Znanost je sistematizirano znanje v \u010dasu in prostoru \u2013 na za\u010detku 21. stoletja dajo znanju
\nogromen pomen \u2013 \u0161e nikoli tako velik kot do sedaj<\/p>\n
je kompleksen produkt \u010dlove\u0161kega intelekta, ki mu omogo\u010da bivanje v
\nnjegovem okolju<\/p>\n
delajo jo rezultati do katerih se pride z znanstveno raziskovalnim delom \u2013 ZRD
\nsistematiziran in argumentiran skupek znanja v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju<\/p>\n
– ne gre za neke domneve, temve\u010d je to objektivna resni\u010dnost.<\/p>\n
Do tega znanja je pri\u0161lo z natan\u010dno uporabo izbranih raziskovalnih metod.<\/p>\n
Je urejeno, sistematizirano in zaupanja vredno znanje o ne\u010dem, kar je bilo dose\u017eeno z metodolo\u0161ko pravilnim raziskovanjem in prou\u010devanjem.
\n<\/p>\n
KAJ JE RACIONALIZEM, EMPIRIZEM, MODERNI EMPIRIZEM?<\/p>\n
Osnovna filozofska stali\u0161\u010da o znanosti<\/p>\n
Racionalizem: je\u00a0 ravnanje po razumu, pri \u010demer je razum najvi\u0161ji kriterij spoznanja, ne ceni pa izku\u0161nje. Racionalisti so trdili, da je znanstveno samo nekaj kar je razumljivo in pa logi\u010dno dokazljivo ( to pomeni: neprotislovno, precizno, ponovljivo\u2026).<\/p>\n
Empirizem: filozofija izku\u0161nje, izku\u0161nja je edini vir \u010dlove\u0161kega spoznanja, empirizem ne ceni logi\u010dne analize in teoreti\u010dnih posplo\u0161evanj. Empiristi so se zavzemali za to, da je mo\u017eno vse znanstvene izjave reducirati na konkretna izkustva pri opazovanjih ali eksperimentih.<\/p>\n
Moderni empirizem je sinteza obeh. Zahteva : neprotislovnost, izkustveno in\/ali umsko dokazljivost, intersubjektivnost in \u010dasovno in prostorsko univerzalnost.<\/p>\n
KAJ JE ZNAN. DISCIPLINA, PODRO\u010cJE, VEDA?<\/p>\n
Je dinami\u010den sistem preverjenih in splo\u0161no veljavnih informacij o naravi, \u010dloveku, njegovemu delu in dru\u017ebi, ki so dru\u017ebeno in strokovno pomembne in so namenjene smotrnemu delovanju.
\nZnanstvena disciplina:<\/p>\n
Ima svoje:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podro\u010dje raziskovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 metodiko dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 specifi\u010dne merske enote
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010din vrednotenja in komparacije pojmov Primera ali komparacija (lat. comparare = primerjati) je najpopolnej\u0161i prenos, ker povsem opi\u0161e prehod pomena na drugi predmet. Nastane pri primerjavi dveh predmetov ali pojmov. Primeri: Te\u010de kot zajec. To\u010den je kot ura.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strokovni kader
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lastno teorijo<\/p>\n
Znastvene discipline se povezujejo v znanstvena podro\u010dja
\nZnanstvena podro\u010dja pa grupiramo v znanstvene vede<\/p>\n
npr:
\n– znanstvena veda: zdravstvena veda
\n– podro\u010dje: zdravstvena nega,
\n– disciplina: pediatri\u010dna ZN, geriatri\u010dna ZN, Onkolo\u0161ka ZN<\/p>\n
DEFINICIJE RAZISKAV\u00a0 ( frascatski priro\u010dnik \u2013 OECD priporo\u010dila )<\/p>\n
Raziskave in eksperimentalni razvoj – RR so ustvarjalno delo, ki ga opravljamo na sistemati\u010dni podlagi z namenom, da bi pove\u010dali znanje ter to znanje uporabili za razvoj novih aplikacij ( vklju\u010dno z znanjem o \u010dloveku, kulturi in dru\u017ebi ). RR je izraz, ki zajema:<\/p>\n
TEMELJNE RAZISKAVE
\nUPORABNE RAZISKAVE
\nEKSPERIMENTALNI RAZVOJ<\/p>\n
TEMELJNE RAZISKAVE \u2013 TR :<\/p>\n
je eksperimentalno ali pa teoreti\u010dno delo, s katerim \u017eelimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev, ne da bi pri tem predvidevali kak\u0161no posebno uporabo. Poznamo dve vrsti:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010diste temeljne, katerih namen je napredek znanja. Ne uporabljajo se za kak\u0161ne dolgoro\u010dne dru\u017ebene ali gospodarske koristi, niti se raziskovalni rezultati teh raziskav ne uporabljajo za re\u0161evanje prakti\u010dnih problemov, niti se rezultati ne prena\u0161ajo v sektorje, ki so odgovorni za njihovo aplikacijo.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 usmerjene temeljne – je ustvarjanje novega znanja,\u00a0 ki pa je potem lahko podlaga za re\u0161evanje \u017ee obstoje\u010dih prepoznanih problemov, pri\u010dakovanih sedanjih ali prihodnjih in pa mo\u017enosti<\/p>\n
UPORABNA RAZISKAVA – UR : je ravno tako izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje. Usmerjeno je predvsem k nekemu prakti\u010dnemu cilju ali namenu. Z njimi \u017eelimo ugotoviti kako bi lahko uporabili rezultate, ki smo jih dobili s temeljnimi raziskavami ali pa \u017eelimo dolo\u010diti nove metode oz. na\u010dine za doseganje \u017ee v naprej opredeljenih ciljev.<\/p>\n
– Pri re\u0161evanju problemov te UR uporabljajo \u017ee znano, razpolo\u017eljivo znanje, ali pa to\u00a0\u00a0 znanje \u0161irijo z novimi spoznanji
\n– Razlika med UR in TR ( v poslovnem sektorju ) je pogosto zaznamovana z oblikovanjem novega projekta \u2013 le tega pa oblikujemo takrat, ko dobimo obetajo\u010de rezultate nekega temeljnega raziskovalnega programa.
\n– rezultati UR veljajo lahko za en sam primer ali pa za omejeno \u0161tevilo proizvodov, opravil, metod ali sistemov. Bistvo je, da razvija ideje v uporabno obliko. Znanje in informacije, ki potem pridejo iz nje, se lahko patentirajo, lahko pa se obdr\u017eijo v tajnosti.<\/p>\n
EKSPERIMENTALNI RAZVOJ \u2013 ER: je sistemati\u010dno delo, pri katerem tudi \u010drpamo iz obstoje\u010dega znanja, pridobljenega z raziskavami ali prakti\u010dnimi\u00a0 izku\u0161njami.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 usmerjeno je k ustvarjanju novih materialov, izdelkov in naprav, v uvajanje novih postopkov, sistemov in storitev ali pa v\u00a0 pomembne izbolj\u0161ave vsega tega.<\/p>\n
KATEGORIJE ZRD \u2013 ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA<\/p>\n
TEMELJNO \u2013 BAZI\u010cNO<\/p>\n
– nova znanja o osnovah\u00a0 pojavov in\u00a0 opazovanih dejstev, ne da bi\u00a0\u00a0 imeli \u017ee v
\nnaprej v mislih kako posebno uporabo<\/p>\n
– analiziramo lastnosti, strukture in pa razmerja, da bi s tem preverili hipoteze,
\nteorije, zakone \u2013 so \u010diste temeljne in usmerjene temeljne raziskave<\/p>\n
UPORABNO – APLIKATIVNO<\/p>\n
– pridobimo novo znanje, ki pa je \u017ee usmerjeno v dolo\u010dene prakti\u010dne cilje ali pa namene
\n– uporabijo\u00a0 se ugotovitve temeljnih raziskav
\n– razvijejo oz. uporabijo\u00a0 se nove metode ali na\u010dni\u00a0 doseganja v naprej opredeljenih ciljev
\n– splo\u0161no in specifi\u010dno<\/p>\n
RAZVOJNO \u2013 INOVACIJSKO \u2013 izvajajo strokovnjaki v praksi \u2013 dose\u017eke uporabnega ZRD prenesejo v prakso<\/p>\n
STROKOVNJAK \u2013 ZNANSTVENIK – PRIMERJAVA<\/p>\n
STROKOVNJAK:
\n– konkretni pojavi
\n– prakti\u010dni problemi
\n– aplikativna \u2013 uporabna raven
\n– strokovne informacije
\n– deduktivno sklepanje-od splo\u0161nega
\nna specifi\u010dno<\/p>\n
ZNANSTVENIK: ZNANSTVENO MI\u0160LJENJE \u2013 VSAKODNEVNO IZKUSTVO<\/p>\n Neke posebne zna\u010dilnosti: VIRI DOKAZOV ZA PRAKSO ZN ( Polit, Beck, 2008 )<\/p>\n ms delajo svoje klini\u010dne odlo\u010ditve na \u0161irokem spektru znanja POGOSTI VIRI DOKAZOV ZA PRAKSO ZN SO:<\/p>\n tradicija in mo\u010d \u2013 raj\u0161i kot na podlagi dokazov, negovalne intervencije temeljijo na tradiciji, navadah in kulturi oddelka –\u00a0 gre za vir znanja, ki ga je te\u017eko generalizirati, saj izhaja iz znanj in izku\u0161enj posameznika, kar pa je\u00a0 omejeno Pridobljenimi iz drugih oddelkov, vendar so klini\u010dne izku\u0161nje drugega oddelka tudi omejene preizku\u0161anje in napake \u2013 preizku\u0161anje razli\u010dnih mo\u017enih re\u0161itev, pristopov, dokler se problem ne re\u0161i. Se sicer zelo pogosto uporablja, vendar je varljiva in hazardna \u2013 je celo nedokumentirana in zato nedostopna za nadaljno klini\u010dno prakso.<\/p>\n intuicija ( slutnja, predvidevanje ) \u2013 tip znanja, ki se ga ne da razlo\u017eiti z nekimi argumenti in tudi\u00a0 ni posledica nekih\u00a0 u\u010dnih\u00a0 programov. \u010ce to, kljub\u00a0 zapisanemu igra pomembno vlogo v praksi ZN, potem te\u017eko govorimo\u00a0 o razvoju profesije ZN.<\/p>\n *logi\u010dno razmi\u0161ljanje \u2013 je na problem osredoto\u010dena metodologija re\u0161evanja le tega in temelji na:<\/p>\n – kombinaciji izku\u0161enj, intelektualnih sposobnosti in formalnega sistema u\u010denja *ne glede na vrsto razmi\u0161ljanja, je le to prisotno pri delu MS in igra vlogo pri *kot vir dokazov pa je logi\u010dno razmi\u0161ljanje omejeno, ker je veljavnost razmi\u0161ljanja odvisna od natan\u010dnosti inf., ki jih pri tem uporabljamo zbiranje informacij \u2013 za sprejem klini\u010dnih odlo\u010ditev se zana\u0161amo na razli\u010dne, namensko zbrane informacije. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi inf. na trgu, ki so povezane z zdravstvom, stro\u0161ki, kakovostjo\u2026 Napredek v stroki omogo\u010dajo zbirni dokazi in spoznanja pridobljena iz strogih, natan\u010dnih in sistemati\u010dnih raziskav.<\/p>\n RAZVOJ ZNANASTVENEGA MI\u0160LJENJA<\/p>\n Predznanstveno obdobje Rojstvo teoreti\u010dnega mi\u0161ljenja<\/p>\n Teoreti\u010dni na\u010din mi\u0161ljenja se je rodil v Stari Gr\u010diji, v sedmem stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem. Botroval mu je predvsem razcvet Gr\u0161kih dr\u017eav. Slednji je omogo\u010dil odmik od zgolj prakti\u010dnega interesa, od prakse, poleg tega pa je omogo\u010dil vznik demokracije. Demokracija je prinesla novo svobodo v politi\u010dno \u017eivljenje in dala poudarek mo\u010di argumenta pred argumentom mo\u010di. Ljudje so bili za uveljavljenje svojih interesov prisiljeni za\u010deti pravilno razmi\u0161ljati oziroma sklepati. Bistveno je, da so za\u010deli takratni vrhunski misleci, jonski naravoslovci, kot jim tudi pravimo, iskati temelj ali prapo\u010delo vsega, kar obstaja. Za\u010deli so razumeti in razlagati, da dogodki ne sledijo nekak\u0161nim nadnaravnim in nepredvidljivim silam, temve\u010d se odvijajo po notranji nuji – zakonitosti.<\/p>\n Razli\u010dni misleci so videli prapo\u010delo vsega v razli\u010dnih substancah, npr. vodi, zraku, nekateri pa so bolj poudarjali red, zakonitost. Bil je to ogromen korak v na\u010dinu mi\u0161ljenja, ki ga lahko po svojih posledicah primerjamo z odkritjem ognja. Naenkrat svet ni bil ve\u010d posledica hotenj in delovanj nekih bitij (neke vrste oseb), temve\u010d neizprosnih na\u010del. Brez pretiravanja lahko re\u010demo, da so jonski naravoslovci postavili temelje znanstvenega na\u010dina mi\u0161ljenja, kot obstaja \u0161e danes. Tudi njihov konkretni raziskovalni naboj se \u0161e ni iz\u010drpal, saj fiziki \u0161e danes i\u0161\u010dejo izvorno snov (prasnov) in vrhovni zakon, ki vodi vse osnovno dogajanje v materiji.<\/p>\n Atomizem in elementarizem <\/p>\n VRH\u00a0 ANTI\u010cNE FILOZOFIJE<\/p>\n Uvod v vrh anti\u010dne filozofije, ki je dala mnogo bistvenih temeljev znanstvenega mi\u0161ljenja, je predstavljala t.im. sofistika. Ta je pomenila prelom s prej\u0161njo naravoslovno usmeritvijo filozofije, ko so se filozofi predvsem spra\u0161evali in sku\u0161ali odgovoriti na vpra\u0161anje kaj je bistvo pojavnega sveta, kako biva. Sofisti pa so obrnili razmi\u0161ljanje k \u010dloveku. Za\u010delo jih je zanimati, kako lahko karkoli spoznavam. V sam vrh antike sodijo trije veliki misleci: Sokrat, Platon in Aristotel, ki so si bili v navedenem vrstnem redu v odnosu u\u010ditelj u\u010denec. KR\u0160\u010cANSKA FILOZOFIJA NOVI VEK<\/p>\n V tem obdobju, ki je sledilo renesansi, se je rodila prava naravoslovna znanost. To je bilo okrog leta 1600. – mehanika, razlaga narave, gibanja, odgovori na temeljna naravoslovna vpra\u0161anja<\/p>\n ZNANOST IN ZNANSTVENO RAZISKOVANJE<\/p>\n raziskovanje je del vsakdanjega \u017eivljenja ( anketiranje \u2013 anketiranci, anketarji; medicinske preiskave )<\/p>\n raziskovanje ( research ), preiskovanje ( investigation ) Raziskovalno delo na znanstvenih ustanovah, razvojnih oddelkih podjetij, tr\u017eno raziskovanje. Preiskovanje pa je policijsko, zdravni\u0161ki pregled, parlamentarne preiskovalne skupine, preiskovalno novinarstvo<\/p>\n ORGANIZIRANO IN SISTEMATI\u010cNO RAZISKOVANJE \u0160IR\u0160E ZNA\u010cILNOSTI ORGANIZIRANEGA\u00a0 IN SISTEMATI\u010cNEGA RAZISKOVANJA ZNANOST IN ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO<\/p>\n znanost \u2013 dinami\u010den sistem preverjenih, splo\u0161no veljavnih, dru\u017ebeno in\/ali strokovno pomembnih informacij\/spoznanj o naravi, \u010dloveku, njegovih izdelkih in dru\u017ebi in sicer z namenom smotrnega delovanj STRUKTURNI ELEMENTI ZNANOSTI<\/p>\n 1.\u00a0\u00a0\u00a0 ZNANSTVENA TEORIJA ZNANSTVENA TEORIJA:<\/p>\n je splet logi\u010dno povezanih trditev, ki sistemati\u010dno pojasnjujejo dolo\u010den pojav ali skupino pojavov in to v okviru dolo\u010denega podro\u010dja realnosti –\u00a0\u00a0\u00a0 STRUKTURA TEORIJE ( pojmi, dejstva, znanstveni zakon STRUKTURA\/SESTAVA ZNANSTVENE TEORIJE<\/p>\n POJMI \u2013 so temeljni sestavni element teorije. Sem sodijo:<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Abstraktni elementi kot pojavi na nekem podro\u010dju realnosti DEJSTVA: so pojavi, ki so zaznani in o njihovem obstoju obstaja neko splo\u0161no soglasje ( npr. stopnja samomorilnosti v RS )<\/p>\n ZNANSTVENI ZAKON:<\/p>\n IZRA\u017dA: GOVORI O: FUNKCIJA ZNANSTVENE TEORIJE<\/p>\n povezuje znanstvena spoznanja v celoto NAZORI O ZNANSTVENI TEORIJI<\/p>\n Realisti\u010dni nazor \u2013 trdi, da je teorija rekonstrukt realnosti, nekak\u0161na preslikava bistvenih odnosov v urejen miselni sistem \u2013 tu teorija predstavlja resni\u010dnost in\u0161trumentalisti\u010dni nazor \u2013 trdi, da je teorija le nek in\u0161trument za ureditev na\u0161e izku\u0161nje in ne predstavlja objektivne realnosti. Temeljni odnosi, ki nastopajo v teoriji, odslikavajo na\u010din oz. logiko na\u0161ega razmi\u0161ljanja in ne nujno odnose v objektivni realnosti 2. IZKUSTVO – EMPIRIJA<\/p>\n je tisti del \u010dlove\u0161kega spoznanja, ki je rezultat neposrednega \u010dutnega zaznavanja realnega sveta \u2013 \u00bbopazovanje\u00ab IZKUSTVA SO SLEDE\u010cE VRSTE POJAVOV: 3. ZNANSTVENA METODA<\/p>\n sistem korakov in postopkov na poti do novega spoznanja splo\u0161no pojmovanje metode:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0 konceptualizacija raziskovalnega problema in priprava hipoteti\u010dnih izhodi\u0161\u010d TEORIJA, IZKUSTVO IN OBLIKOVANJE TEORIJE deduktivna pot oblikovanja teorije DEDUKTIVNA POT OBLIKOVANJA TEORIJE OBLIKOVANJE TEORIJE PO DEDUKTIVNI POTI: RAZMERJE MED DEDUKTIVNO TEORIJO IN IZKUSTVOM OZ. REALNOSTJO<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0 Realnost dobi smisel \u0161ele takrat, ko se vzpostavi logi\u010dno razmerje med teoretskimi izjavami in realnimi dejstvi INDUKTIVNA POT OBLIKOVANJA TEORIJE INVERZNA DEDUKCIJA POTEK INVERZNE DEDUKCIJE –\u00a0\u00a0\u00a0 ustrezna teorija + logi\u010dna pravila + splo\u0161ne empiri\u010dne trditve = nov teoretski deduktivni sistem<\/p>\n Pri INVERZNI DEDUKCIJI sta enakovredno in smiselno zastopana dva temeljna elementa znanstvenega raziskovanja LOGIKA ( razum ) in OPAZOVANJE (izkustvo )<\/p>\n Obstaja DILEMA: Teoretske znanosti: logi\u010dni principi, izkustvo v ozadju, izgraditev logi\u010dnega sistema, potrebnost izkustva \u0161ir\u0161e \u2013 DA<\/p>\n Izkustvene znanosti: pojasnjevanje konkretnih izkustvenih pojavov, potrebnost teorije \u0161ir\u0161e – DA<\/p>\n 2. DEL: TEMELJI RAZISKOVANJA V ZN IN TEMELJI NA DOKAZIH PODPRTE PRAKSE<\/p>\n V zadnjih desetletjih je ZN do\u017eivela temeljite spremembe<\/p>\n Od MS se pri\u010dakuje: KAJ JE RAZISKOVANJE V ZN RAZISKOVANJE ZN V RS v razvitem svetu se je R v ZN razmaknilo zadnja tri desetletja: v ZDA je R celo osnova za kredibilnost dela MS in pogojuje njihov status. R v ZN je ena izmed osnovnih nalog mened\u017eerjev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Znanost je sistematizirano znanje v \u010dasu in prostoru \u2013 na za\u010detku 21. stoletja dajo znanju ogromen pomen \u2013 \u0161e nikoli tako velik kot do sedaj je kompleksen produkt \u010dlove\u0161kega intelekta, ki mu omogo\u010da bivanje v njegovem okolju delajo jo rezultati do katerih se pride z znanstveno raziskovalnim delom \u2013 ZRD sistematiziran in argumentiran skupek znanja … Preberi ve\u010d o Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 1. del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[373,375,366,368,374,376,377],"class_list":["post-283","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-indukcija","tag-uvod-v-raziskovanje","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-zdravstvena-nega-raziskovanje-dedukcija","tag-znanstvena-disciplina","tag-znanstveno-raziskovalno-delo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/283","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=283"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/283\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=283"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=283"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=283"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n– abstraktnost
\n\u2013 splo\u0161nost
\n– neznani odnosi med pojavi
\n– vzro\u010dne povezave
\n– hipoteze
\n– preverjanje obstoje\u010dih teorij in spoznanj
\n– razvija nove teorije – spoznanja
\n– strokovne informacije vklju\u010di v sistem znanstvenostrokovnih inf.
\n– induktivno sklepanje
\nwww.verzi-vici.com<\/a><\/p>\n
\nsistemati\u010dnost in visoka organiziranost znanosti \u2013 sistemati\u010dnost je pri znanosti bistveno obse\u017enej\u0161a, doslednej\u0161a in stro\u017eje dolo\u010dena kot na drugih podro\u010djih npr. umetnost, religiozni sistemi, obrtni\u0161ke in podobne prakse
\nglobina znanosti in povr\u0161inskost vsakdanjega izkustva \u2013 znanost neposredno izkustvo jemlje le kot izto\u010dnico za svoje nadalnje delo oz. za iskanje pravih, globjih vzrokov in zakonitosti, ki so razlog za neke opa\u017eene pojave. Izstopajo\u010da zna\u010dilnost znanosti je nenehno nezadovoljstvo s poznanim in nenehno iskanje \u0161e globjih plasti vzrokov oz. zakonitosti; najprej za opa\u017eene pojave, v nadaljevanju pa za zakone, ki so odgovorni za te pojave
\nzavest o\u00a0 omejenosti\u00a0\u00a0 posplo\u0161evanja \u2013\u00a0 ljudje zelo\u00a0\u00a0 radi posplo\u0161ujemo\u00a0\u00a0 kar povprek, kar pomeni da iz enega ali dveh dogodkov sklepamo za cel\u00a0 razred takih dogodkov. Znanost pa\u00a0 zahteva zelo\u00a0\u00a0 \u0161iroko osnovo\u00a0 posplo\u0161evanja, pa \u0161e\u00a0 takrat pravi znanstvenik govori o statisti\u010dni zna\u010dilnosti z dolo\u010deno mero zaupanja in ne o absolutni resnici
\nob\u010dutljivost na protislovja \u2013 v vsakdanjem \u017eivljenju, pogovoru se lahko izra\u017eamo s skritimi protislovji, v znanosti pa je to povsem prepovedano. Znanstveni teksti morajo biti logi\u010dno neopore\u010dni, to pa je brez odkritih in prikritih protislovij.
\nrazlike v natan\u010dnosti izra\u017eanja \u2013 vsak dan uporabljamo vsakdanji jezik, kjer so marsikateri pojmi zelo dvoumni ali pa imajo ve\u010d mo\u017enih pomenov. V znanosti pa imamo raven strokovnega jezika z jasno definiranimi in enozna\u010dnimi pojmi in pa raven formalnega jezika ( simboli, formule )
\nrazlike v natan\u010dnosti razlage in napovedi \u2013 v znanosti poisku\u0161amo vedno izlo\u010diti nesprejemljive ( invariantne ) odnose v raziskovalni snovi \u2013 to nam potem omogo\u010da visoko stopnjo napovedljivosti in razlagalnosti pojavov
\nantropomorfnost ( naturalizirana spoznavna teorija ) vsakdanjega izkustva in abstraktnost znanstvene razlage.\u00a0\u00a0 V skladu s prodiranjem v globine oziroma za opa\u017eene pojave sku\u0161ajo znanstveniki nenehno lu\u0161\u010diti bistveno od bistvenega in hkrati dobljena spoznanja posplo\u0161evati. Njihove ugotovitve so tako v veliki meri abstraktne in v\u010dasih \u017ee povsem oddaljene od neposrednega izkustva; lahko so celo nepredstavljive (npr. svet kvantne mehanike).<\/p>\n
\nznanje pridobivajo kot \u0161tudentje v okviru \u0161tudijskega procesa, v \u010dasu izvajanja poklica pa se u\u010dijo drug od drugega
\nve\u010dino tega kar se ms u\u010dijo, ne temelji na sistemati\u010dnem raziskovanju 85% zdrav. prakse ne temelji na znanstvenih dokazih ( Millenson 1997 )<\/p>\n
\noseba z avtoriteto \u2013 je MS, ki jo okolje prepozna kot osebo z veliko znanja in izku\u0161enj in ji prepu\u0161\u010da strokovno presojo klini\u010dne izku\u0161nje so: –\u00a0 vezane na delo nekega oddelka<\/p>\n
\n–\u00a0 lahko si pomagamo s klini\u010dnimi inf.<\/p>\n
\n– induktivno\u00a0 razmi\u0161ljanje,\u00a0 ki\u00a0 je\u00a0 usmerjeno iz\u00a0 specifi\u010dnih\u00a0 spoznanj k splo\u0161nim
\n– deduktivno\u00a0 razmi\u0161ljanje \u2013\u00a0 izhaja\u00a0 iz\u00a0 splo\u0161nih\u00a0\u00a0 spoznanj in iz\u00a0 njih\u00a0 razvijemo specifi\u010dna<\/p>\n
\nraziskovanju<\/p>\n
\nraziskovanje stroke \u2013 raziskave znotraj stroke so izkrivljene metode raziskovanja, ker dajo samo nek ozek pogled na problem.<\/p>\n
\nV doslej najdalj\u0161em obdobju \u010dlovekovega obstoja, predno se je pojavil teoreti\u010dni na\u010din mi\u0161ljenja (katerega zna\u010dilnosti lahko vidimo marsikje \u0161e danes) govorimo o mitolo\u0161kem na\u010dinu mi\u0161ljenja. \u010dlovek je vzroke za njemu nerazlo\u017eljive pojave iskal v svetu nadnaravnih bitij (duhov, demonov, bogov itd.). Predstave o svetu duhov, njihovih odnosih in odnosu do materialnega (izkustvenega sveta) je strnil v verovanje. Sam je vzpostavljal odnos z nadnaravnim svetom preko obredja (kult). Odnose med ljudmi in do narave je urejal kod. Daljni potomec tega je danes kodeks etike, ki uravnava zlasti med\u010dlove\u0161ke odnose. Vse prvine mitolo\u0161kega obdobja so se ohranile tudi danes, tako v modernih verovanjih (religijah) kot med ljudstvom (pomladansko obredje, npr. Kurent, kult osebnosti v nekaterih dr\u017eavah ipd.).
\n\u010clovek predznanstvenega obdobja je torej prvi\u010d, iskal vzrok za pojave tega sveta zunaj njega samega in drugi\u010d, ni \u0161e imel prave predstave o zakonitosti, saj se je svet v njegovi predstavi vrtel predvsem po volji nadnaravnih bitij. Tudi v primeru, da je pri\u0161el do pomembnih tehni\u010dnih ali astronomskih odkritij tega ni utemeljeval z neko teorijo, temve\u010d je \u0161lo bolj za recepturo utemeljeno na izku\u0161njah. Etika takratnih ljudi je temeljila na vrednostnem sistemu mitologije in ni bila naklonjena spoznanju, raziskovanju.<\/p>\n
\nGlavni nauk atomistov je bil, da je vse grajeno iz nekih osnovnih elementov ali delcev, ki so sami po sebi nespremenljivi in nedeljivi (zna\u010daj Parmenidove biti), se pa lahko med seboj poljubno kombinirajo v ne\u0161teto nam znanih snovi (Heraklitova spremenljivost). Eden osnovnih elementaristov je bil Empedokles (490-430), katerega nauk o \u0161tirih elementih (zemlja, voda, ogenj, zrak) kot osnovi vsega, kar obstaja, je bil ohranjen tja do 18. stoletja, ko ga je s teorijo o atomski strukturi materije spodnesel Robert Boyle. Do danes pa se je ohranila doktrina o \u0161tirih elementih – seveda mo\u010dno preobra\u017eena – v \u0161tirih osnovnih psiholo\u0161kih tipih ljudi (melanholik – \u010drni \u017eol\u010d – zemlja, sangvinik – kri – ogenj itn.)
\nPosebno pomemben za vzpostavljanje vrednostnega sistema znanosti je bil Pitagora (580-500 pr.n.\u0161t), utemeljitelj matemati\u010dnega atomizma. Njegov temeljni nazor je bil, da je v osnovi vseh stvari \u0161tevilo in matemati\u010dna na\u010dela po\u010delo vsega bivajo\u010dega. Vsaka stvar ima svoje \u0161tevilo in to je zadnje, kar si lahko od \u010desarkoli odmislimo. \u0161tevil se ne da poljubno deliti, obstaja enota (monada) in iz njih je sestavljeno vse ostalo. Numeri\u010dno monado predstavlja \u0161tevilo 1, geometrijsko pa to\u010dka. Svet naj bi bil zgrajen geometrijsko na podlagi harmoni\u010dnih \u0161tevilskih razmerij. Pitagorejska misel je pomembna \u0161e danes, saj \u0161e danes sku\u0161amo razumeti svet skozi o\u010dala matemati\u010dnih struktur. Demokrit (460-370 pr.n.\u0161t) je pitagorejske geometrijske to\u010dke razlagal kot snovne atome. Vse stvari so njihova kombinacija, pri \u010demer jih ne vodi nobena zunanja sila, niti Bog, temve\u010d le slepa nujnost, \u010demur pravimo determinizem. Tako je gledal tudi na \u017eivljenje oziroma na organizme. Njegov atomizem je nekoliko modificiral Epikur (341-270). Ukinil je strogi determinizem in se zavzel za mo\u017enost samohotnih (naklju\u010dnih) odklonov atomov od sicer za\u010drtanih poti.
\nAtomizem v taki ali druga\u010dni razli\u010dici je postal osnovna paradigma (teoreti\u010dno idejni vzorec) za znanstveno razumevanje in razlago sveta in to v veliki meri ostal do danes. Tudi danes nas v najrazli\u010dnej\u0161ih znanstvenih disciplinah zanimajo osnovni delci (pa \u010deprav jih ne imenujemo ve\u010d atomi). Pri tem se je izoblikovala posebna metodologija raziskovanja in razlage. Prvi\u010d, ko se lotimo nekega novega sistema, ga sku\u0161amo najprej povr\u0161no analizirati in videti, koliko je podoben \u010demu \u017ee znanemu. V drugem koraku sku\u0161amo sistem razstaviti na njegove osnovne elemente, ki jih (vsaj zaenkrat) ne nameravamo deliti naprej. Temu – kot tretji korak – sledi analiza osnovnih elementov in njihovih lastnosti. Ko nam je to dodobra poznano, posku\u0161amo – \u010detrti korak – raziskati osnovne na\u010dine interakcij med elementi sistema. \u0160tudiramo na primer, kako se vedejo majhne skupine elementov, kako se odzivajo na zunanje dra\u017eljaje ipd. V petem koraku sku\u0161amo razumeti cel sistem kot kompleksno interakcijo od nas izbranih in analiziranih elementov. Atomisti\u010dni na\u010din mi\u0161ljenja se za\u010denja lomiti v nekaterih disciplinah fizike (npr. kvantna mehanika, kjer se ka\u017eejo osnovni elementi bolj kot interakcije in ne kot klasi\u010dno pojmovani atomi). Atomisti\u010den na\u010din mi\u0161ljenja mo\u010dno obvladuje tudi na biologiji temelje\u010de discipline, o \u010demer bomo \u0161e govorili.<\/p>\n
\nSokrat (470-399 pr.n.\u0161t) je bi u\u010denec enega od sofistov in je tako temeljil na njihovih na\u010delih. Tako se je za\u010del spra\u0161evati o temeljih samega spoznanja. Razvil je metodo indukcije (posplo\u0161evanja), ki naj bi dala trdno spoznanje, in postavil pojem pojma, kar predstavlja \u0161e danes dva temeljna kamna sodobnih rekonstrukcijskih znanosti in logike ter se ukvarjal z etiko. Pri \u010dloveku je dobro videl v v\u00e9dnosti, znanju, obvladanju. Lahko re\u010demo, da je bil utemeljitelj intelektualisti\u010dne etike, ki je ozna\u010devala antiko in je postavljala spoznanje na piedestal vrlin.
\nPlaton (427-347 pr.n.\u0161t) je bil Sokratov u\u010denec. Njegova glavna teza je bila, da obstajata dva svetova: svet idej in izkustveni svet, pri \u010demer je prvi nadrejen drugemu (idealisti\u010dni dualizem). Ideje so razumsko spoznavne ter so brez te\u017ee, se ne spreminjajo in so brezprostorske. Po njih se vzor\u010dijo stvari v pojavnem svetu. Poleg tega je razvil spoznavno teorijo in ugotovil, da imamo dva nivoja spoznanj. Prvo je \u010dutno (ni\u017eja oblika), ki ni zanesljivo in daje le domnevo o stvarnosti, vi\u0161ja oblika spoznanja pa je spoznanje trajnega v bivajo\u010dem. Pot do te druge ravni je videl le preko prve. Precej je prispeval k razvoju logike, razvil je na primer metodo dokazovanja, na\u010din delitve pojmov, oblikoval zakon prepovedanega protislovja ipd.
\nV vrh antike sodi \u0161e Aristotel, (384-322 pr.n.\u0161t). Aristotel je bil verjetno najbolj vsestranski filozof antike. Izoblikoval se je kot neusmiljen kritik svojega u\u010ditelja – Platona. Predvsem je kritiziral njegov strogi dualizem, to je lo\u010denost stvarnosti na dva temeljno razli\u010dna svetova: svet idej in pojavni svet. Trdil je, da morajo biti ideje dele\u017ene stvarem in pojavom. Podobno stali\u0161\u010de do zakonov je v praksi zavzela tudi znanost.
\nV skladu s svojo ve\u010djo “prizemljenostjo” od Platona je Aristotel trdil, da je posami\u010dno (konkretno) primarno, medtem ko so splo\u0161ni pojmi (abstraktno) sekundarni. Tudi ta usmeritev je v nadaljevanju, zlasti v srednjem veku kot t.im. nominalizem, omogo\u010dila uveljavitev znanosti proti cerkvenemu dogmatizmu.<\/p>\n
\nTa filozofija se je uveljavila okoli leta 200 in za celih 1000 let nekako zacementirala razvoj znanosti. Intelektualisti\u010dno etiko antike je zamenjala etika bo\u017eje milosti. V tem obdobju, ki ga od 9. stol. naprej imenujemo tudi obdobje sholastike, so po za\u010detni zavrnitvi razuma in znanja posku\u0161ali zopet o\u017eiviti razmi\u0161ljanje, filozofijo. Seveda pa je bil pri tem stalen refren, da mora filozofija slu\u017eiti potrebam religije, pri \u010demer je vera vedno ohranila primat nad razumom.<\/p>\n
\nKopernik \u2013 heliocentri\u010dni model vesolja
\nGalilejo \u2013 napad na Aristotelovo filozofijo, mehanicizem
\nHarvey \u2013 sistemski pristop
\nDekart \u2013 redukcionizem
\nNewton \u2013 nebesna mehanika, optika in drugi<\/p>\n
\nutemeljeno v znanosti \u2013 tudi ko re\u0161ujemo zelo prakti\u010dne probleme
\ncilj raziskovanja je v naprej dolo\u010den
\nna\u010dela in pravila raziskovanj:
\n– upo\u0161tevati je potrebno temeljne metodolo\u0161ke principe
\n– potrebna je objektivnost celotnega postopka in rezultatov
\n– uporaba preizku\u0161enih metod pri zbiranju in analizi podatkov<\/p>\n
\ndru\u017ebeni interes
\nedinstvenost ( teorije, zakoni, spoznanja\u2026)
\nkreativnost in dinami\u010dnost
\ntimsko delo znanstvenikov ( interdisciplinarnost \u2013 dru\u017ebena vloga in multidisciplinarnost \u2013 znanstvena podro\u010dja )
\nhiter razvoj znanosti \u2013 90% vseh znanj v drugi polovici 20.stoletja
\nznanost je del kulture dr\u017eave, naroda<\/p>\n
\nZDR \u2013 organizirano iskanje in predelava znanstvenih informacij ( izku\u0161nje, opazovanje, poskus, logi\u010dno sklepanje )
\nznanstveno mi\u0161ljenje \u2013 sistemati\u010dnost, visoka organiziranost, zavest o omejevanju posplo\u0161evanja, globina znanosti, ob\u010dutljivost za protislovja, natan\u010dnost izra\u017eanja, terminologija, napovedljivost, abstraktnost<\/p>\n
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 ZNANSTVENA METODA
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 IZKUSTVO \u2013 EMPIRIJA<\/p>\n
\nje\u00a0 srce znanosti, preko nje razlagamo in napovedujemo dolo\u010deno podro\u010dje pojavov in spoznavamo njegovo notranjo strukturo.
\nsestava znanstvene teorije<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 FUNKCIJA TEORIJE<\/p>\n
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Pojmovni aparat \u2013 orodje za sporazumevanje med znanstveniki
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Pojmi so definirani v okviru definicij, ki pa jih je lahko ve\u010d<\/p>\n
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Stvarnost, ni\u010desar ne pojasnjuje, govori o obstoju pojavov
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Univerzalnost
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Abstraktnost \u2013 poenostavljena slika v odnosov v realnosti
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Stabilen odnos med pojavi<\/p>\n
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Obstoju in lastnosti pojavov
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Odnosu med pojavi
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Stabilnost odnosov med pojavi
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Nujnosti odnosov med pojavi
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Pogojih v katerih veljajo dejstva, o katerih zakon govori
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Deterministi\u010dni strukturi<\/p>\n
\nne raziskujemo tisto, kar je \u017ee znano
\nomogo\u010da pojasnjevanje aktualnih pojavov in ponuja izhodi\u0161\u010da za napoved sprememb
\nusmerja raziskovalca na podro\u010dja, ki \u0161e niso dovolj raziskana ali pa tja, kjer \u0161e ni dose\u017eeno teoretsko soglasje
\ndefiniranje podro\u010dja raziskovanja in pojasnjevanje pojavov na tem podro\u010dju
\nomogo\u010da tudi sporazumevanje med znanstveniki in raz\u0107lenitev raziskovalnih problemov
\nje izhodi\u0161\u010de za operacionalizacijo raziskovalnega problema<\/p>\n
\nNekatere teorije so bli\u017eje prvemu, nekatere pa drugemu konceptu.<\/p>\n
\n– pozitivizem \u2013 svet je neodvisen od individualne razlage, pomembno je
\nizkustvo
\n– fenomenologija \u2013 \u010dutno zaznavanje \u2013 realni dru\u017ebeni svet se konstituira
\n\u0161ele v procesu zaznavanja konkretnih dru\u017ebenih pojavov
\nrealni svet zajema tako objektivna dejstva ( fizi\u010dno okolje, osebe ) kot subjektivna dejstva ( vrednote, \u010dustva )<\/p>\n
\nosebe in njihove lastnosti, ki so dostopne \u010dutni zaznavi
\nfizi\u010dni predmeti
\ndogodki, ki vklju\u010dujejo osebe in predmete
\nstali\u0161\u010da, \u010dustva, vrednote, po\u010dutja, ob\u010dutki
\npisana in nepisana pravila, norme, vrednote, ki jih zaznamo skozi fizi\u010dne predmete ali skozi opazovanje dogodkov
\nskupine in njihove interakcije
\ninstitucije, ki povezujejo osebe, dogodke, skupine, pravila, norme
\nprocesi v zvezi z osebami, predmeti, dogodki<\/p>\n
\npovezuje teorijo in izkustvo<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dostop do informacij ( zbiranje podatkov ) in preverjanje hipotez ( analiza )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010devanje novih spoznanj v teorijo ( ovrednotenje novih spoznanj ) \u2013 gre za oblikovanje nove teorije ali pa potrditev \u017ee obstoje\u010de<\/p>\n
\nMODELI NASTAJANJA TEORIJE<\/p>\n
\ninduktivna pot
\ninverzna dedukcija<\/p>\n
\nlogi\u010dna pravila in sklepanje iz splo\u0161nega na posamezno
\nizhodi\u0161\u010de je trdna predpostavka ali aksiom, ( aksiom je nek temeljni izrek ) ki ne potrebuje dokazovanja
\nracionalizem: POSTULATI \u2013 jih ni potrebno dokazovati
\nTEOREMI \u2013 izpeljemo jih iz postulatov
\nPOSTULAT – zahteva, zahtevek, pro\u0161nja; osnovno na\u010delo<\/p>\n
\nizbor in opredelitev podro\u010dja realnosti, ki naj bi ga teorija pojasnjevala
\noblikovanje izhodi\u0161\u010dnih predpostavk ( aksiomi, splo\u0161ni zakoni )
\nlogi\u010dna izpeljava konkretnih izjav ( teoremov ) o tistem delu relnosti, na katerega se teorija nana\u0161a<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izkustva brez teorije v znanosti ni<\/p>\n
\npot od posami\u010dnega k splo\u0161nemu
\nopazovanje dejstev v realnem svetu, posami\u010dna izkustvena posplo\u0161itev
\ni\u0161\u010de se vzorce oz. pravilnosti, ki opozarjajo na obstoj zakonitosti
\nempirizem
\nvpliv okoli\u0161\u010din na oblikovanje teorije in problem posplo\u0161evanja na vse okoli\u0161\u010dine
\nterensko raziskovanje
\nteorije, definicije, koncepti so posledica empiri\u010dnih posplo\u0161itev na podlagi konkretnih izkustvenih podatkov<\/p>\n
\nkoncept inverzne dedukcije: teorija se gradi skozi vzpostavitev povezave med izkustvenimi posplo\u0161itvami in splo\u0161nimi teoretskimi trditvami
\nkombinacija razuma in razumskega dojemanja \u2013 intuicija
\ntudi intuitivnost je rezultat dolgotrajne in sistemati\u010dne izku\u0161nje in prou\u010devanje realnega sveta skozi ve\u010d generacij
\nraziskovanje in gradnja teorije te\u017eko nastaja\u00a0 samo na osnovi neposrednega izkustva in analize tako zbranih podatkov
\nvsako raziskovanje bazira na nekih teoretskih konceptih<\/p>\n
\nterensko raziskovanje, zbiranje izkustvenih rezultatov
\nanaliza empiri\u010dnih podatkov: i\u0161\u010dejo se pravilnosti, ponavljajo\u010di se vzorci, izra\u017eanje splo\u0161nih izkustvenih trditev
\nizkustvene posplo\u0161itve umestimo v \u017ee obstoje\u010di teoretski okvir:<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ali teoretska znanost potrebuje izkustvo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ali izkustvena znanost potrebuje teorijo<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 da razumejo in znajo voditi raziskovanje v ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 da svoje profesionalno delo bazirajo na raziskovanju \u2013 da sprejmejo na dokazih podprto delovanje \u2013 EBP ( je uporaba najbolj\u0161ih klini\u010dnih dokazov pri sprejemanju odlo\u010ditev v ZN<\/p>\n
\nje sistemati\u010dno poizvedovanje, pri \u010demer se uporabljajo raziskovalne metode, ki potem omogo\u010dajo poiskati odgovore na raziskovalna ? ali probleme ?
\nkon\u010dni cilj raziskovanja je razvoj novega znanja, redefinicija obstoje\u010dega ali pa raz\u0161iritev na novo ugotovljenega znanja v procesu raziskovanja
\nraziskovanje v ZN pa je sistemati\u010dno poizvedovanje za razvoj zaupanja vrednih dokazov o stvareh, ki so pomembne za profesijo ZN in ki vklju\u010dujejo klini\u010dno prakso, edukacijo, administracijo, informatiko\u2026<\/p>\n
\nje zelo slabo oz. malo razvito. Je sicer nekaj pomembnih raziskav na podro\u010dju dru\u017eboslovnega raziskovanja \u2013 R, medtem ko je R klini\u010dne prakse \u0161e zelo nerazvito. Zato se tudi pojavlja?, kak\u0161na je to profesija, ki se ne razvija na osnovi R? na osnovi \u010desa sploh MS v RS izbolj\u0161ujejo svojo klini\u010dno prakso, \u010de je ne raziskujejo?<\/p>\n