememb v o\u010desu ali vidnem \u017eivcu. Diferencialna diagnoza temelji na \u010dasovnem poteku izgube vida, monokularnsti oz. binokularnosti, vrsti izpada vidnega polja, ugotavljanju relativnega aferentnega defekta ter barvnega vida. Velika ve\u010dina izgub vida je nebole\u010dih. Izjeme so opti\u010dni nevritis, … Preberi ve\u010d o Nenadna izguba vida<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[3302,1490,1489],"class_list":["post-2774","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-nenadna-izguba-vida","tag-oftalmologija","tag-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2774","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2774"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2774\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2774"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2774"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2774"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}