![\"parkinson.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/03\/parkinson.jpg\")
Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem \u017eiv\u010devju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se ka\u017ee v upo\u010dasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mi\u0161i\u010dni rigidnosti in zna\u010dilnem ritmi\u010dnem tremorju. Pri mo\u010dno napredovani bolezni pride do popolne nezmo\u017enosti gibanja (akinezije). Kot sekundarni simptomi se pojavijo tudi motnje v \u010dustvovanju in zaznavanju.<\/p>\n
Primarni simptomi so posledica zmanj\u0161ane stimulacije mo\u017eganske skorje iz bazalnih ganglijev. Vzrok je pomanjkanje \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca dopamina; njegova koncentracija je zni\u017eana zlasti v striatumu. Parkinsonova bolezen je kroni\u010dna in napredujo\u010da bolezen.<\/p>\n
V ve\u010dini primerov pravega vzroka bolezni ne poznamo. Redkeje pa lahko dolo\u010dimo vzrok, na primer genetsko mutacijo, po\u0161kodbo mo\u017eganov ali vpliv toksi\u010dnih snovi – tedaj govorimo o parkinsonizmu.<\/p>\n
Najpogosteje zbolijo ljudje po 60. letu starosti, mo\u0161ki pogosteje kot \u017eenske. Za Parkinsonovo boleznijo zboli \u017ee okoli 1,5-2 % ljudi, starej\u0161ih od 80 let, medtem ko je pri mlaj\u0161ih od 40 let bolezen zelo redka (v starostni skupini 40-44 let je prizadet povpre\u010dno en posameznik od 10.000).
\n<\/p>\n
Prvo zdravilo, ki se je uspe\u0161no uporabljalo pri bla\u017eenju simptomov Parkinsonove bolezni, je bil atropin. Atropin je alkaloid iz vol\u010dje \u010de\u0161nje, ki deluje kot antagonist na acetilholinskih receptorjih.<\/strong> Pri tej bolezni namre\u010d zaradi pomanjkanja dopamina prevlada u\u010dinek acetilholinskega sistema in z zaviranjem le-tega se zmanj\u0161ajo simptomi.<\/p>\n Najpogosteje se uporablja levodopa, ki je prekurzor dopamina. Samega dopamina ne moremo uporabiti, ker ne prehaja krvo-mo\u017eganske pregrade. Po prestopu krvno-mo\u017eganske pregrade se levodopa v osrednjem \u017eiv\u010devju z encimom dekarboksilazo pretvori v dopamin. Obi\u010dajno se v kombinaciji z levodopo daje \u0161e zaviralec dekarboksilaze (na primer karbidopa) – slednji prepre\u010duje pretvorbo levodope v dopamin izven osrednjega \u017eiv\u010devja, sam pa ne prehaja v osrednje \u017eiv\u010devje in tam zato ne moti biotransformavije levodope v dopamin. Poleg levodope se v terapiji uporabljajo tudi drugi agonisti dopamina, na primer bromokriptin.<\/p>\n V zdravljenju se uporabljajo tudi zaviralci katehol-O-metiltransferaze, ki zavirajo razgradnjo dopamina. ZNA\u010cILNOSTI, KI NAPOVEDUJEJO NEZNA\u010cILNO PARKINSONSKO MOTNJO<\/strong> Najpogostej\u0161e nezna\u010dilne parkinsonske nevrodegenerativne motnje so progresivna supranuklearna paraliza (PSP), MSA in demenca z Lewyjevimi telesci. Nozolo\u0161ki polo\u017eaj demence z Lewyjevimi telesci, ki jo ozna\u010dujejo tudi s \u0161tevilnimi drugimi sopomenkami – difuzna bolezen z Lewyjevimi telesci, oblika senilne demence z Lewyjevimi telesci, razli\u010dica Alzheimerjeve bolezni z Lewyjevimi telesci – je nejasen. Vpra\u0161anje, ali je demenca z Lewyjevimi telesci samostojna motnja ali le del spektra bolezni z Lewyjevimi telesci, ki vklju\u010duje PB, \u0161e vedno ni razre\u0161eno. Dandanes ve\u010dina nevrologov meni, da sta PB in demenca z Lewyjevimi telesci dve povsem razli\u010dni nozolo\u0161ki enoti.<\/p>\n Zgodnje halucinacije, ki niso povezane z zdravljenjem z zdravili, in demenca se ne pojavljajo v zgodnjem stadiju PB. \u010ce so prisotne, napovedujejo neko drugo motnjo, kakr\u0161ni sta demenca z Lewyjevimi telesci ali, manj verjetno, so\u010dasno pojavljanje PB in Alzheimerjeve bolezni.<\/p>\n Zgodnje pojavljanje nestabilnosti v stoje je redka zna\u010dilnost PB. Pogosti padci, kot prvi klini\u010dni znak bolezni, nakazujejo morebitno PSP, sicer pa se lahko \u010dedalje pogostej\u0161i padci pojavljajo pri MSA. \u010ce se temu pridru\u017ei \u0161e zgodnja nestabilnost, to govori za hitro napredovanje bolezni. “Maligni parkinsonizem” ponavadi ni PB. Nikakr\u0161en, slaboten ali hitro pojemajo\u010d odziv na levodopo je precej redek pojav pri PB. Na \u017ealost pa nasprotno ne potrjuje parkinsonskih sindromov; na nekaterih stopnjah se namre\u010d kar 30% bolnikov z MSA v za\u010detku dobro odziva na levodopo, \u010deprav le-ta izgine, ko bolezen napreduje.<\/p>\n Piramidni znaki (na primer znak Babinskega) niso zna\u010dilnost PB, vendar pa ima lahko kar ena tretjina do ena polvica bolnikov z nezna\u010dilno parkinsonsko motnjo piramidne znake. Cerebelarnih znakov (na primer \u0161irokotirna hoja, dismetrija) ne najdemo pri PB, \u010deprav se je v kasnej\u0161ih stadijih te\u017eko odlo\u010diti, ali nestabilna hoja, ki je posledica nestabilnosti v stoje, nastane zaradi napredujo\u010dega parkinsonizma ali zaradi cerebelarne ataksije.<\/p>\n Miokloni\u010dni zgibki (mi\u0161i\u010dni trzljaji) prstov ali udov se ponavadi pri nezapleteni obliki PB ne pojavijo. Pojavljajo se pri pribli\u017eno eni tretjini bolnikov z MSA, \u0161e pogosteje pa pri bolnikih s kortikobazalno degeneracijo in pri bolnikih z demenco z Lewyjevimi telesci.<\/p>\n Zmerna upo\u010dasnitev navpi\u010dnih sakad se ponavadi pojavi pred omejevanjem hotenih (na izre\u010deno povelje) ali zasledovalnih (sledenje s pogledom) gibov o\u010desnih zrkel, kar lahko vodi do supranuklearne pareze pogleda.<\/p>\n Izrazite zgodnje ali hude te\u017eave z govorom in s po\u017eiranjem ne napovedujejo PB, temve\u010d se pojavljajo pri nezna\u010dilnih parkinsonskih motnjah. Parkinsonova bolezen redko povzro\u010da disfagijo, \u010deprav se pojavi v poznih stadijih bolezni.<\/p>\n Ve\u010dina bolnikov s PB postopoma razvije hiperrefleksijo detruzorja se\u010dnega mehurja, kar povzro\u010di pogostej\u0161e mokrenje in siljenje na vodo, zato sta ta simptoma slab razlo\u010devalni znak med PB in drugimi parkinsonskimi motnjami. Vendar pa jasna inkontinenca, zlasti z izpraznjenjem celotnega mehurja, ni tako pogosta pri PB kot je pri MSA, zlasti v zgodnjih stadijih bolezni. Retenca se\u010da se pri PB ne bi smela pojavljati, razen takrat, ko jo povzro\u010da hipertrofija prostate ali zdravljenje s protiholinergi\u010dnimi zdravili. Pri MSA lahko eden ali drugi od teh dejavnikov precej hitreje povzro\u010dita retenco. Pojav impotence pri mo\u0161kem je skoraj splo\u0161na zna\u010dilnost prvih znakov MSA. Pojavi pa se tudi, \u010deprav kasneje, vendar pogosteje, pri bolnikih s PB, zlasti pri starej\u0161ih. Pogosto omedlevanje v stoje\u010dem polo\u017eaju in ponavljajo\u010de se sinkope bolj govorijo v prid drugim diagnozam kot PB, \u0161e zlasti, \u010de se ti simptomi pojavljajo zgodaj ali brez so\u010dasnega dopaminergi\u010dnega zdravljenja.<\/p>\n V povzetku lahko re\u010demo, da je zgodnja in to\u010dna diagnoza PB, ki ji sledi ustrezno zdravljenje, pomembna, ker omogo\u010di skoraj normalno pre\u017eivetje bolnikov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem \u017eiv\u010devju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se ka\u017ee v upo\u010dasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mi\u0161i\u010dni rigidnosti in zna\u010dilnem ritmi\u010dnem tremorju. Pri mo\u010dno napredovani bolezni pride do popolne nezmo\u017enosti gibanja (akinezije). Kot sekundarni simptomi se pojavijo tudi motnje v \u010dustvovanju in zaznavanju. Primarni simptomi so posledica zmanj\u0161ane … Preberi ve\u010d o Parkinsonova bolezen<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[239],"tags":[364,363,362,3658],"class_list":["post-280","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-patologija","tag-bolezen-parkinson","tag-parkinson","tag-parkinsonova-bolezen","tag-1letnik-patologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/280","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=280"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/280\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=280"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=280"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=280"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n
\nMed nemedikamentne na\u010dine zdravljenja spada stimuliranje nevronov z implantiranimi elektrodami.<\/p>\n
\nBolnik verjetno nima PB, \u010de se parkinsonski sindrom hitro slab\u0161a (v takih primerih se pogosto po 3 letih pojavi nestabilnost v stoje\u010dem polo\u017eaju), \u010de se bolnik slabo ali le prehodno odziva na zdravljenje z levodopo ali \u010de obstajajo drugi znaki, ki niso zna\u010dilni za PB, na primer supranuklearna pareza pogleda, zgodnja demenca ali halucinacije, ki niso povezane z zdravljenjem z zdravili, zgodnja avtonomna odpoved, piramidni ali cerebelarni znaki, sindrom tujega uda (bolnik \u010duti, kot da ud ne bil bil njegov in da se ud premika brez njegove volje) ali huda ideomotorna apraksija (bolnik kljub neokrnjenim motori\u010dnim in senzori\u010dnim funkcijam ne more izvesti hotenih gibov) (tabela).<\/p>\n