Trije vsebinski sklopi:<\/p>\n
Kaj je znanost?<\/p>\n
Znanstveno raziskovanje v ZN<\/p>\n
Osnove postopkov raziskovalnega dela<\/p>\n
Namen:
\n– seznanitev s principi znanstveno-raziskovalnega dela
\n– seznanitev z zna\u010dilnostmi raziskovalnega dela
\n– seznanitev z osnovami postopkov raziskovalnega dela
\n– usposobitev za iskanje in kriti\u010dno branje literature<\/p>\n
Znanost je sistem ugotovitev, ki so nastale kot rezultat znanstvenega raziskovanja;
\nje dejavnost oz. proces raziskovanja z uporabo znanstvene metode.
\n<\/p>\n
Namen ZR je lahko opis, eksploracija, razlaga ali napovedovanje.<\/p>\n
Znanstvena metoda ima spoznavne in etni\u010dne omejitve, zato je potrebno upo\u0161tevati eti\u010dna na\u010dela raziskovanja.<\/p>\n
Znanost ima spoznavno, prakti\u010dno in kulturno funkcijo.<\/p>\n
Znanje lahko pridobivamo sami,z neposrednimi izku\u0161njami ali pa od drugih ljudi.<\/p>\n
Razlike med vsakdanjim izkustvenim znanjem in znanstvenim znanjem so v naslednjem:<\/p>\n
– znanstvena spoznanja so bolj sistemati\u010dna in organizirana
\n– imajo opredeljene pogoje , v katerih velja dolo\u010dena zakonitost
\n– trditve so kar se da natan\u010dno formulirane<\/p>\n
Cilj znanosti je sistemati\u010dna pojasnitev pojavov, dogodkov ali povezav med pojavi.<\/p>\n
Znanstveno spoznanje je\u00a0 sistemati\u010dno in preverljivo, pridobljeno po znanstveni metodi,
\nki je sistem korakov in postopkov na poti do znanstvenega spoznanja.<\/p>\n
Na\u010dela znanstvenega spoznavanja:<\/p>\n
– objektivnost – je usmerjenost na predmet raziskovanja z izklju\u010devanjem vsega subjektivnega
\n– zanesljivost – je preverljivost podatkov
\n– veljavnost – zagotavlja, da raziskujemo res tisto,kar \u017eelimo raziskati in ne kaj drugega
\n– natan\u010dnost – odsotnost dvoumnosti in nedore\u010denosti
\n– splo\u0161nost – zagotavlja, da ugotovitve do neke mere veljajo za \u0161ir\u0161i pojav,kot je bil prou\u010devani, mogo\u010de jih je posplo\u0161iti
\n– sistemati\u010dnost – ozna\u010duje njegovo organiziranost v celoto, sistem, ki povezuje zakonitosti in pojme dolo\u010dene stroke<\/p>\n
Eti\u010dni vidiki znanosti:<\/p>\n
Treba je varovati pravice oseb ,na katerih se izvaja raziskava.<\/p>\n
Te pravice so:
\n– zaradi vklju\u010denosti\u00a0 v raziskavo niso nikakor prizadeti
\n– sami se odlo\u010dajo o sodelovanju na osnovi seznanjenosti z raziskavo
\n– pravica do zasebnosti
\n– pravica do zaupnosti podatkov
\n– do dostojanstva in spo\u0161tovanja
\n– do odklonitve sodelovanja brez kakr\u0161nih koli posledic<\/p>\n
Posebno ob\u010dutljive skupine\u00a0 z eti\u010dnega vidika so bolniki, otroci, du\u0161evno prizadeti, starej\u0161i,
\nzaporniki, umirajo\u010di, nezavestni, pripadniki ni\u017ejih slojev.<\/p>\n
Znanost ima razli\u010dne dru\u017ebene vloge in funkcije. Proizvaja znanje, torej ima spoznavno funcijo.<\/p>\n
Je torej sistem znanja o nekem podro\u010dju, ki temelji na znanstveni metodi.<\/p>\n
Prakti\u010dna funkcija se ka\u017ee v vplivu na gospodarski razvoj.<\/p>\n
Nadzor nad informacijami in znanjem je vir mo\u010di, presti\u017ea ter konkuren\u010dnosti dolo\u010denega gospodarstva.<\/p>\n
Kulturna funkcija pomeni vplivanje na na\u010din \u017eivljenja, kulturo neke dru\u017ebe v naj\u0161ir\u0161em pomenu.<\/p>\n
Znanost vpliva na treh podro\u010djih:<\/p>\n
– spremenjen odnos \u010dloveka do narave opredeljen kot razumno bitje;
\n– matematizacija mi\u0161ljenja kvantitativnega opredeljevanja pojavov;
\n– redukcionizem zo\u017ei vse na tiste prvine, ki se dajo matemati\u010dno natan\u010dno pojasniti in omogo\u010dajo znanstvene napovedi z uporabo eksperimentalne metode.<\/p>\n
Razlogi proti in za raziskovanje<\/p>\n
Za raziskovalno delo moramo imeti precej\u0161nje metodolo\u0161ko znanje.<\/p>\n
Zahteva specifi\u010dno usposobljenost, pridobljeno z izobra\u017eevanjem;<\/p>\n
– je drago in zamudno;
\n– na\u0161a pricakovanja o ugotovitvah raziskovanja so neskladna z rezultati,glede vsebine\u00a0 kot relevantnosti za proucevani pojav;
\n– ni primerno za iskanje odgovorov na vsako vpra\u0161anje;
\n– mo\u017enost zmot je zelo velika;
\n– nikoli ne moremo priti do resnice o pojavu, ampak le do pribli\u017eka ali modela resnice.<\/p>\n
Znanstvene ugotovitve je mogo\u010de kadarkoli ovre\u010di.
\nNe vladajo jim miti ali ideologije, ne ve\u010dne resnice ali dogme.<\/p>\n
V znanstveno znanje je vgrajen metodi\u010den dvom, ki ga omogo\u010da razvoj.<\/p>\n
Kadar koli je mogo\u010de izpodbijati pretekle ugotovitve in iskati nove odgovore na stara vpra\u0161anja.<\/p>\n
Razlogi za raziskovanje v ZN :
\n– ekonomski (za NB se porabijo velika sredstva);
\n– izobra\u017eevalni (produkcija znanja);
\n– spoznavni (razumeti,odkriti),
\n– politi\u010dni (politika odlo\u010da o alokaciji sredstev),
\n– eti\u010dni (iz nujnosti narediti \u00bbvidno polje\u00abpomo\u010di pri \u017dA<\/p>\n
MS malo uporabljajo raziskovalno delo(Hunt84)<\/p>\n
– pomanjkanje znanja,ne poznajo raziskav,te\u017eko pridejo do ustreznih knji\u017enic in ne vedo,
\nkako brati in uporabljati raziskovalne rezultate
\n– nimajo zaupanja v ugotovitve rezultatov,ki pogosto zanikajo tradicionalno znanje
\n– nimajo dovoljenja za prekinitev tradicionalnih na\u010dinov dela in uvajanje sprememb na osnovi raziskovalnih ugotovitev
\n– ni spodbude pozitivnih sankcij, niti statusnih niti finan\u010dnih, za uvajanje sprememb.<\/p>\n
Koraki v raziskovanju so:
\n– opredelitev problema izbor in opredelitev raziskovalnega problema.<\/p>\n
Glavni viri idej so:
\n– izku\u0161nje v praksi se nam zdijo dolo\u010deni pojavi problemati\u010dni, nerazumljivi ali pomenijo izziv
\n– branje strokovne literature ugotovimo o katerih temah ni nobenih raziskav,kak\u0161ne so mo\u017enosti za ponovitev \u017ee obstojecih raziskav, kak\u0161na priporo\u010dil ali je v teku kak\u0161na razprava
\n– teorija preverjanje in testiranje teoreti\u010dnih konceptov v praksi je izziv za raziskovanje
\npregled-iskanje\u00a0 literature bolj ali manj poteka ves \u010das raziskave, obsega \u010detrtino do tretjino vsega \u010dasa.<\/p>\n
Zvemo kaj so o tem\u00a0 drugi pisali, kar nam pomaga pri oblikovanju raziskovalnega vpra\u0161anja ali hipoteze. O na\u010drtu raziskovanja se pou\u010dimo iz podobnih \u0161tudij.<\/p>\n
Pregled literature je pomemben zaradi seznanitve s prevladujo\u010dimi teorijami.<\/p>\n
Namen pregleda literature je:
\n– odkriti katere raziskave so bile opravljene na tem podro\u010dju
\n– ugotoviti ,katere raziskovalne strategije, metode in tehnike bi bile najprimernej\u0161e
\n– pomagati opredeliti pojme, koncepte in variabele na\u010drtovanega raziskovanja
\n– poiskati teoreti\u010dni okvir, v katerega bo raziskava ume\u0161cena
\n– identificirati mesto na\u0161e raziskave v kontekstu znanja z dolo\u010denega podro\u010dja<\/p>\n
S pomo\u010djo literature lahko ugotovimo:
\n– raziskanost obravnavanega problema v preteklosti
\n– znana dejstva o raziskovalnem problemu, kar nam bi pomagalo pri re\u0161iti problem
\n– metodolo\u0161ke re\u0161itve
\n– napake drugih raziskovalcev,ki jih ne ponovimo<\/p>\n
Literaturo pri\u010dnemo iskati , ko smo opredelili problem, vedeti moramo kak\u0161no literaturo potrebujemo kje in kako iskati.<\/p>\n
Lahko je v obliki revij, knjig, poro\u010dil, doktorskih disertacij, ra\u010dunalni\u0161kih izpisov;
\nglede na objavo je publicirana, polpublicirana (diplom.naloge,dipl.dela,mag.dela,doc.disert.)
\nali nepublicirana..<\/p>\n
Pri iskanju so nam v pomo\u010d katalogi:
\n– abecedni katalog poznamo avtorja in delo
\n– stvarni katalog (vsebinski ali semanti\u010dni) katalog je geselski in sistemati\u010dni ( numeri\u010dni )
\n– poznamo samo predmet in bi radi ugotovili katera dela ima knji\u017enica.
\n– ra\u010dunalnik racunalni\u0161ko vodene podatkovne baze za podro\u010dje ZN CINHAL(omogo\u010da vpogled v vse \u010dlanke s podrocja ZN v ang.jeziku) ;<\/p>\n
za podro\u010dje medicine\u00a0 MEDLINE ;\u00a0 knji\u017enica COBBIS ; podro\u010dje pedago\u0161kih znanj ERIC<\/p>\n
– kriti\u010dno branje je spretnost , zbiranje misli in ustvarjalna predelava le teh v novo celoto.<\/p>\n
Poteka tako,da besedilu zastavljamo vpra\u0161anja,na katera moramo v njem najti odgovore.<\/p>\n
Klju\u010dna vpra\u0161anja so:
\n– kaj je predmet raziskave? (odg.v naslovu ,zagotovo pa v izvle\u010dku)
\n– kateri so razlogi raziskave? (avtor mora navesti razloge za obravnavo izbranega vpra\u0161anja)
\n– kako je raziskava potekala? (na\u010drt mora ustrezati raziskovalnemu vpra\u0161anju, predstavljen na\u010din oblikovanja raziskovalnih in\u0161trumentov in njihovega preizku\u0161anja ali naveden vir).
\n– ali so ugotovitve razlo\u017eene,utemeljene in pomembne? (predstaviti postopke obdelave podatkov-kvalitetne kot kvantitetene)
\n– kako se zaklju\u010dki ujemajo z namenom raziskave? (dobro pogledati na za\u010detek in videti, kako se le ti ujemajo z namenom raziskave in raziskovalnim vpra\u0161anjem, ali so rezultati prepri\u010dljivi, da bi jih uporabili pri lastnem delu)<\/p>\n
Tehniko kriti\u010dnega branja sestavljajo:
\n– priprava
\n– pregled(analiza)
\n– predelava(sinteza)
\n– ugotavljanje in bele\u017eenje rezultatov(glede na bralni cilj,glede na namen uporabe)
\n– pomembna je izbira primernega prostora in \u010dasa<\/p>\n
Na\u010drt raziskovanja,izbor strategij in metod<\/p>\n
Skrbno na\u010drtovanje zagotovi raziskavi kredibilnost in uporabnost.<\/p>\n
Pri na\u010drtovanju moramo zagotoviti njegovo veljavnost in zanesljivost ter se izogniti pristranskosti. Veljavnost lo\u010dimo zunanjo (uporabimo ustrezni raziskovalni instrument za zbiranje podatkov in da so rezultati primerljivi s podobnimi \u0161tudijami) in notranjo(raziskovalne instrumente merijo tisto,kar nameravamo meriti,podatki so prava podoba dogajanja,ki ga \u017eelimo prouciti.). Zanesljivost-je stopnja ,do katere bi bili podatki identicni,ce bi \u0161tudijo ponovili v drugem prostoru in casu. Pristranskost-je posledica dejstva,da vsako raziskovanje poteka v dru\u017ebenem okolju. Da bi se izognili pristranskosti lahko uporabimo postopek triangulacije-kombinacijo strategij,metod in teorij z namenom nadomestiti \u0161ibkost enega pristopa z mocjo drugega. Nacrtovati je potrebno cas,denar,sredstva,sodelavce in svetovalce,potrebna dovoljenja za raziskavo,najva\u017enej\u0161i pa so metodolo\u0161ki vidiki dela.<\/p>\n
Strategija pomeni \u0161ir\u0161i okvir raziskovanja, ki se nana\u0161a na celoten, dolgotrajnej\u0161i potek raziskave.<\/p>\n
Poznamo tir glavne metode znanstvenega raziskovanja:<\/p>\n
– deskriptivna ali opisna metoda podatke zberemo z opazovanjem ali spra\u0161evanjem (anketa,intervju), podatke obdelamo kvantitetno ali kvalitetno)
\n– eksperimentalna metoda pri katerih v nadzorovanih okoli\u0161cinah posegamo v pojav in ugotavljamo vzor\u010dno-posledi\u010dne zveze
\n– zgodovinska metoda ali analiza virov nana\u0161a se na prou\u010devanje dokumentacije ali materialnih ostankov dolo\u010denih pojavov ali procesov<\/p>\n
Pri raziskovanju se uporabljajo razli\u010dne strategije:
\n– \u0161tudija primera poglobljeno obravnavamo enega ali majhno \u0161t.primerov,z uporabo razli\u010dnih raziskovalnih metod
\n– longitudinalna \u0161tudija podatke zbiramo skozi dalj\u0161i \u010das na vec \u010dasovnih to\u010dkah na enak na\u010din
\n– primerjalna \u0161tudija med regijami, dr\u017eavami, med \u0161tudenti razli\u010dnih fakultet
\n– prese\u010dna \u0161tudija najbolj pogosta, pojav opazujemo samo na eni to\u010dki v \u010dasu
\n– akcijsko raziskovanje gre za reflektirano,raziskano uvedbo neke spremembe v konkretno okolje z enakopravnim sodelovanjem raziskovalca in subjektov raziskave
\n– pilotna \u0161tudija preizkusna, manj\u0161a raziskava pred glavno raziskavo za preizkus metode, in\u0161trumentov in vzorca<\/p>\n
Eksperiment – gre za nadzorovano poseganje v pojav in ugotavljanje posledic. Najbolj enostavna oblika v izbrani skupini (eksperimentalni),
\nuvedemo nek sistemati\u010dno nadzorovan poseg.
\nPri kontrolni skupini tega posega ne uvedemo, vsi drugi pogoji pa so enaki kot pri eksperimentalni.
\nPoseg deluje kot neodvisna spremenljivka,izid pa kot odvisna.<\/p>\n
Kvazi-eksperiment eksperiment poteka v naravnem okolju in ne v laboratorijih.
\nVsi pogoji niso nadzorovani zato zaklju\u010dkov ne moremo do take mere posplo\u0161evati.<\/p>\n
Evalvacijsko in akcijsko raziskovanje imata elemente eksperimentalnega pristopa evalviramo dolo\u010deno novost ali spremembo,ki smo jo uvedli in ocenjujemo njene posledice,<\/p>\n
Akcijsko raziskovanje gre za ve\u010d zaporednih korakov,kjer se faza akcije izmenjuje s fazami analize, refleksije in evalvacije te akcije na podlagi ugotovitev teh faz se potem akcija ponovi v enaki ali spremenjeni obliki.<\/p>\n
Anketa je najbolj znana oblika zbiranja podatkov za raziskovanje v dru\u017ebenih vedah.<\/p>\n
Anketiranje je uporaba vpra\u0161alnikov na ve\u010djih skupinah respodentov anketirancev.<\/p>\n
Namenjeno je opisu pojava ali razlagi zvez med spremenljivkami.<\/p>\n
Anketiramo lahko po po\u0161ti,vpra\u0161alnike razdelimo ve\u010dji skupini ljudi, da jih sami izpolnjujejo ali pa vpra\u0161anja prebere in bele\u017ei odgovore anketar.<\/p>\n
Navodila za izpolnjevanje morajo biti zelo jasna.<\/p>\n
Ankete obsegajo razli\u010dne tipe vpra\u0161anj : zaprtih ,z mo\u017enostjo izbire enega ali ve\u010d odgovorov , preko kombiniranih in do popolnoma odprtih, ko respondent napi\u0161e odgovor s svojimi besedami.<\/p>\n
Pomanjkljivosti ankete : ne moremo biti prepri\u010dani , da izrazi , ki jih uporabljamo v vpra\u0161alniku pomenijo isto za vse respondente<\/p>\n
;vpra\u0161alnik z zaprtimi vpra\u0161anji je neke vrste Procurstiva postelja ;respondenti se lahko zatekajo k \u00bb\u017eelenimi\u00ab odgovori,o katerih velja dru\u017ebeni konsenz.<\/p>\n
Koraki raziskovanja s pomo\u010djo anketnega vpra\u0161anja so:
\n– pripravljalna faza(pre\u017eivimo nekaj casa v okolju)
\n– pilotska \u0161tudija(poskusno sestavljen vpra\u0161alnik ,vpra\u0161anja \u0161e odprta,manj\u0161e \u0161t.ljudi)
\n– izvedba ankete na na\u010drtovanem vzorcu (izvedba temelji na popravljenem vpra\u0161alniku)<\/p>\n
www.zabavno.eu<\/a><\/p>\n Na\u010drtovanje vpra\u0161alnika: razumljiva enostavno odgovorljiva; navodila za odgovarjanje jasna; prilagojena ra\u010dunalni\u0161ki obdelavi; Oblike vpra\u0161anj: Vzor\u010denje je izbor dela populacije,ki predstavlja v raziskovanju celotno populacijo.<\/p>\n Mo\u017ena je nazastopanost ali podzastopanost dolo\u010denih kategorij(starost,izobrazba).<\/p>\n Oblike vzor\u010denja so: Uporabimo \u017erebanje ali metodo slu\u010dajnih \u0161tevil Velikost vzorca je odvisna od namena in mo\u017enosti raziskave. Dober vzorec velik vzorec.<\/p>\n Realizacija vzorca je dele\u017e izbranih v vzorec, ki pravilno izpolnijo vpra\u0161alnik.<\/p>\n Dolo\u010den izpad moramo pri\u010dakovati zavarujemo se z pove\u010danim vzorcem. Sprejemljiv izpad 35%.<\/p>\n Intervju je poleg ankete najbolj obi\u010dajna oblika zbiranja podatkov s spra\u0161evanjem:<\/p>\n Uporablja se pri raziskavah, ki temeljijo na kvalitativnih metodah.<\/p>\n Intervjuji so: Opazovanje je raziskovalna metoda, kadar izpolnjuje dolo\u010dene pogoje :<\/p>\n – je na\u010drtovano , sistemati\u010dno , preverljivo , smotrno , omejeno , iz\u010drpano in bele\u017eeno<\/p>\n Prednosti: Pomanjkljivo: Opazujemo specifi\u010dne dogodke ali pa opazujemo situacije. Lo\u010dimo odkrito (opazovalec se predstavi) in skrito opazovanje (opazovalec ne pove pravega razloga svoje prisotnosti v opazovanem okolju (eti\u010dni problem)).<\/p>\n Zapisovanje rezultatov opazovanje strukturiramo, pripravimo protokol opazovanja in sistemati\u010dno bele\u017eimo ugotovitve.<\/p>\n Pri manj strukturiranem uporabimo terenske zapiske,pomemben je dnevnik raziskovalca.<\/p>\n Opazovanje kot metoda zbiranja raziskovalnih podatkov je lahko problemati\u010dna ,\u010de nismo nenehno pozorni na zagotavljanje veljavnosti.<\/p>\n Kvantitativna analiza-kvantitativni podatki so tisti,ki jih izra\u017eamo v \u0161tevilkah<\/p>\n Kvalitativna analiza-podatki za kvalitativno analizo so vedno v obliki besedila.<\/p>\n To so zapiski intervjujev,opazovanja,ogovori na zaprta vpra\u0161anja v anketnih vpra\u0161alnikih.<\/p>\n Interpretacija rezultatov – rezultate interpretiramo,to je razlo\u017eimo v kontekstu ugotovitev drugi raziskovalcev ter okoli\u0161cin,v katerih je prou\u010devani pojav potekal.<\/p>\n Poro\u010danje o raziskovanju zna\u010daj raziskovalnega dela ima samo tisto, ki je javno objavljeno in dostopno kritiki strokovne javnosti(diplomska dela ,poro\u010dilo naro\u010dnikom raziskave, predstavitev na kongresu ,strokovnem sre\u010danju, strokovni ali znanstveni \u010dlanek,..<\/p>\n Kako napisati raziskovalno poro\u010dilo :: vsebovati mora : Kaj naj vsebujejo posamezna poglavja<\/p>\n Uvod se nana\u0161a na teoreti\u010dni kot na empiri\u010dni del poro\u010dila.<\/p>\n Zanimiv naj bo za bralca razlo\u017eiti je potrebno zakaj se odlo\u010dimo za raziskavo, zakaj je predmet pomemben in za koga. Na koncu je jasno formuliran namen raziskave.<\/p>\n Pregled literature je odvisen od naslovnika raziskovalnega poro\u010dila.<\/p>\n Pri diplomskem delu obse\u017enej\u0161i ,zajema do 50% besedila, pri referatu ali pri \u010dlanku je lahko kraj\u0161i.<\/p>\n Metode je potrebno natan\u010dno predstaviti (preverljivost dela).<\/p>\n Pojasniti naslednje: Citiranje je dobesedno navajanje besed, ki jih ozna\u010dimo z \u00bb.V strokovnem tekstu je citiranje literature navajanje povzetkov ,ugotovitev enega ali ve\u010d avtorjev.<\/p>\n Vzroki: Poznamo ve\u010d na\u010dinov citiranja \u2013harvardski, vancuverski ali kombinacija.<\/p>\n Ustno-pisno poro\u010danje na\u010din izberemo glede na ciljno populacijo.<\/p>\n Pisno ali zapisano je lahko v razli\u010dnih oblikah (\u010dlanek,ra\u010d.zapis..)<\/p>\n Bralcu omogo\u010da lastno izbiro bralnega okolja,komunikacija je enosmerna in izklju\u010duje mo\u017enost diskusije.<\/p>\n La\u017eje se shranjuje, preverja in obdeluje. Ustno-okolje sprejema je v naprej dolo\u010deno,zaradi komunikacije je mo\u017ena takoj\u0161na informacija o razumevanju in dodatno pojasnjevanje vsebin poro\u010dila.<\/p>\n Poro\u010devalec se prilagaja trenutni skupini za nastop se mora posebej pripraviti.<\/p>\n Referat je pisna oblika z ustno razlago, ki vsebuje uvod, jedro in sklep v primeru objave mora struktura ustrezati kriterijem za pisanje \u010dlanka,<\/p>\n da pa ni objavljen, je njegov domet dosega uporabnikov omejen na trenutne poslu\u0161alce.<\/p>\n Poro\u010devalec ima omejen \u010das poro\u010danja in v naprej poznane tehnike izvedbe (video, grafoskop, diaprojektor).<\/p>\n Plakat je vizuelno pisno poro\u010dilo, ki je lahko lepak s kraj\u0161im besedilom ali risba , ki kaj razgla\u0161a, opozarja.<\/p>\n Je didakti\u010dni pripomo\u010dek.<\/p>\n Mora biti jasna samostojna interpretacija vsebine.<\/p>\n Vedno je na vidnem mestu. Organizatorji vnaprej dolo\u010dijo obliko in \u010das predstavitve plakata.<\/p>\n Obiskovalec si izbere \u010das in trajanje ogleda, mo\u017eno je ve\u010dkratno branje in dodatno kontaktiranje z avtorjem.<\/p>\n Transport lahko predstavlja te\u017eave (dolgi,mo\u017enost po\u0161kodb,..)<\/p>\n Knjiga je lahko podrobno argumentirano zagotavlja ob\u0161iren pregled literature lahko obravnava ve\u010d tem lahko se ponatisne je lahko neenake kakovosti med poglavji(ve\u010d piscev), lahko je zastarelo zaradi potrebnega \u010dasa priprave in izdaje.<\/p>\n \u010clanek hitro dospe do uporabnika(je aktualen) ima omejen obseg ima lahko ve\u010d avtorjev kar ne izklju\u010duje enotnosti.<\/p>\n V novej\u0161em casu zalo\u017ebe potrebujejo vse kraj\u0161i \u010das za knji\u017ene izdaje, \u010dlanki pa lahko \u010dakajo ve\u010d mesecev na objavo.<\/p>\n Analiza strokovnega \u010dlanka : oblikovna analiza, metodolo\u0161ka , vsebinska<\/p>\n Izvle\u010dek sodi k t.i. sekundarni opremi strokovnega \u010dlanka, pisan je v tretji os. edn. ali\u00a0 mn., ne vsebuje ve\u010d kot 250 besed ne uporabljamo kratic, bistvo vsebine ,predstavitev raziskovalnega vpra\u0161anja, navedeni material in metode , ne citiramo drugih avtorjev.<\/p>\n Klju\u010dne besede so besede ali besedne zveze, ki najbolj ozna\u010dujejo vsebino \u010dlanka. Navede jih avtor do 5,v tekstu se ponavljajo.<\/p>\n Deskriptorji : Kadar so klju\u010dne besede izbrane iz standardiziranega geslovnika imenovanega tezavrus se imenujejo deskriptorji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Trije vsebinski sklopi: Kaj je znanost? Znanstveno raziskovanje v ZN Osnove postopkov raziskovalnega dela Namen: – seznanitev s principi znanstveno-raziskovalnega dela – seznanitev z zna\u010dilnostmi raziskovalnega dela – seznanitev z osnovami postopkov raziskovalnega dela – usposobitev za iskanje in kriti\u010dno branje literature Znanost je sistem ugotovitev, ki so nastale kot rezultat znanstvenega raziskovanja; je dejavnost … Preberi ve\u010d o Raziskovanje v zdravstveni negi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[381,382,379,380,368,378],"class_list":["post-284","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-uvod-v-raziskovanje","tag-eticni-vidiki-znanosti","tag-osnove-postopkov-raziskovalnega-dela","tag-raziskovalno-delo","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-znanstveno-raziskovanje-v-zn"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/284","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=284"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/284\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=284"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=284"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=284"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nzaporedje ohranja zanimanje; osebna vpra\u0161anja na koncu; pomembna lepa oblika in splo\u0161ni vtis; vpra\u0161alnik mora imeti uvod ali nagovor;
\nzagotoviti anonomnost in zaupnost podatkov ter uporabo izklju\u010dno v raziskovalne namene.<\/p>\n
\n– odprta \u2013 respondent sam napi\u0161e odg.
\n– dihotomna – dve mo\u017enosti odg.da\/ne ,dodamo \u0161e ne vem
\n– zaprta vpra\u0161anja izbirnega tipa-ponudimo odg. ,da jih respondentje izberejo glede na navodila enega ali ve\u010d
\n– rangiranje – po pomembnosti, vplivu stopnjevalne alternative \u2013 nikoli-v\u010dasih-vedno, ali zelo-niti niti-sploh ne, lahko kombiniramo<\/p>\n
\n– enostavni slu\u010dajni vzorec – vse enote imajo enako mo\u017enost ,da so izbrane.<\/p>\n
\n– stratificiran vzorec-populacija sestavljena iz dolo\u010denih skupin, za katere \u017eelimo ,da so vse zajete (uporabljen pri ve\u010dini anket)
\n– kvotni vzorec – temelji na slu\u010dajnem izboru,v vnaprej\u0161nji odlo\u010ditvi, koliko posameznih predstavnikov\u00a0 npr. dolo\u010denega poklica ali regije potrebujemo za \u0161tudijo<\/p>\n
\n– strukturiran standardiziran najbolj podoben ustni anketi,ima veliko o\u017ejih vpra\u0161anj,spra\u0161evalcev vpliv majhen
\n– polstrukturiran-odprt
\n– usmerjen-odprt
\n– globinski-najmanj strukturiran,za analizo najbolj zahteven<\/p>\n
\n– neposredno , celovito , opazujemo procese\u00a0 in spra\u0161evanju nedostopne pojave<\/p>\n
\n– opazujemo le sedanjost,samo zunanje pojave,ne pa razloge za tako vedenje,ne more biti dolgotrajno<\/p>\n
\n– zakaj je bila raziskava izvedena(namen)
\n– kako se raziskava navezuje na ustrezno podro\u010dje(pregled literature)
\n– kako je bila izvedena(pristop,metode in tehnike zbiranja in obdelave podatkov)
\n– kak\u0161ni so rezultati
\n– kak\u0161ne so ugotovitve in priporo\u010dila(spoznavna in prakti\u010dna)<\/p>\n
\n– utemeljiti izbrane metode
\n– vzorec respondentov, na\u010din vzor\u010denja, dovoljenje za raziskavo, pridobitev pristanka vklju\u010denih, eti\u010dni vidiki
\n– instrumentarij in na\u010dini zbiranja podatkov
\n– kako je potekala analiza podatkov,katere statistike, ra\u010dunalni\u0161ki programi so bili uporabljeni
\n– rezultati predstavljeni lo\u010deno od razprave
\n– zaklju\u010dki in priporo\u010dila se nana\u0161ajo na spoznavne pridobitve, prakti\u010dna uporabnost
\n– poro\u010dilo obsega tudi naslovnico s podatki o avtorju\u2026.,naslednja stran pregled vsebine,nato izvle\u010dek in klju\u010dne besede. Na koncu besedila je seznam literature(pripravljen po dogovorjenem na\u010dinu-vancuver ali harvard ali kombiniran,lahko vsebuje \u0161e zahvale.<\/p>\n
\n– spo\u0161tovanje avtorstva
\n– mo\u017enost preverjanja citiranih dejstev
\n– vpogled v strokovno usposobljenost pisca
\n– mo\u017enost preverjanja zastarelosti informacij<\/p>\n