{"id":2790,"date":"2015-02-02T18:32:39","date_gmt":"2015-02-02T17:32:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=2790"},"modified":"2015-02-02T19:23:33","modified_gmt":"2015-02-02T18:23:33","slug":"okulistika-oftalmologija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okulistika-oftalmologija\/","title":{"rendered":"Okulistika &#8211; oftalmologija"},"content":{"rendered":"<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Refrakcija<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Primerjajte \u010dlove\u0161ko oko s fotoaparatom:\n<ol>\n<li><em>zenica je zaslonka, skozi katero vstopa svetloba v oko in ki s svojo \u0161irino avtomatsko uravnava koli\u010dino vpadne svetlobe. <\/em><\/li>\n<li><em>Hkrati opti\u010dni sistem o\u010desa deluje kot mo\u010dna zbiralna le\u010da, ki omogo\u010da, da nastane slika predmeta, ki jo gledamo na mre\u017enici v makuli. <\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><!--more--><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Kaj sestavlja opti\u010dni sistem o\u010desa: <em>Opti\u010dni sistem o\u010desa sestavljajo: <\/em>\n<ol>\n<li><em>ro\u017eenica(najmo\u010dneje lomi svetlobo), <\/em><\/li>\n<li><em>le\u010da(lahko spreminja mo\u010d lomljenja zaradi elasti\u010dnosti in ciliarne mi\u0161ice),<\/em><\/li>\n<li><em> prekatna vodica(manj\u0161i vpliv na lomljenje),<\/em><\/li>\n<li><em> steklovina(manj\u0161i vpliv na lomljene)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Kaj je refrakcija: <em>to je odnos, ki nastane med dol\u017eino zrkla in mo\u010djo njegovega lomljenja berz sodelovanja akomodacije<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Na\u0161tejte refrakcijske anomalije:<em>normalno stanje ali emmetropia, kratkovidnost ali myopia in daljnovidnost ali hypermetropia<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Kako dolo\u010damo centralno vidno ostrino: <em>izra\u010dunamo jo s <\/em>\n<ol>\n<li><strong><em>V<\/em><\/strong><em>=visus je<\/em><\/li>\n<li><strong><em> d<\/em><\/strong><em>(razdalja, s katere opravimo preiskavo) <\/em><\/li>\n<li><em>deljeno z <strong>D<\/strong>(razdalje, s katere normalno vidno oko jasno vidi znake na tablici). <\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em>Normalna vidna ostrina je 1,0 lahko tudi 2,0. Dolo\u010damo jo za vsako oko posebaj.<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>Kako popravimo refrakcijsko anomalijo:<em>s korekcijskimi stekli, ali z operacijo. Uporablja se tudi subjektivne metode (dolo\u010ditev vida brez in s korekcijo) in objektivne metode(skiaskopija, retinoskopija,..)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>Zakaj nastane starostna daljnovidnost: <em>akomondacija je sporobnost o\u010desa, da na razli\u010dnih razdaljah znotraj \u0161e jasno vidne najbolj oddaljene to\u010dke in najblji\u017eje to\u010dke vidi predmete jasno. V starosti ko ni ve\u010d akomodacije, je bli\u017einska to\u010dka v neskon\u010dnosti in ta pojav se imenuje starostna daljnovidnost<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">\u0160kiljenje in prepre\u010devanje slabovidnosti<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da obe o\u010desi delujeta kot en organ: <em>pogoji za monokularno gledanje in pogoji za binokularno gledanje<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Katere mi\u0161ice obra\u010dajo zrklo in v kateri smeri: <em>4 preme(musculus rectus) in 2 po\u0161evni misici (musculus obliquus). Oko premikajo v horizontalno smer, v vertikalno smer in kro\u017eno<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Katere polo\u017eaje zrkla poznate: <em>primarni, sekundarni in terciarni<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Kateri mo\u017eganski \u017eivci o\u017eiv\u010dujejo zunanje o\u010desne mi\u0161ice:\n<ol>\n<li><em>nervus oculomotorius za zgornjo, notranjo in spodnjo premo mi\u0161ico, <\/em><\/li>\n<li><em>spodnjo in mi\u0161ico za dviganje veke; <\/em><\/li>\n<li><em>nervus trochlearis za zgornjo po\u0161evno mi\u0161ico<\/em><\/li>\n<li><em>nervus abducens za zunanjo premo mi\u0161ico<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Kaj so ortophoria, heterophoria in heterotropia:<em>heterophoria<\/em><em>\u00e0latentno \u0161kiljenje, heterotropia<\/em><em>\u00e0manifestno \u0161kiljenje<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>Na\u0161tej glavne elemente binokularnega vida: <em>simultana percepcija, refleks fuzije, stereopska slika<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>Kaj je zna\u010dilno za paraliti\u010dno \u0161kiljenje odraslih: <em>nastane zaradi paralize zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em> Najpogosteje je prizadeta zunaja prema o\u010desna mi\u0161ica kot posledica prizadetosti 6.mo\u017eganskega \u017eivca. Pojavijo se dvojne slike, kar je za prizadetega zelo mote\u010de<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>Kaj je slabovidnost ali amblyopia: <em>pomeni zmanj\u0161ano ostrino vida, ki je ne moremo popraviti s korekcijskimi stekli in ki ni posledica organskih okvar. Predstavlja senzorno motnjo<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li>Kako zdravimo slabovidnost zaradi \u0161kiljenja:\n<ol>\n<li><em>predpogoje je ugotovitev vrsto \u0161kiljenja in senzori\u010dno motnjo.<\/em><\/li>\n<li><em> Zdravljenje je dolgotrajno in lahko traja letapoteka v ve\u010d stopnjah: dolo\u010ditev refrakcijske motnje, okluzija, pleoptika s pomo\u010djo aparatov, operacijska popravitev zrkel na o\u010desnih mi\u0161icah.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Spremembe na o\u010deh pri sistemskih boleznih<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Kaj je diabeti\u010dna retinopatija: <em>spremembe na mre\u017enici pri sladkornih bolnikih; <\/em> <em>je mikroangiopatija, ki prizadene retinalne prekapilare, arteriole, kapilare in venule<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Na\u0161tej vrste diabeti\u010dne retinopatije:<em>neproliferativna diabeti\u010dna retinopatija, proliferativna diabeti\u010dna retinopatija, diabeti\u010dna makulopatija, napredovana diabeti\u010dna o\u010desna bolezen <\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Kontrole sladkornih bolnikov in zdravljenje sprememb na o\u010deh:\n<ol>\n<li><em>\u010de ni sprememb na o\u010desnem ozadju so kontrole 1krat na leto,<\/em><\/li>\n<li><em>pri neproliferativni diabeti\u010dni retinopatiji ali makulopatiji vsakih 6 mesecev ali pogosteje-odvisno od obsega sprememb, <\/em><\/li>\n<li><em>pri proliferativni diabeti\u010dni retinopatiji je zdravljenje obse\u017ena panretinalna argon laserska fotokoagulacija v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu, <\/em><\/li>\n<li><em>pri napredovani diabeti\u010dni o\u010desni bolezni je potrebna virektomija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Spremembe na o\u010deh pri hipertireozi:\n<ol>\n<li><em>retrakcija zgornje veke, <\/em><\/li>\n<li><em>infiltrativna orbitopatija<\/em><em>\u00e0za katero so zna\u010dilne zadebeljene zunanje o\u010desne mi\u0161ice zaradi edema in infiltracije z limfociti, kar vodi do motnje v delovanju prizadete mi\u0161ice in nastanka dvojnih slik<\/em><\/li>\n<li><em>proliferacija orbitalne ma\u0161\u010dobe in vezivnega tkiva<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Glavne spremembe na o\u010deh pri revmatoidnem artritisu:<em>keratoconjunctivitis sicca, keratitis, skleritis<\/em><\/li>\n<li>Katere so najpogostej\u0161e metstaze na o\u010deh<em>: metastaze v \u017eilnico in o\u010dnico<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Po\u0161kodbe<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pomen anamneze pri o\u010desni po\u0161kodbi<em>: anamneza je pomembna, da lahko pravilno ukrepamo; vpra\u0161amo kako in na kak\u0161en na\u010din je po\u0161kodba nastala<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Katere za\u0161\u010ditne ukrepe poznate:<em>za\u0161\u010ditna o\u010dala, \u0161\u010ditniki maske<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Pri katerem delu je ob po\u0161kodbi potrebno pomisliti na morebitni kovinski tujek v o\u010desu<em>:<\/em><em> pri bru\u0161enju, varjenju ali vrtanju<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Delitev o\u010desnih po\u0161kodb po lokaciji:<em>okolice o\u010desa, zunanjih o\u010desnih delov, sprednjih o\u010desnih delov, zadnjih o\u010desnih delov, o\u010dnice, kombinirane po\u0161kodbe<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Vzroki in na\u010dini nastanka po\u0161kodb:\n<ol>\n<li><em>Tope: udarnina<\/em><\/li>\n<li><em>Probojne, bez ali s tujkom v o\u010desu<\/em><\/li>\n<li><em>Kemi\u010dne: perusija<\/em><\/li>\n<li><em>Fizikalne: opeklina, z \u017earki\/ob udarcu strele\/u ultravioli\u010dnim sevanjem\/z ionizirajo\u010dimi \u017earki<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>Ro\u017eeni\u010dna erozija: <em>gre za odrgnino ro\u017eeni\u010dnega epitela. Po\u0161kodba se poka\u017ee, \u010de jo obarvamo s fluoresceinom. Bolnik ima hude bole\u010dine in mo\u010dno izra\u017een obrambni trias. Vzroki so razli\u010dni: dregnjenje z razli\u010dnimi predmeti(veja, bilka, las,..)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>Kaj pomeni diagnoza Corpus alienum corneae, najpogostej\u0161i vzrok, za\u0161\u010dita in zdravljenje:\n<ol>\n<li><em>diagnoza pomeni tujek, ki prileti v tisti del ro\u017eenice, ki le\u017ei na obmo\u010dju o\u010desne \u0161pranje<\/em><\/li>\n<li><em>najpogostej\u0161i vzrok: drobni metalni tujki, ki priletijo v oko pri bru\u0161enju\/varjenju\/vrtanju<\/em><\/li>\n<li><em>za\u0161\u010dita: za\u0161\u010ditna o\u010dala<\/em><\/li>\n<li><em>zdravljenje: najprej je potrebno tujek odstraniti skupaj z rjo in infiltracijskim obro\u010dkom. Po prehodni anasteziji z lokalnim anestetikom v obliki kapljic se tujke najla\u017eje odstrani s posebno remocijsko iglo ali \u017elebi\u010dkom na biomikroskopu. Po odstranitvi tujka ostane na ro\u017eenici razli\u010dno globoka ranica, zato ima bolnik \u0161e nekaj dni ob\u010dutek tujka. Ostalo zdravljenje je antibioti\u010dno mazilo ve\u010drat dnevno, nekaj dni mirovanje z zaprtim o\u010desom, analgetiki<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>Na\u0161tej tri glavne na\u010dine kontuzijske po\u0161kodbe (udarnine) o\u010desa in njegove okolice glede na povr\u0161ino in jakost delovanja sile:<em>udarnina o\u010dnice z zlomom lobanjskih kosti, udarnina o\u010dnice brez zloma lobanjskih kosti, udarnina o\u010desa in o\u010dnice<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li>Vzroki in posledice kontuzijske (tope) po\u0161kodbe o\u010dnice z zlomom lobanjskih kosti:<\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol>\n<li><em>Vzroki: prometne nesre\u010de, posledica mo\u010dnega udarca z razli\u010dnimi predmeti(sekanje polen, udarec s konjskim kopitom,..)<\/em><\/li>\n<li><em>Posledice: pok dna o\u010dnice (omejena gibljivost o\u010desa z dvojnimi slikami), po\u0161kodba o\u010desnega \u017eivca(podpludba mehkih delov, omejena gibljivost o\u010desa)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"10\">\n<li>Vzroki in posledice kontuzijske (tope) po\u0161kodbe o\u010dnice brez zloma lobanjskih kosti:\n<ol>\n<li><em>Vzrok: prometne nesre\u010de-z manj\u0161im udarcem, posledica udarca (manj\u0161a mo\u010d), npr.udarec z pestjo, udarec pri boksu, udarec z ve\u010djo \u017eogo.<\/em><\/li>\n<li><em>Posledica: podpludba vek in raztrganine ko\u017ee<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li>Opi\u0161ite na\u010din in posledice delovanja sile pri neposredni udarnini o\u010desa:\n<ol>\n<li><em> gre za topi udarec predmeta neposredno po o\u010desu, saj je predmet manj\u0161i od kostne odprtine o\u010dnice(udarec teni\u0161ke \u017eogice, hokejske plo\u0161\u010dice, kepa snega, kamen, zama\u0161ek pri odpianju steklenice pene\u010dega vina, manj\u0161i kos lesa, kovinska kljukica, udarec s kravjim repom\/rogom,..)<\/em><\/li>\n<li><em>Pri teh po\u0161kodbah je naprej, ko se zrklo zaradi delovanja sile delno splo\u0161\u010di, najmo\u010dneje izpostavljen pritisku in vlkeu sprednji o\u010desni segment. \u010ce oko pri tem ne po\u010di(ruptura), nastane po prenehanju delovanja sile u\u010dinek sesanja, ki deluje na zadnje dele o\u010desa. Pri tem lahko pride do trganja in pokanja enega ali ve\u010d delov v notranjosti o\u010desa.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"12\">\n<li>Prva pomo\u010d pri bolniku, ki je utrpel topo po\u0161kodbo o\u010dnice in o\u010desa: <em>Prva pomo\u010d je obveza in analgetik<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li>Vrste in vzroki probojne po\u0161kodbe o\u010desa:\n<ol>\n<li><em>Neposredno zaradi udarca s ostrim predmetom<\/em><\/li>\n<li><em>Posredno, ko zaradi mo\u010dnega topega udarca oko po\u010di (ruptura)<\/em><\/li>\n<li><em>Odptre ali zatesnjenje s tkivom iz notranjih delov o\u010desa<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li>Kateri zapleti nastanejo, \u010de ostane v o\u010desu kovinski tujek: <em>kovinski tujki so v\u010dasih izredno majhni, zato se vstopne rane ne vidi<\/em><em>\u00e0tak\u0161ne tujke se spregleda, kovnski tujki, ki niso odstranjeni postopno povzro\u010dajo skaljevanje le\u010de, spremembo barve \u0161arenice in okvaro mre\u017enice(zaradi po\u010dasnega rjavenja)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"15\">\n<li>Prva pomo\u010d pri bolniku s probojno po\u0161kodbo o\u010desa<em>: obveza in analgetik<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li>Kam spada politravmatiziran bolnik: <em>spada na travmatolo\u0161ko urgenco, kjer bo obravnavan skupinsko po ustaljenih postopkih<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"17\">\n<li>Kemi\u010dne po\u0161kodbe o\u010desa-perusija: <em>gre za po\u0161kodba z lugom, kislino, razli\u010dnimi \u010distili, apnom, malto, lepili, solzilcem in podobno. So najbolj nevarne po\u0161kodbe o\u010desa saj lahko povzro\u010dajo slepoto. Te\u017ea okvare je odvisna od koncentracije in trajanja delovanja jedkovine.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li>Fizikalne po\u0161kodbe o\u010desa:<em>opekline, po\u0161kodbe zaradi sevanja,<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li>Kaj je ophthalmia photoelectrica, kak\u0161no je zdravljenje:\n<ol>\n<li><em>to je po\u0161kodba zaradi sevanja, vzrok za to je varjenje brez o\u010dal in smu\u010danje na vi\u0161inskem snegu brez za\u0161\u010ditnih o\u010dal. <\/em><\/li>\n<li><em>V obeh primerih pride \u017ee po nekaj minutah do okvare ro\u017eeni\u010dnega epitela. Globji o\u010desni deli niso prizadeti. Po 6-8 urah se pojavi mo\u010dan obrambni trias z bole\u010dinami. Te\u017eave trajajo 2-3 dni in ne pu\u0161\u010dajo posledic<\/em><\/li>\n<li><em>Zdravljenje: bolniku je potrebno pojasniti kaj je povzro\u010dilo te\u017eave in kako dolgo bodo te\u017eave trajale. Najbolj\u0161e je mirovanje v mraku, hladni obkladki, mazanje z antibioti\u010dnim mazilom ve\u010dkrat denvno in analgetiki v tabletah<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Posebnosti nege o\u010desnega bolnika<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Kak\u0161en naj bo razmak med posameznimi zdravili, ki jih dajemo v oko: <em> 10 minut<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Opi\u0161ite, kako dajemo bolniku o\u010desne kapljice in mazilo:\n<ol>\n<li><em>Kapljice dajemo bolniku le\u017ee, \u010de sedi, naj ima glavo lahno nagnjeno nazaj, pogled usmerjen navzgor in navzven. S prstom potegnemo spodnjo veko navzdol in kapnemo 1-2 kapljici v nastalo vezi\u010dno vre\u010dko v notranji o\u010desni kot iz oddaljenosti nekaj centimetrov. Veko nato zadr\u017eino nekja sekund, da se kapljice razlijejo po vezi\u010dni vre\u010dki, nato naj bolnik oko za nekaj sekund zapre<\/em><\/li>\n<li><em>Za mazilo je podoben na\u010din. Iz tubice iztisnemo 1 cm mazila v vezni\u010dno vre\u010dko, nato naj bolnik nekaj \u010dasa dr\u017ei oko zaprto., da se mazilo raztopi. Pri tem se lahko oko preko zaprtih vek ne\u017eno masira s prsti<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Katere o\u010desne obveze poznate:\n<ol>\n<li><em>enostavna obveza enega o\u010desa(monokulus), <\/em><\/li>\n<li><em>enostavna obveza enega po\u0161odovanega o\u010desa in drugega zdravega zaradi mirovanja(binokulus), <\/em><\/li>\n<li><em>kopresijska obveza, <\/em><\/li>\n<li><em>vla\u017ena komora <\/em><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Kako negujemo o\u010desno protezo: <em>redno vsakodnevno jo umivamo v mla\u010dni teko\u010di vodi. Pazimo, da se ne obkru\u0161i ali razbije<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/em><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Razlo\u017eite pojem slepota in prakti\u010dna slepota:<\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li><em>Slepota: (amaurosis)<\/em>\u00e0<em>oseba ne dojema svetlobe; <\/em><\/li>\n<li><em>Prakti\u010dna slepota<\/em>\u00e0<em>oseba ima ostanke vida<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Anatomija in fiziologija o\u010desa<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tejte sprednje dele o\u010desa: <em>ro\u017eenica, sprednji prekat, \u0161arenica z zenico in del belo\u010dnice, veznica<\/em><\/li>\n<li>kaj je o\u010dnica in kaj le\u017ei v njej: <em>ali orbita je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina<\/em><\/li>\n<li>katere so o\u010desne ovojnice: <em>zunanja o\u010desna ovojnica daje o\u010desu obliko in oporo(belo\u010dnica in ro\u017eenica), srednja skrbi za prehrano o\u010desa(\u017eilnica) notranja pa sprejema svetlobo in zaznava slike(mre\u017enica)<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tej prostore v notranjosti o\u010desa: <em>sprednji prekat, zadnji prekat in steklovinski prostor<\/em><\/li>\n<li>kaj veste o belo\u010dnici: <em>je bela, razmeroma \u010dvrsta, neprozorna vezivna opna. Objema skoraj celo zrklo in predstavlja neke vrsta o\u010desni skelet. Nanjo prira\u0161\u010dajo o\u010desne mi\u0161ice<\/em><\/li>\n<li>kak\u0161ne so zna\u010dilnosti ro\u017eenice: <em>je prozorna, brez \u017eil in polna \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev. Prozorna ostane le \u010de je vla\u017ena.<\/em><\/li>\n<li>kaj prekriva veznica: <em>pokriva notranjo povr\u0161ino vek<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tejte dele \u017eilnice(uvea): <em>\u0161arenica, ciliarno telo ali ciliarnik in \u017eilnica v o\u017ejem pomenu<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tej zna\u010dilnosti \u0161arenice<em>: po njeni obarvanosti lo\u010dimo barvo o\u010desa, s pomo\u010djo \u0161areni\u010dnih mi\u0161ic se o\u017ei in \u0161iri ter tako dolo\u010da koli\u010dino svetlobe, ki prihaja v oko<\/em><\/li>\n<li>kateri midriatik uporabljamo pri pregledu o\u010desnega ozadja: <em>Mydriacyl in Trop<\/em>icamid<\/li>\n<li>katere dele ciliarnika poznate in kateri sta njegovi glavni vlogi: <em>deli<\/em><em>\u00e0ciliarni nastavki in ciliarna mi\u0161ica; glavne naloge<\/em><em>\u00e0izlo\u010da prekatno vodico in uravnava akomodacijo<\/em><\/li>\n<li>razlo\u017eite glavne anatomske zna\u010dilnosti mre\u017enice: <em>je najva\u017enej\u0161i del o\u010desa, saj \u010dutilne celice-to so \u010depki in pali\u010dice, ki so sestavni del mre\u017enica-s pomo\u010djo fotokemi\u010dnih procesov spreminjajo svetlobo v \u017eiv\u010dni dra\u017eljaj. Iz mre\u017enice izvirajo tudi \u017eiv\u010dne niti.<\/em><\/li>\n<li>kaj veste o vidni poti: <em>\u017eiv\u010dni dra\u017eljaj potuje od \u010dutilnih celic po obeh o\u010desnih \u017eivcih, ki se na bazi lobanje nad hipofizo kri\u017eata (chiasma opticum), v primarne in sekundarne vidne centre v mo\u017eganih<\/em><em>\u00e0vidna pot<\/em><\/li>\n<li>kje je zakotje in \u010demu slu\u017ei: <em>v zakotju se stikajo ro\u017eenica, belo\u010dnica in koren \u0161arenice. V tem delu odteka skozi pore prekatna vodica iz o\u010desa v Schlemmov kanal.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Oftalmolo\u0161ki pregled<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>kateri so posebni znaki prizadetosti sprednjih delov o\u010desa (obrambni trias): <em> stiskanje o\u010desa(blefarospazem), mote\u010da svetloba(fotofobija) in solzenje(epifora)<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tej motnje vida, ki so znak resnih zapletov na mre\u017enici in vidni poti: <em>rde\u010dina, toplota, bole\u010dina, motnje vida(dvojni vid, meglena slika,popolna izguba slike,..) iskrenje in bliskanje pred o\u010dmi<\/em><\/li>\n<li>kaj lahko pregledamo s fokalno razsvetljavo: <em>evertiramo veke, okulomotorno ravnote\u017eje o\u010di in njihovo gibljivost<\/em><\/li>\n<li>katera dva osnovna oftalmolo\u0161ka aparata poznate in \u010demu slu\u017eita: <em>biomiroskop ali \u0161pranjska svetilka(pove\u010da podrobnosti v podro\u010dju vek, veznice, ro\u017eenice, v sprednjem prekatu, na \u0161arenici, le\u010di in v steklovini) in oftalmoskop(gledamo lomne medije, predvsem prozornost le\u010de in steklovine, o\u010desno ozadje zlasti papilo o\u010desnega \u017eivca in mre\u017enico z \u017eilami, deloma pa tudi \u017eilnico)<\/em><\/li>\n<li>predstavite osnovni o\u010desni pregled: <em>pregled v fokalni razsvetljavi, okulomotorno ravnote\u017eje o\u010di in njihovo gibljivost, prehodnost solznih poti, pregled z biomikroskopom in oftalmoskopom, dolo\u010ditev centralnega vida in izmerimo o\u010desni pritisk; rtg-slikanje, CT, MR, UZ vratnega o\u017eilja,.<\/em><\/li>\n<li>imenujte enega izmed lokalnih anestetikov v obliki kapljic: <em>Tetracain, Novesin<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tejte nekaj dodatnih oftalmolo\u0161kih preiskav: <em>pregled globinskega vida, ultrazvo\u010dne preiskave o\u010desa in o\u010dnice, pregled vidnega polja s pomo\u010djo kineti\u010dne perimetrije, refraktometer za objektivno dolo\u010danje lomnosti o\u010desa,..<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">O\u010dnica<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>kaj se nahaja v o\u010dnici: <em>o\u010desni \u017eivec, 4 preme in 2 po\u0161evni o\u010desni mi\u0161ici, del solzne \u017eleze, \u0161e nekatere druge mi\u0161ice, \u017eile in \u017eivci, orbitalno ma\u0161\u010devje z vezivnim tkivom<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tejte vzroke za spremembo polo\u017eaja o\u010desa v o\u010dnici: <em>razvojne nepravilnosti, vnetja, po\u0161kodbe, tumorji<\/em><\/li>\n<li>kaj je najpogostej\u0161i vzrok obojestranskega eksoftalmusa: <em>hiperfunkcija \u0161\u010ditnice (Morbus Basedown)<\/em><\/li>\n<li>kaj pomeni diagnoza endokrina oftalmopatija: <em>kompleksna hormonalna in imunolo\u0161ka prizadetost<\/em><\/li>\n<li>kdaj lahko pride do orbitalne flegmone: <em>pri gnojnem vnetju sinusov (podro\u010dje etmoidov), zlasti pri otrocih. <\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Veke<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>kako normalno zapiramo in odpiramo oko: <em>s pomo\u010djo mi\u0161ice, ki dviga in spu\u0161\u010da zgornjo veko (m.levator palpebrae). Spodnja veka pri tem miruje in je le za oporo<\/em><\/li>\n<li>kaj je ptoza veke in kak\u0161ni so vzroki za njen nastanek: <em>zgornja veka je deloma ali povsem spu\u0161\u010dena. Je prirojena ali pa spremljajo\u010d znak druge bolezni(ohromitev mi\u0161ice, tumorji v o\u010dnici)<\/em><\/li>\n<li>kak\u0161ne so lahko posledice nezdravljene prirojene ptoze: <em>moten razvoj vida(ker oko ne sodeluje pri gledanju), \u0161kilni odklon<\/em><\/li>\n<li>kaj je entropij: <em>mi\u0161i\u010dne niti kro\u017ene mi\u0161ice se prevrnejo \u010dez rob, ki se z vejicami obrne navznoter. Zato vejice grebejo po ro\u017eenici, kar povzro\u010da solzenje in bole\u010dine<\/em><em>\u00e0posledi\u010dno vnetje ro\u017eenice<\/em><\/li>\n<li>kaj je ektropij? Kaj je lagoftalmus: <em>ektropij<\/em><em>\u00e0veka obrnjena navzven; lagoftalmus<\/em><em>\u00e0nastane pri parezi obraznega \u017eivca, bolnik ne more utripati z vekami in ne more zapreti o\u010desa<\/em><\/li>\n<li>kaj je trihiaza: <em>normalen polo\u017eaj veke, le vejice so obrnjene proti o\u010desu<\/em><\/li>\n<li>kaj je hordeolum in kako se zdravi: <em>je je\u010dmen\u010dek (z gnojem napolnjen mehur\u010dek), zdravi se z vbodno inzicijo(\u010de se mehur\u010dek sam ne izprazni)+dodatno zdravljenje \u0161e z lokalnimi antibioti\u010dnimi mazili in peroralni antibiotik<\/em><\/li>\n<li>kaj je halacij in kako se zdravi: <em>postopoma nastajajo\u010da zatrdlina veke v podro\u010dju Meibomovih \u017elez in sicer brez izrazitej\u0161ih vnetnih znakov. Zdravi se operativno(incizija z notranje strani veke)<\/em><\/li>\n<li>katere benigne tumorje na vekah poznate pri majhnih otrocih: <em>elasti\u010dni tumor(le\u017ei na podro\u010dju zgornjega temporalnega dela roba o\u010dnice)<\/em><em>\u00e0dermoidna cista in \u017eilni tumor<\/em><em>\u00e0hemangiom<\/em><\/li>\n<li>kak\u0161en je bazaliom: <em>obi\u010dajno ne metastazira, raste po\u010dasi, ima tipi\u010dno obliko z dvignjenimi robovi in vdrtinami, vla\u017ee\u010dim centrom<\/em><\/li>\n<li>kako zdravimo maligne tumorje vek: <em>\u010dimprej\u0161na odstranitev<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Solzni organ<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tejte dele solznih organov: <em>sekretorni in odvodni del<\/em><\/li>\n<li>naloga solzne teko\u010dine: <em>mehani\u010dno \u010disti sprednje dele o\u010desa, uni\u010duje bakterije in vla\u017ei ro\u017eenico<\/em><\/li>\n<li>iz \u010desa je sestavljena solzna teko\u010dina: <em>solze, sluz, ma\u0161\u010dobo, baktericidni ferment lizocin<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tej odvodne dele solznih organov: <em>zgornja in spodnja solzna luknjica, solzna kanal\u010dka, solznik<\/em><\/li>\n<li>kdaj nastane pove\u010dano solzenje: <em>psihi\u010dno vzburjenje(jok), lahko je del obrambnega triasa ali posledica motenega obtoka solz v odvodnem delu<\/em><\/li>\n<li>kako preverimo prehodnost solznih poti<em>:<\/em><em> z izpiranjem<\/em><\/li>\n<li>sindrom suhega o\u010desa: <em>posledica zmanj\u0161anje tvorbe solz zaradi propadanja \u017eleznega tkiva solzne \u017eleze.<\/em><\/li>\n<li>kako preverimo koli\u010dino izlo\u010denih solz: <em>z Schirmerjevim preizkusom<\/em><\/li>\n<li>nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih: <em>zastoj solz in sluzi<\/em><em>\u00e0solznik ote\u010de nastane vnetje. Vnetje lahko ostane znotraj solznika, dobi obliko abscesa in se prej ali slej spontano predre.<\/em><\/li>\n<li>zdravljenje prirojene stenoze solzno-nosnega kanal\u010dka pri novorojen\u010dkih: <em>novorojen\u010dka mora \u010dim prej pregledati oftalmolog, edino pravo zdravljenje je vzpostavitev solzno-nosnega kanala. Najprej poizku\u0161amo z masa\u017eo solznika, s prebrizgavanjem, sondiranje+antibioti\u010dne kapljice<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Veznica<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>katere dele veznice poznate: <em>veznica zrkel, vezica vek, veznica zgornje in spodnje prehodne gube<\/em><\/li>\n<li>kaj je veznica in kaj pomeni pojem \u00bbrde\u010de oko\u00ab <em>: je gladka in vla\u017ena sluznica. Hiperemija veznice, dra\u017eenost o\u010desa ali rde\u010de oko je vedno znak vnetja sprednjih delov o\u010desa<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tejte osnovne znake konjuktivitisa: <em>praviloma obojestranska prizadetost, obrambni trias, hiperemija vseh ther vezni\u010dnih delov, izcedek, v\u010dasih tudi oteklina veznice<\/em><\/li>\n<li>katere konjunktivitise poznate glede na potek in trajanje vnetja ter na povzro\u010ditelje: <em>potek<\/em><em>\u00e0akutni ali kroni\u010dni konju.; glede na povzro\u010ditelja<\/em><em>\u00e0neinfekcijski in infekcijski konju.+ epidemi\u010dni konju.<\/em><\/li>\n<li>epidemi\u010dni konjunktivitis: <em>adenovirusno vnetje, ki ga spremlja slabo po\u010dutje in pove\u010dane regionalne limfne \u017eleze. Oko je mo\u010dno rde\u010de, zlasti veznica v notranjem o\u010desnem kotu, sekrecija je vodenosluzasta<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tejte za\u0161\u010ditne ukrepe pri akutnih konjunktivitisih in pri konjunktivitisih z izrazitej\u0161o sekrecijo: <em>osamitev, higiena rok, uporaba papirnatih rob\u010dkov za enkratno uporabo, uporaba svoje brisa\u010de in zdravil, prepovedano je merjenje o\u010desnega pritiska, obveza o\u010desa ni priporo\u010dljiva<\/em><\/li>\n<li>katere povzro\u010ditelje konjunktivitisa pri novorojen\u010dkih poznate: <em>gonococcus in chlamydia oculogenitalis<\/em><\/li>\n<li>kaj veste o infekciji z okulogenitalno klamidijo: <em>klini\u010dna slika je zelo burna in se pojavi \u017ee 2-4dni po rojstvu. Zdravljenje je sistemsko in lokalno(z antibiotiki), isto\u010dasno se zdravi tudi star\u0161e<\/em><\/li>\n<li>kaj je Credejeva profilaksa<em>:<\/em><em> profilakti\u010dno novorojen\u010dkom takoj ob porodu v o\u010di vkapljajo 1% srebrov nitrat<\/em><\/li>\n<li>kaj veste o hiposfagmi: <em>je krvavitev pod veznico zrkla, lahko nastane spontano. Klini\u010dna slika je zelo pogosto dramati\u010dna, bolniki so prestra\u0161eni, stanje pa je popolnoma nenevarno. Zdravljenje ni potrebno.<\/em><\/li>\n<li>kaj je pterigij: <em>je vasularizirana guba veznice zrkla, ki praviloma nazalno prera\u0161\u010da rob ro\u017eenice in postopoma raste proti njenemu centu. Zdravljenje je operativno<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Ro\u017eenica<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>kako se hrani ro\u017eenica: <em>iz obrobnih \u017eilic, prekatne vodice in iz solznega filma<\/em><\/li>\n<li>na\u0161tejte lomne medije: <em>ro\u017eenica, prekatna vodica, zenica, le\u010da, steklovina<\/em><\/li>\n<li>kak\u0161en je normalen premer ro\u017eenice pri odraslih: <em>11,5mm (10 do 13mm)<\/em><\/li>\n<li>kaj je potrebno narediti dojen\u010dku, \u010de sumimo, da ima pove\u010dano ro\u017eenico: <em>potreben je \u010dimprej\u0161nji pregled pri oftalmologu, da izklju\u010dimo kongenitalni glavkom<\/em><\/li>\n<li>zna\u010dilnosti in zdravljenje ro\u017eeni\u010dne razjede(ulcus corneae): <em>zna\u010dilnosti<\/em><em>\u00e0oko je mo\u010dno rde\u010de, prisotna je gnojna sekrecija in bole\u010dina, vnetje \u0161arenice in gnoj na dnu sprednjega prekata v obliki belkasto-rumenega nivoja, lahko pride do ro\u017eeni\u010dne preforacije; kon\u010dni rezultat je vedno ve\u010dja ali manj\u0161a neporozna ro\u017eeni\u010dna brazgotina s trajno okvaro vida. Zdravljenje<\/em><em>\u00e0\u010dimprej\u0161nja hospitalizacija bolnika, takoj\u0161na lokalna in sistemska antibioti\u010dna terapija, odvzetje brisa veznice in ro\u017eenice za dolo\u010ditev povzro\u010ditelja in antibiograma<\/em><\/li>\n<li>herpeti\u010dni keratitis: <em>povzro\u010da virus herpes simplex, vnetje se za\u010dne na povr\u0161ini ro\u017eenice, ima obliko vejice(lepo vidi po obarvanju s fluoresceinom-vidi s pomo\u010djo biomikroskopa), nagnjenje k vnetjem in pogosto ponavljanje izbruha bolezni predvsem pri virozah in kadar se zni\u017ea odpornost organizma zaradi drugih vzrokov. Posledica ponavljanj je lahko trajna okvara vida<\/em><\/li>\n<li>kaj veste o oftalmi\u010dnem herpes zosterju: <em>lahko se vnamejo povrhnji in globoki deli ro\u017eenice, gre za prizadetost prve veje n. trigeminusa z mo\u010dnimi bole\u010dinami in tvorbo mehur\u010dkov na ko\u017ei polovice lasi\u0161\u010da\/\u010dela\/zgornje veke\/nosu, povzro\u010da ga virus varicella zoster, zdravimo z virustatiki peroralno in lokalno<\/em><\/li>\n<li>kaj je keratitis e lagophthalmo in kak\u0161no je zdravljenje: <em>posledica su\u0161enja ro\u017eenice, ko bolnik ne more zapreti o\u010desa zaradi okvare obraznega \u017eivca, okvara je lahko za\u010dasna ali pa trajna. Zdravimo z vla\u017eno komoro, mazili, viskoznimi kapljicami<\/em><\/li>\n<li>zakaj nastane bulozna keratopatija: <em>posledica ve\u010dje okvare notranjega, endotelnega sloja ro\u017eenice. Nastane po te\u017ejih vnetjih, po po\u0161kodbah ali po te\u017ekih operativnih posegih na sprednjih o\u010desnih delih.<\/em><\/li>\n<li>kaj je keratokonus, kak\u0161en je potek bolezni: <em>je zna\u010dilno po\u010dasno tanj\u0161anje ene ali obeh ro\u017eenic v centralnih predelih, ro\u017eenica je vedno bolj sto\u017e\u010dasto izbo\u010dena, bolezen je po vsej verjetnosti generi\u010dno pogojena in se za\u010denja po puberteti z nara\u0161\u010dajo\u010dim astigmatizmom. Postopoma v\u010dasih pa tudi v kratkem \u010dasu postane vrh keratokonusa vedno bolj skaljen, vidna sposobnost pa vedno bolj<\/em> slaba<\/li>\n<li>zdravljenje keratokonusa: <em>v za\u010detku lahko vid popravimo z o\u010dali, kasneje s trdimi kontaktnimi le\u010dami; pri napredovanju bolezni je edino uspe\u0161no zdravljenje presaditev ro\u017eenice<\/em><\/li>\n<li>penetrantna keratoplastika<em>:<\/em><em> je presaditev ro\u017eenice(iz dajalca na prejemnika), premer transplantirane ro\u017eenice je obi\u010dajno 7,5mm in gre za t.i. opti\u010dno keratoplastiko<\/em><\/li>\n<li>pri katerih boleznih je uspeh keratoplastike najbolj\u0161e, pri katerih najslab\u0161i: <em>najbolj\u0161i<\/em><em>\u00e0keratokonus, najslab\u0161i<\/em><em>\u00e0mo\u010dno vaskularizirana ro\u017eenica<\/em><\/li>\n<li>refraktivna kirurgija: <em>z razli\u010dnimi posegi se poizku\u0161a na ro\u017eenici spremeniti lomnost o\u010desa, za korigiranje astigmatizma in miopatije<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Belo\u010dnica<\/span><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>zna\u010dilnosti belo\u010dnice: <em>skupaj z ro\u017eenico sestavlja zunanjo o\u010desno ovojnico, sestavlja 4\/5 zrkla in v sprednjem delu prehaja v prozorno ro\u017eenico. Sestavljena je predvsem iz fibroznih vlaken, zato je zelo \u010dvrsta. \u0160\u010diti notranje dele o\u010desa. Je bele barve in ni prozorna, kar je pomembno za delovanje opti\u010dnega sistema o\u010desa. Na zunanjo povr\u0161ino se prira\u0161\u010dajo zunanje o\u010desen mi\u0161ice, ki premikajo zrklo. V zadnjem delu je odprtina, skozi katero izstopa vidni \u017eivec<\/em><\/li>\n<li>kaj je episkleritis: je <em>vnetje povrhnjih delov belo\u010dnice, vidno kot ostro omejeno, rahlo dvignjeno podro\u010dje z raz\u0161irjenimi \u017eilami veznice in povrhnjih delov belo\u010dnice, modrikaste barve<\/em><\/li>\n<li>kaj je skleritis: <em>je redkej\u0161e, globlje vnetje belo\u010dnice, ki je neostro omejeno podro\u010dje v obliki vozli\u010dka, ki je na dotik zelo bole\u010de<\/em><\/li>\n<li>kaj je stafilom: <em>stanj\u0161ana in izbo\u010dena belo\u010dnica<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">\u017dilnica<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol>\n<li>kaj je uveitis: <em>vnetje Prizadeta je celotna \u017eilna ovojnica ali le posamezni deli. Vnetje \u0161arenice je iritis, vnetje ciliarnega telesa je cyclitis in vnetje \u017eilnice chorioditis.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>kaj je uveitis anterior in kaj uveditis posterior: <em>anterior<\/em><em>\u00e0vneta \u0161arenica in ciliarno telo to se imenuje iridocyclitis ali sprednji uveitis; posteroir<\/em><em>\u00e0vnetje \u017eilnice<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>komplikacije uveitisa: <em>prizadeta vidna ostrina, skaljevanje le\u010de, mo\u010dno prizadet vid<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>vzroki uveitisa: <em>tuberkuloza, vnetna \u017eari\u0161\u010da v glavi, revmatske bolezni<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>zdravljenje uveitisa: <em>zmanj\u0161evanje vnetja in prepre\u010devanje zadnjih sinehij s kortikosteroidi in mo\u010dnimi midriatiki, v akutni fazi ogrevanje in obveza. \u010ce vnetje povzro\u010di povi\u0161an o\u010desni pritisk ali sekundarni glavkom, pa antiglavkomska terapija.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>najpogostej\u0161i maligni tumor uveje: <em>maligni melanom<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Mre\u017enica<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol>\n<li>katere so \u010dutilne celice mre\u017enice in za kaj so odgovore: <em>pali\u010dice in \u010depke. Pali\u010dice zaznavajo svetlobo in temo. \u010cepki pa so odgovorni za centralno vidno ostrino in barvni vid<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>motnje barvnega vida: <em>so lahko prirojene ali pridobljene. Protanopija<\/em><em>\u00e0ne vidi rde\u010de, devteranopija<\/em><em>\u00e0ne vidi zelene, tritanopija<\/em><em>\u00e0ne vidi modre. \u010ce so motnje manj izra\u017eene govorimo o anomaliji. Za preizkus uporabljano razli\u010dne teste, najve\u010dkrat barvne tablice z zanki, ki se med seboj razlikujejo po barvi, nasi\u010denosti in svetlosti<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>kaj pomeni slepa pega in kaj rumena pega: <em>slepa pega je podro\u010dje brez \u010dutilnih celic in na tem mestu izhajajo opti\u010dna vlakna iz zrkla, ter tako tvorijo vidni \u017eivec, to podro\u010dje je veliko 1,5mm. rumena pega je podro\u010dje najostrej\u0161ega vida, velikosti 1,5-2mm, v njej se nahajajo predvsem \u010depki, ki so odgovorni za centralni in barvni vid.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tej metode za pregled o\u010desnega ozadja: <em>oftalmoskopiranje, s pomo\u010djo preiskovalnih kontaktnih le\u010d na biomikroskopu ali \u0161pranjski svetilki, fluoresceinska angiografija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>katere so funkcionalne preiskave mre\u017enice: <em>dolo\u010ditev vidne ostrine, dolo\u010ditev vidnega polja, merjenje adaptacijske krivulje, barvni vid, elektroretinografija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>katere so glavne patolo\u0161ke spremembe na mre\u017enici: <em>edem, krvavitve, eksudati, brazgotine<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tej glavne bolezni \u017eil mre\u017enice: <em>zapora centralne mre\u017eni\u010dne arterije, zapora centralne mre\u017eni\u010dne vene, diabeti\u010dna retinopatija, hipertoni\u010dna retinopatija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<ol>\n<li>spremembe na mre\u017enici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji: <em>okrog papile pride do atrofije \u017eilnice(conus myopicus), v makuli se lahko pojavi krvavitev(Fuchsova lisa), na perifernih predelih cisti\u010dne degeneracije, kar lahko povzro\u010di raztrganine mre\u017enice in njen odstop<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>znaki odstopa mre\u017enice: <em>bliskanje (fosfeni), ki se javlja na dolo\u010denem mestu v vidnem polju. Ko je odstop mre\u017enice \u017ee prisoten, zazna bolnik pred tem o\u010desom temno zaveso<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>za katero obolenje mre\u017enice je zna\u010dilna no\u010dna svetloba in cevasto vidno polje: <em>pigmentna retiopatija (retinopathia pigmentosa)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>kateri je najpogostej\u0161i tumor o\u010desa pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo: <em>retinoblastom. Odkrije se zaradi sivega refleksa skozi zenico-levkokorija, \u0161kiljenje prizadetega o\u010desa, dra\u017eenje zrkla, bole\u010dine<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Le\u010da<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol>\n<li>kaj je katarakta: <em>siva mrena<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tej vrste katarakt: <em>prirojene katarakte (cataracta congenita), pridobljenje katarakte<\/em><em>\u00e0senilna(c.praesenilis), po po\u0161kodbi(c.traumatica), komplicirane(c.complicata)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tej glavne vzroke prirojene katarakte: <em>dednost, embriopatije, bolezni v nose\u010dnosti(virusne infekcije, sifilis, toksoplazmoza, sladkorna bolezen, obsevanje)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>vrste operacij katarakt: <em>intrakapsularna odstranitev, ekstrakapsularna odstranitev(fakoemulzifikacija)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>vzroki za spremembo lego le\u010de: <em>po\u0161kodba, motnje v razvoju<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Vidni \u017eivec<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tejte dele vidne poti: <em>vidni \u017eivec, kri\u017eanje vidnih \u017eivcev, opti\u010dna pot, opti\u010dni snop<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>zakaj bolezni C\u017dS pogosto prizadenejo vidni \u017eivec: <em>zato ker vidni \u017eivec skupaj z mre\u017enico predstavlja podalj\u0161ek mo\u017eganov<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kako imenujemo vnetje o\u010desnega \u017eivca in kaj so najpogostej\u0161i vzroki: <em>imenjuemo tudi neuritis nervi optici, najpogostej\u0161i vzroki pa sobakterijska ali virusna vnetja, intoksikacije, multipla skleroza, vnetja v okolici zrkla.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kaj je to sprednja ishemi\u010dna optikonevropatija? <em>Na\u0161tej vzroke zanjo: nastane zaradi motnje v prekrvavitvi glave vidnega \u017eivca, kar povzro\u010di njegovo atrofijo in tudi popolno slepoto. Vzroki so neznani(idiopatska oblika) ali zaradi vnetja temporalne arterije.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>zakaj nastane zastojna papila: <em>najpogosteje mo\u017eganski tumorji, lahko tudi vnetja, krvavitve, po\u0161kodbe<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>opi\u0161ite glavne razlike med vnetjem vidnega \u017eivca in zastojno papilo: <em>pri papilitisu je manj\u0161i edem papile in velika prizadetost vidne ostrine, pri zastojni papili pa je na za\u010detku mo\u010dan edem in zelo malo(ali ni\u010d) zmanj\u0161ana vidna ostrina<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kaj je okvara v vidni poti pri bitemporalni hemianopsiji: <em>okvara v centralnem delu hiazme, kar pomeni da izpade v zunanji polovici vidnega polja na obeh o\u010deh<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kje je okvara v vidni poti pri homonimni hemianopsiji: <em>okvara opti\u010dnega snopa, vendar je ohranjeno podro\u010dje makule, zeni\u010dne reakcije so ohranjene<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>opi\u0161ite zeni\u010dne reakcije na svetlobo: <em>slepo oko<\/em><em>\u00e0zenica ne reagira na svetlobo(amavroti\u010dna pupila), normalna zdrava zenica<\/em><em>\u00e0zenica se zo\u017ei (indirektna ali konsenzuelna reakcija na svetlobo)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kateri mo\u017eganski \u017eivci oskrbujejo zunanje o\u010desne mi\u0161ice in kaj se zgodi pri njihovi okvari: <em>3.mo\u017eganiski \u017eivec(nastane motnja v dviganju in spu\u0161\u010danju zrkel, gibanju noter in pri zunanji rotaciji), 6.mo\u017eganski \u017eivec(oko se ne more premikati navzven)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kaj je nistagmus: j<em>e nohtno gibanje zrkla v dolo\u010denem ritmu, ki je lahko prirojeno ali pridobljeno, ker o\u010di nikoli ne mirujejo pride do motenj fiksacije. Zrkli lahko nihata v razli\u010dne smeri.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><span style=\"text-decoration: underline;\">Glavkom<\/span><\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">\u00a0<\/span><\/p>\n<ol>\n<li>kaj je glavkom: <em>je bolezen pri kateri je o\u010desni pritisk previsok za normalno delovanje glave vidnega \u017eivca, to je papile<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kako merimo o\u010desni pritisk in kak\u0161ne so njegove normalne vrednosti: <em>normalne vrednosti so med 11 in 21 mmHg, povpre\u010dno okoli 16mmHg. O\u010desni pritisk merimo z tonometrijo<\/em><em>\u00e0uporablja se poseben aparat, ki meri silo, ki je potrebna za deformacijo ro\u017eenice<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>kaj je perimetrija: <em>pomeni dolo\u010devanje vidnega polja. Aparat se imenuje perimeter<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>kako izgleda glavkomsko spremenjena papila: <em>raz\u0161irjena ekskavacija (?)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tejte vrste glavkoma in katera metoda je odlo\u010dilna za njihovo diagnozo: <em>glavkom odprtega zakotja, glavkom zaprtega zakotja, prirojeni glavkom, sekundarni glavkom. Diagnozo postavimo na osnovi pregleda zakotja, tonometrijo in perimetrijo<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tejte zna\u010dilnosti glavkoma odprtega zakotja: <em>povi\u0161an o\u010desni pritisk, okvara vidnega \u017eivca, izpadi ali skotomi v vidnem polju, \u010de se ne zdravi<\/em><em>\u00e0popolna slepota<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>na\u0161tejte zna\u010dilnosti glavkoma zaprtega zakotja: <em>mo\u010dno narastel pritisk v o\u010desu (celo do 70mmHg), akutni glavkomski napad, mo\u010dne bole\u010dine, bruhanje, prizadetost vida, oko je rde\u010de, ro\u017eenica skaljena, zenica razokro\u017eena in ne reagira na svetlobo<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>zakaj nastane prirojeni glavkom, kak\u0161ne so njegove lastnosti in kako ga zdravimo: <em>pravi prirojeni glavkom je prisoten \u017ee ob rojstvu in predstavlja 40% vseh kongenitalnih glavkomov(belo\u010dnica je pove\u010dana\/stanj\u0161ana in postane modrikasta, pove\u010da se tudi ro\u017eenica). Infantilni prirojeni glavkom nastane do 3.leta starosti in predstavlja 55% vseh prirojenih oblik(belo\u010dnica je pove\u010dana\/stanj\u0161ana in postane modrikasta pove\u010da se tudi ro\u017eenica) . Juvenilni pa nastane med 3 in 16 letom in je najredkej\u0161i. Zdravljenje je vedno kirur\u0161ko in zahtevno ter zahteva dolgotrajno spremljaje otroka<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>zdravljenje glavkoma odprtega zakotja: <em>redni kontrolni pregledi v dolo\u010denih \u010dasovnih obdobjih, zni\u017eanje o\u010desnega pritiska, za\u010detno zdr.je lokalno z zdravili(betablokatorji, zaviralci encima karvoanhidraze in prostaglanidski derivati), \u010de ne dose\u017eemo \u017eelenega potem je potrebno kirur\u0161ko ali lasersko zdravljenje, ali pa se naredi fistulo v podro\u010dju zakotja skozi katero odteka prekatna vodica iz o\u010desa<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja: <em>\u010dim hitrej\u0161e, pri akutnem glavkomskem napadu je potrebno sistemsko zdravljenje z zdravili za zmanj\u0161anje tvorjenja prekatne vodice in hiperosmatska sredstva(manitol, glicerol), lokalno dajemo kapljice za zo\u017eitev zenice. Ko se pritisk zmanj\u0161a je potrebna operacija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<ol>\n<li>katere o\u010desne bolezni ali stanja najve\u010dkrat povzro\u010dajo sekundarni glavkom: <em>vnetje \u0161arenice in ciliarnika, po zapori mre\u017eni\u010dnih \u017eil, napredovana diabeti\u010dna o\u010desna bolezen, po po\u0161kodbi, pri premiku le\u010de glede na vzrok, po operacijah, pri tumorjih<\/em><\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Refrakcija Primerjajte \u010dlove\u0161ko oko s fotoaparatom: zenica je zaslonka, skozi katero vstopa svetloba v oko in ki s svojo \u0161irino avtomatsko uravnava koli\u010dino vpadne svetlobe. Hkrati opti\u010dni sistem o\u010desa deluje kot mo\u010dna zbiralna le\u010da, ki omogo\u010da, da nastane slika predmeta, ki jo gledamo na mre\u017enici v makuli.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1495,3316,1490,1489],"class_list":["post-2790","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-gradivo-za-okulistiko","tag-gradivo-za-otalmologijo","tag-oftalmologija","tag-okulistika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2790","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2790"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2790\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2790"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2790"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2790"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}