KAJ JE ZNANSTVENA DISCIPLINA, PODRO\u010cJE, VEDA?<\/p>\n
Znanstvena disciplina ima svoje:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podro\u010dje raziskovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 metodiko dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 merske enote
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010din vrednotenja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strokovni kader
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lastno teorijo<\/p>\n
Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena podro\u010dja. Znanstvena podro\u010dja pa grupiramo v znanstvene vede.
\n
\nKAJ JE RACIONALIZEM, EMPIRIZEM, MODERNI EMPIRIZEM?<\/p>\n
Edino vodilo racionalizma je rauzm. Je neodvisen od \u010dustev. Sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mi\u0161ljenju, ravnanju.
\nJe tudi filozofska smer po kateri je najvi\u0161ji in edini vir spoznanja razum neodvisen od \u010dustev.<\/p>\n
EMPIRIZEM \u2013 Filozofska smer pri kateri je \u010dutno dojemanje in opazovanje glavni vir spoznanja. Je tudi metoda, ki zavestno omejuje samo \u010dutna izkustva. \u010cisti empirizem je v estetiki predmet ugovora.<\/p>\n
MODERNI EMPIRIZEM \u2013 je sinteza racionalizma in empirizma. Zahteva neprotislovnost, intersubjektivnost, univerzalnost \u010dasa in prostora, umsko ter izkustveno dokazljivost.<\/p>\n
KAJ JE META ANALIZA?<\/p>\n
Je analiza podatkov iz \u017ee objavljenih \u010dlankov katere obdelamo. Gre za zelo natan\u010den protokol. Rezultat meta-analize je odlo\u010ditev o tem ali je dolo\u010den ukrep koristen.
\nNastopijo lahko tudi te\u017eave:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ni protokola analize
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomankljiv izbor in opis literature
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neustrezne statisti\u010dne analize<\/p>\n
KVALITATIVNO in KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE!<\/p>\n
KVALITATIVNO:\u00a0 – Pomembna je kompleksnost \u010dloveka, njegove izku\u0161nje, dinamika, celovitost in pri\u010dakovanja posameznika.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Zbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zahteva terensko raziskovanje, ve\u010dje \u0161tevilo raziskovalcev in dalj\u0161i \u010das raziskovanja.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zbiranje in obdelava podatkov poteka so\u010dasno.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pojavijo se nova raziskovalna vpra\u0161anja v fazi, ko raziskava \u0161e poteka.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Rezultati temeljijo na izku\u0161njah ljudi, ki so bili vklju\u010deni v raziskavo.<\/p>\n
Primer kvalitativnega raziskovalnega vpra\u0161anja:
\nKak\u0161en je proces soo\u010danja star\u0161ev z izgubo star\u0161ev?<\/p>\n
Kritike v kvalitativnem raziskovanju:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ljudje so intiligentni ampak so tudi ob\u010dutljivi in zmotljivi.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Poraja se vpra\u0161anje ali lahko dva raziskovalca istega fenomena v enakih pogojih dobita iste rezultate.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vklju\u010deno je majhno \u0161tevilo ljudi, vpra\u0161ljiva je kvaliteta dobljenih ugotovitev raziskave.<\/p>\n
KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE:
\nPri oblikovanju raziskovalnega vpra\u0161anja je pomembno deduktivno sklepanje.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomembno je sistemati\u010dno testiranje v realnem svetu.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Strukturiran instrumentarij in strogi kontrolni mehanizmi.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Empiri\u010dni \u2013 izkustveni dokazi zbrani le iz objektivne realnosti ( vid, vonj, sluh, okus, dotik)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Primeri: krvni pritisk, te\u017ea novorojen\u010dka, prisotnost vnetja ko\u017ee.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ugotovitve bazirajo na realnosti in ne na osebnem prepri\u010danju raziskovalca.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dobimo numeri\u010dne informacije meritev, ki se nato statisti\u010dno obdelajo.<\/p>\n
Kriterij kakovosti kvantitativne raziskave je stopnja zanesljivosti generalizacije rezultatov na populaciji, ki ni bila zajeta v vzorcu.<\/p>\n
Kritike:
\n– Problem numeri\u010dnega merjenja( tt, rr, samospo\u0161tovanje? )
\n– Osredoto\u010denost na majhen del \u010dlovekovega do\u017eivljanja v eni \u0161tudiji, majhna kompleksnost rezultatov.
\n– Omejenost in nefleksibilnost v viziji, ki ne gre vedno v korak z realnostjo \u010dlovekovega do\u017eivljanja.<\/p>\n
Primer kvantitativnega raziskovalnega vpra\u0161anja!
\nKak\u0161en je u\u010dinek X zdravila na pojav bruhanja pri politravmatiziranih po\u0161kodovancih med prevozom v bolni\u0161nico.<\/p>\n
KAJ JE TEMELJNA RAZISKAVA?<\/p>\n
Je eksperimentalno ali teoreti\u010dno delo s katerim \u017eelimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev.<\/p>\n
Z njimi analiziramo lastnosti, odnose in strukture z namenom, da bi oblikovali in preverili hipoteze, teorije ali zakone.
\nV\u010dasih so temeljne raziskave tajne!
\nPonavadi jih opravljajo znanstveniki.<\/p>\n
Lo\u010dimo: – \u010diste temeljne raziskave\u00a0 in usmerjene temeljne raziskave.<\/p>\n
\u010cISTE temeljne raziskave:
\nSo napredek znanja oz,. to je njihov glavni namen ne pa dolgoro\u010dne gospodarske ali dru\u017ebene koristi.
\nNiti jih ne moremo uporabiti za re\u0161evanje prakti\u010dnih problemov oz. rezultatov ne moremo prenesti ter aplicirati v njihove sektorje.<\/p>\n
Namen USMERJENIH temeljnih raziskav:
\nJe ustvarjanje novega znanja, ki bo podlaga za re\u0161evanje obstoje\u010dih problemov in problemov v prihodnosti.<\/p>\n
PRIMER ODVISNE in NEODVISNE SPREJEMLJIVKE!<\/p>\n
Sprejemljivke ( variable )<\/p>\n
Sprejemljivka je nekaj kar varira. ( Variabele, atributi ((RR, TT, telesna te\u017ea))).<\/p>\n
Obstajajo samo v KVANTITATIVNIH metodah.<\/p>\n
Primer odvisne sprejemljivke in neodvisne:<\/p>\n
Ali kajenje ( neodvisna S ) povzro\u010da plju\u010dnega raka ( odvisna S ).<\/p>\n
Ali intervencije MS ( neodvisna S ) vplivajo na percepcijo bole\u010dine pri bolniku ( odvisna S ).<\/p>\n
ETI\u010cNI PROBLEMI NA PODRO\u010cJU RAZISKOVANJA<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Potvarjanje ali prirejanje rezultatov ( to se k sre\u010di dogaja redko, \u010deprav so poznani primeri popolnih izmi\u0161ljotin znanstvenikov).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izlo\u010danje ‘neustreznih oz. slabih’ primerkov iz obdelave ( da dobimo dobro statistiko).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 V\u010dasih recezent zahteva preverbo dolo\u010denih podatkov iz raziskave in \u010de avtor do njih ne more priti lahko sklepamo oz. pri\u010dakujemo, da jih bo ponaredil.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kraja rezultatov in raziskav. V odnosu recezent in avtor, \u010de delata na isti temi se velikokrat zgodi, da je besedilo ukradeno in objavljeno s strani recezenta. Avtorjevo delo pa je zavrnjeno kot neutemeljeno.<\/p>\n
Vedno bolj velja, da v znanosti ne smemo zaupati nikomur izven kroga sodelavcev, ki jim zaupamo.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Nemarno delo ( slaba izvedba experimenta ) Nemogo\u010de je pri poskusih nadzirati vse parametre.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pristranska interpretacija rezultatov ( ponavadi napisana v diskusiji \u010dlankov in obarvana z nazori avtorja. Tu je ena redkih svobod avtorja, da izrazi svoje mi\u0161ljenje. Vendar je tudi tu potrebno ohraniti objektivnost).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Potrebna je sposobnost raziskovanca, da se ne nave\u017ee na svoja pri\u010dakovanja. To mu da stabilnost in treznost.<\/p>\n
APRIORNO ODBIJANJE druga\u010dnih teoreti\u010dnih izsledkov ( ozkost je eden najve\u010djih sovra\u017enikov znanosti).
\nZnanost v svojem osnovnem namenu produkcije znanja zahteva odprt um za novosti, sve\u017ee poglede in odkritja.<\/p>\n
\u0160irina uma je bila ena od prvih eti\u010dnih vrlin.<\/p>\n
NAJBOLJ POGOSTI eti\u010dni problemi:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Nepravilno razporejanje sredstev ( vpliv politike, recezentov.. )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pristranska uredni\u0161ka politika ( uredni\u0161ki odbor revije )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vzpostavljanje neformalnih koalicij ( Darwinove te\u017eave pri uveljavljanju teorije evolucije.)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ignoriranje znanstvenih izsledkov ( Ki ogro\u017eajo \u017ee uveljavljeno paradigmo).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nepravi\u010dno ocenjevanje poro\u010dil raziskovalnih nalog
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pretiravanje v to\u010dkovanju znanstvenih skupin ali posameznikov glede na objave in odmevnost.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Onemogo\u010danje napredovanja bolj nadarjenim ali bolj originalnim raziskovalcem.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Siljenje podrejenih raziskovalcev k potvarjanju rezultatov ali k nemoralnim experimentom. ( prikriva se npr. ekolo\u0161ka nevarnost raziskovalnega projekta).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u010dini citiranja: ( Harvardski\u00a0 – priimek, letnica )\u00a0 ( Vancouvrski \u2013 oznaka s \u0161tevilko).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Priloge ( informacije, ki so nujno potrebne za razumevanje besedila ( vpra\u0161alniki).<\/p>\n
MATERIALI in METODE<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Opi\u0161emo uporabljeno metodologijo, da smo pri\u0161li do odgovorov na zastavljene hipoteze.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Odnos med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Citiramo \u017ee uporabljeno metodologijo v kolikor smo jo \u017ee uporabili
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Opis mora biti tako natan\u010den, da se lahko na\u0161e delo preveri.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Natan\u010den opis vzorca, in\u0161trumentarij ( merjenje, zapisovanje, zbiranje podatkov.)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Uporabljene statisti\u010dne metode za obdelavo podatkov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Soglasja eti\u010dne komisije, rezultati ( kvantitativne podatke navajamo statisti\u010dno analizirane pi\u0161emo v preteklem \u010dasu. Uporaba slik, jasnost<\/p>\n
PIRAMIDA TEMELJNIH DOKAZOV GLEDE NA U\u010cINKOVITOST INTERVJUJA!<\/p>\n
RANDOMIZACIJA<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Slu\u010dajni izbor dveh skupin iz iste osnovne populacije ( \u017erebanje, metanje kovanca, \u0161ifriranje, randomizacija \u0161tevil).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vsak udele\u017eenec ima enake mo\u017enosti, da je izbran v skupino z eksperimentom ali v skupino brez eksperimenta.<\/p>\n
PARNI IZBOR: Pri majhnih populacijah naredimo parni izbor glede na lastnosti populacije in dobimo dve skupini ( v obeh skupinah sta bolnika z povi\u0161anim RR, bolniki z depresijo.. ).<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Vedeti moramo katere karakteristike so tiste, ki lahko vplivajo na odvisno sprejemljivko, izberemo najve\u010d tri karakteristike.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Parno izena\u010devanje: razdelitev skupin glede na starost, spol, intiligenco, vero, ekonomsko stanje.<\/p>\n
Izdelan je tudi postopek randomizacije.<\/p>\n
NA\u0160TEJ 5 ZNA\u010cILNOSTI KVALITATIVNEGA RAZISKOVANJA.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Cilj je razumevanje pojava v resni\u010dni realnosti.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Raziskovalni dizajn se razvija tekom poteka raziskave
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vklju\u010deno je ve\u010d razli\u010dnih strategij zbiranja podatkov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Celovitost pristopa in razumevanje celote, socialnega konteksta, prostora, \u010dlove\u0161kih interakcij.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Raj\u0161i karaktezacija dogodkov, kot natan\u010dno planiranje in napredovanje.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Raziskovalec je intenzivno vklju\u010den v potek raziskave. Postane ‘in\u0161trument’ raziskave.<\/p>\n
Cilj vsega je razumevanje prou\u010devanega pojava v realnem svetu.<\/p>\n
5 ZNA\u010cILNOSTI KVANTITATIVNEGA RAZISKOVANJA:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Gre za ekonomi\u010dno zbiranje ve\u010djih koli\u010din podatkov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Raziskovalni cilj je jasen
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u017enost kontrole raziskovalnega procesa je ve\u010dja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Podatki so enostavno primerljivi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Je neprilagodljiv, ko se zbiranje podatkov za\u010dne je skoraj nemogo\u010de kaj spremeniti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160ibak v razumevanju dru\u017ebenih procesov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Velikokrat ne odkrije pomenov, ki jih ljudje pripisujejo dru\u017ebenim dogajanjem.<\/p>\n
POZITIVIZEM \u2013 KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 obstaja realnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovalec je odvisen od tistega kar raziskuje. Odkritja niso pod vplivom raziskovalca.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vrednote in usmeritve so pod kontrolo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 I\u0161\u010de se objektivnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Deduktivni proces
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Usmerjenost na objektivnost in merljivost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Stroga kontrola
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Merjenje kvantitativne informacije nato sledi statisti\u010dna analiza
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Usmerjenost na izdelek<\/p>\n
NATURALIZEM \u2013 KVALITATIVNO RAZISKOVANJE<\/p>\n
Realni svet je mnogovrsten in subjektiven, sestavljen iz posameznikov.
\nRaziskovalec je v kontaktu s tistim, kar raziskuje
\nOdkritja so proizvod interaktivnega procesa
\nSubjektivnost in vrednote so neizogibne
\nInduktivni proces
\nPoudarek je na celoti pojava
\nUsmerjenost na subjektivnost in nemerljivost
\nRaziskovalec je del raziskovalnega procesa
\nPripovedne informacije, kvalitativna analiza
\nFleksibilni dizajn
\nUsmerjenost na izdelek in proces<\/p>\n
1. PARADIGMA<\/p>\n
S paradigmo se misli na tiste predpostavke in domneve neke znanstvene skupine ki:
\n– ne zahtevajo nikakrsnega preverjanja
\n– ki sluzijo kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vprasanj o realnem svetu in iskanje odgovorov na ta vprasanja.<\/p>\n
Razlike v paradigmah: so v postavljanju raziskovalnih problemov in uporabi raziskovalnih metod.<\/p>\n
Potrebno je poznati kljucne predpostavke posamezne paradigme, okrog katere se zdruzujejo znanstveniki.<\/p>\n
PARADIGME V ZN
\n-So del kompleksnosti realnega sveta<\/p>\n
Paradigme so v okviru cloveskega poizvedovanja pogosto teminsko opredeljene kot filozofska vprasanja:\u00a0\u00a0 – kaksna je narava realnosti?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kaksen je odnos med raziskovalcem in raziskovanim?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kaksna je vloga vrednot v raziskavi?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kako je najbolje pridobiti dokaze?<\/p>\n
PARADIGME IN METODE
\nPozitivizem\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 naturalizem
\n-kvantitativno raziskovanje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – kvalitativno raziskovanje<\/p>\n
2. HIERARHIJA DOKAZOV<\/p>\n
Nivo 1
\na)\u00a0\u00a0\u00a0 sistematicen pregled randomizirane klinicne studije
\nb)\u00a0\u00a0\u00a0 sistematicen pregled nerandomiziranih klinicnih studij<\/p>\n
nivo 2
\nposamezne randomizirane klinicne studije<\/p>\n
nivo 3
\nsistematicen pregled studij s korelacijami\/opazovanji<\/p>\n
nivo 4
\nposamezne studije s korelacijami\/opazovanji<\/p>\n
nivo 5
\nsistematicen pregled opisnih\/kvalitativnih\/psiholoskih stanj<\/p>\n
nivo 6
\nposamicne opisne\/kvalitativne\/psiholoske studije<\/p>\n
nivo 7
\nmnenje avtorjev, ekspertnih komisij<\/p>\n
<\/p>\n
3. HIPOTEZA<\/p>\n
Hipoteza je predvidevanje odnosov med dvema ali vec spremenljivkami.
\nPrimer hipoteze: pri zenskah ki so bile seksualno zlorabljene v otrostvu, je prisotna vecja incidenca sindroma razdrazljivega crevesja kot pri zenskah ki niso bile izpostavljene spolni zlorabi.
\nIZPELJAVA HIPOTEZE:
\n-Induktivne hipoteze: izhajajo pogosto iz rezultatov dobljenih pri KVL studijah, iz specificnega opazovnja gremo proti generalizaciji odlocitve
\n– Deduktivne hipoteze: izhodisce v teoriji in teoreticnih principih, ki so preneseni v specificno situacijo<\/p>\n
Vrste hipotez
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 hipoteza v kvantitativnem raziskovanju
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 usmerjevalne in neusmerjevalne hipoteze
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovalna in nicelna hipoteza<\/p>\n
4. INTERVJU<\/p>\n
Kvalitativna metoda zbiranja podatkov
\nVRSTE INTERVJUJEV:
\n-Nestrukturiran intervju
\nnejasno definiran raziskovalni problem, ne vemo kaj bi vprasali in kje bi zaceli, raziskovalec govori svojo zgodbo, raziskovalec ga minimalno usmerja, uporaben pri studijah pojavov, utemeljenih teorijah in etnografskih studijah.<\/p>\n
-Polstrukturiran intervju
\nDefiniramo kljucne tocke, ki nas vodijo cez intervju, omogoca veliko svobode anketirancu in raziskovalcu.<\/p>\n
-intervju fokusnih skupin
\nintervjuvanci se med seboj ne poznajo, anketiramo jih skupinsko, raziskovalec ima pripravljene izhodiscne tocke in vprasanja.
\nPrimerna skupina 6-12 anketirancev.
\nPrednosti: v kratkem casu spoznamo vec anketirancev in njihovih mnenj, izkusenj, anketiranci s svojim mnenjem spodbujajo sirso obravnavo vsebine intervjuja.
\nNevarnosti: pojav skupinskega misljenja
\nUporaba: feministicne studije, studij vljucevanja<\/p>\n
5. ODNOSI MED SPREMENLJIVKAMI<\/p>\n
Med dvema spremenljivkama:<\/p>\n
Vzrocni: eksperiment , kvazieksperiment
\nKorelacijski: korelacijsko raziskovanje<\/p>\n
Odnosi med vec spremenljivkami:<\/p>\n
Vzrocni: multivariantne odvisnostne analize
\nKorelacijski: multivariatno soodvisnostno raziskovanje<\/p>\n
Eksperiment je metoda raziskovanja ki omogoca najvecjo kontrolo nad spremeljivkami in zato najbolj zanesljive vzrocne zakljucke.<\/p>\n
6. STRATIFICIRAN VZOREC<\/p>\n
Populacijo razdelimo na sloje oz. upostevamo obstojeco delitev.
\nSestavimo sezname enot po slojih
\nIzracunamo vzrocno razmerje in dolocimo velikost vzorca (npr. 10%)
\nIz vsakega sloja , izberemo 10% enot oz. iz vsakega sloja enako abs. Stevilo (= drugacen %) (disproporcionalni izbor) s sistematicnim ali enostavnim slucaj. Izborom.<\/p>\n
7. ETIKA V RAZISKOVANJU<\/p>\n
Eticni problemi na podrocju raziskovanja
\nPOTVARJANJE ALI PREVERJANJE PODATKOV
\nV grobih primerih se to le redko dogaja, ceprav so poznani primeri tudi popolnih izmislekov castihlepnih znanstvenikov.
\nIzlocanje \u00bbneustreznih\u00ab primerkov iz obdelave, da bodo dobili dobro statistiko
\nVcasih recenzent zahteva za objavo dolocene podatke, do katerih avtor ne more vec priti, tedaj je avtor pred preizkusnjo da si jih preprosto izmisli ali ponaredi.<\/p>\n
Kraja rezultatov in dela
\nTo je pogosto pri poskusih objave ko recenzent dela na istem polju kot avtor pri cemer pred slednjim zaostaja. Znani so primeri ko zadrzuje ali zavrne clanek, oz. ga da v dopolnitev, dam pa se posluzi v njem opisanih rezultatov. Cedalje bolj velja, da v znanosti ne smemo zaupati nikomur izven kroga preverjenih prijateljev in sodelavcev.<\/p>\n
Nemarno delo
\nSlaba izvedba eksperimenta: gre za pozabljanje za potek eksperimenta pomembne parametre. Prakticno nemogoce je pri poskusih nadzirati vse vsaj malo relevantne parametre, saj postanejo lahko s tem poskusi prezapleteni. Prisiljeni smo torej zmanjsati nadzor eksperimentalne situacij vendar je ravno tu past da gremo v ekonomiziranju predalec.<\/p>\n
Pristanska interpretacija rezultatov
\nInterpretacija rezultatov (ponavadi napisana v diskusiji clankov) je praviloma obarvana z nadzorom avtorja, da izrazi svoje misljenje, vendar je tudi tu potrebno ohranjati objektivnost, saj lahko s svojevoljno interpretacijo zavajamo recenzente oz. druge bralce nasih objavljenih del.
\nPotrebna je sposobnost raziskovalce, da se naveze na svoja pricakovanja. To mu da stabilnost in treznost.<\/p>\n
8.\u00a0\u00a0\u00a0 KAJ JE ZNANOST?<\/p>\n
Znanost je sistematizirano znanje v casu in prostoru.
\nZnanost je kompleksen produkt cloveskega intelekta, ki cloveku omogoca bivanje v njegovem okolju.
\nZnanost delajo rezultati do katerih se pride z znanstvenoraziskovalnim delom
\nZnanost je sistematiziran in argumentiran skupek znanja v dolocenem obdobju, o objektivni resnicnosti, do katerega je prislo z natancno uporabo raziskovalnih metod.
\nZnanost je urejeno, sistematizirano in zaupanja vredno znanje o necem, kar je bilo dosezeno z metodolosko pravilnim raziskovanjem in preucevanjem.<\/p>\n
9.\u00a0\u00a0\u00a0 RACIONALISTI, EMPIRISTI<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 racionalisti: so trdili, da je znanstveno samo nekaj, kar je razumljeno in logicno dokazljivo.(neprotislovno, precizno,ponovljivo)
\nRacionalizem: ravnanje po razumu, razum je najvisji kriterij spoznanja, ne ceni izkusnje<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 empiristi: so se zavzemali za to da je mozno vse znanstvene izjave raducirati na konkretna izkustva pri opazovanjih ali eksperimentih.
\nEmpirizem: filozofija izkusnje, izkusnja je edini vir clovekovega spoznanja, empirizem ne ceni logicne analize in teoreticnih posplosevanj.<\/p>\n
MODERNI EMPIRIZEM: sinteza obeh
\nZahteva: neprotislovnost, izkustveno ali umsko dokazljivost, intersubjektivnost, casovno in prostorsko univerzalnost.<\/p>\n
10.\u00a0\u00a0\u00a0 ZNANSTVENA DISCIPLINA, PODRO\u010cJE, VEDA<\/p>\n
Znanstvena disciplina ima svoje:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podrocje raziskovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 metodiko dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 specificne merske enote
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nacin vrednotenja in komparacije pojmov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strokovni kader
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lastno teorijo<\/p>\n
Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena podrocja.
\nZnanstvena podrocja grupiramo v znanstvene vede<\/p>\n
11.\u00a0\u00a0\u00a0 LASTNOSTI STROKOVNJAKA IN RAZISKOVALCA<\/p>\n
Strokovnjak
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 konkretni pojavi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aplikativna raven
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strokovne informacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 deduktivno sklepanje (iz splosnega k specificnemu)<\/p>\n
Znanstvenik
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 abstraktnost(splosnost)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neznani odnosi med pojavi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzrocne povezave
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 hipoteze
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 preverjanje obstojecih teorij in spoznanj
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razvija nove teorije- spoznanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strokovne informacije vkljuci v sistem znanstvenostrokovnih informacij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 induktivno sklepanje (od specificnega k splosnemu)<\/p>\n
12.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0ZNANSTVENA TEORIJA<\/p>\n
Je splet logicnih povezanih trditev, ki sistematicno pojasnjujejo dolocen pojav ali skupino pojavov v okvire dolocena podrocja realnosti.
\nJe srce znanosti, preko nje razlagamo in napovedujemo doloceno podrocje pojavov in spoznavamo njegovo notranjo strukturo.<\/p>\n
Sestava znanstvene teorije:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 struktura teorije (pojmi, dejstva, znanstveni zakon)
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 funkcija teorije<\/p>\n
POJMI: temeljni sestavni deli teorije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 abstraktni elementi kot pojavi na nekemu podrocju realnosti, s katero se teorija razvija.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pojmovni aparat- orodje za sporazumevanje med znanstveniki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pojmi so definirani v okviru definicij, ki jih je lahko vec.<\/p>\n
DEJSTVA: pojavi ki so zaznavni in o obstoju katerih obstaja splosno soglasje (npr. stopnja samomorilnosti v RS)<\/p>\n
ZNANSTVENI ZAKON
\nIzraza:
\n– stvarnost, nicesar ne pojasnjuje, govori o obstoju pojavov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 abstraktnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stabilen odnos med pojavi
\nGovori o: – obstoju in lastnosti pojavov, odnosu med pojavi, stabilnosti odnosov med pojavi, nujnosti o odnosih med pojavi, o pogojih v katerih veljajo dejstva o katerih zakon govori.<\/p>\n
13.\u00a0\u00a0\u00a0 TEMELJNA RAZISKAVA UPORABNA EKSPERIMENTALNI RAZVOJ<\/p>\n
Temeljna raziskava je eksperimentalno ali teoreticno delo, s katerim zelimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno uporabo<\/p>\n
Temeljne raziskave ponavadi opravljajo znanstvenii, ki si lahko sami postavljajo cilje in si v veliki meri sami organizirajo delo. V nekaterih primerih pa se temeljne raziskave usmerjajo h kateremu od sirsih podrocij splosnega pomena. Take raziskave ponekod imenujemo \u00bbusmerjene temeljne raziskave\u00ab.
\nS temeljnimi raziskavami analiziramo lastnosti, strukture in odnose z namenom, da bi oblikovali in preverili hipoteze, teorije ali zakone. Rezultati temeljnih raziskav se po navadi ne producirajo, temvec se objavljajo v znanstvenem tisku ali posredujejo drugim zainteresiranim strokovnjakom. Iz varnostnih razlogov se vcasih tajne.<\/p>\n
Eksperimentalni razvoj\u00a0 je sistematicno delo, pri katerem crpamo iz obstojecega znanja, pridobljenega z raziskavami oz. prakticnimi izkusnjami, usmerjeno pa je k ustvarjanju novih materialov, izdelkov in naprav, v uvajanje novih postopkov, sistemov in storitev, ali v pomembne izboljsave ze izdelanih ali vpeljanih materialov, izdelkov, naprav,\u00a0 postopkov, sistemov, storitev<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
KAJ JE ZNANSTVENA DISCIPLINA, PODRO\u010cJE, VEDA? Znanstvena disciplina ima svoje: –\u00a0\u00a0\u00a0 podro\u010dje raziskovanja –\u00a0\u00a0\u00a0 metodiko dela –\u00a0\u00a0\u00a0 merske enote –\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010din vrednotenja –\u00a0\u00a0\u00a0 strokovni kader –\u00a0\u00a0\u00a0 lastno teorijo Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena podro\u010dja. Znanstvena podro\u010dja pa grupiramo v znanstvene vede.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[369,371,367,366,368,370],"class_list":["post-282","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-raziskovanje-v-zn","tag-altruizem","tag-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-uvod-v-raziskovanje","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zn"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/282","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=282"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/282\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=282"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=282"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=282"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}