{"id":286,"date":"2008-05-11T13:51:58","date_gmt":"2008-05-11T12:51:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/bolnisnicna-higiena\/"},"modified":"2010-06-16T07:07:05","modified_gmt":"2010-06-16T06:07:05","slug":"bolnisnicna-higiena","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/bolnisnicna-higiena\/","title":{"rendered":"Bolni\u0161ni\u010dna higiena"},"content":{"rendered":"

\"higiena.jpg\"1. DEFINICIJA HIGIENE S KRATKIM KOMENTARJEM<\/p>\n

Higiena je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela.<\/p>\n

Prou\u010duje zdravstveno stanje prebivalstva, ter pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji in pri posamezniku v povezanosti z dejavniki \u017eivljenjskega okolja.
\nOblikuje navodila (splo\u0161na in specialna) za varovanje in krepitev zdravja in delovne sposobnosti posameznika in populacije.<\/p>\n

Cilj je razvijanje najvi\u0161je mo\u017ene oblike fizi\u010dne, psihi\u010dne in socialne blaginje \u010dloveka v danih razmerah.
\nRaziskuje vplive dejavnikov naravnega okolja na biolo\u0161ko vrednost in zdravje prebivalstva, na telesni, psihi\u010dni in socialni razvoj \u010dloveka ter njegovo produktivnost zato, da oblikuje navodila za zdravo in varno \u017eivljenje.
\n<\/p>\n

Skrbi zlasti za zdravstveno ogro\u017eene skupine prebivalstva, ki so bolj izpostavljeni negativnim dejavnikom okolja.<\/p>\n

FIZIOLO\u0160KO ANATOMSKA DEFINICIJA; je kakovost telesa, ko uspe\u0161no reagira na zunanje in notranje dra\u017eljaje brez funkcionalnih in drugih motenj.<\/p>\n

Sku\u0161a prepre\u010devati bolezni in nezgode in omogo\u010da harmoni\u010den telesni razvoj in psihofizi\u010dno zdravje \u010dloveka.<\/p>\n

Daje predloge za saniranje negativnih vplivov okolja, odpravlja nezdrave navade in zagotavlja zdrave.<\/p>\n

V vsakem okolju i\u0161\u010de koristne in \u0161kodljive dejavnike, ki vplivajo pozitivno ali negativno na zdravje in prav tako posku\u0161a odpraviti negativno.<\/p>\n

2. RAZPRAVLJAJ O ZDRAVJU!<\/p>\n

Po WHO je zdravje stanje popolne telesne (organov in organskih sistemov), du\u0161evne (nadzor nad \u010dustvi, odziv na te\u017eje situacije, uravnavanje odnosov) in socialne blaginje (\u017eivljenjske razmere, osebni standard, \u0161olanje) in ne samo stanje brez bolezni in invalidnosti, vklju\u010duje tudi dobro po\u010dutje. Ta definicija je idealna in neuporabna.
\nDu\u0161evno zdravje se ne ka\u017ee samo v odklonu hudih klini\u010dnih bolezni, ampak da smo sposobni harmoni\u010dno vzpostavljati odnose in \u010dustva.sami si moramo prizadevati in harmoni\u010dno reagirati. Posameznik se mora truditi da \u010dimve\u010d prispeva za dru\u017ebo in dru\u017eba si mora prizadevati, da ima vsak posameznik \u010dim bolj\u0161e pogoje.
\nRavnovesje dejavnikov (\u010dlovekova reaktivnost, vplivi naravnega in socialno \u2013 ekonomskega okolja) je pogoj za zdravje, br\u017e pa ko se ravnovesje poru\u0161i lahko nastopi bolezen ali nezgoda.<\/p>\n

3. ZDRAVJE KOT DINAMI\u010cNO RAVNOTE\u017dJE<\/p>\n

Ravnovesje dejavnikov (\u010dlovekova reaktivnost, vplivi naravnega in socialno \u2013 ekonomskega okolja) je pogoj za zdravje, br\u017e pa ko se ravnovesje poru\u0161i lahko nastopi bolezen ali nezgoda.
\nRavnovesje lahko vpliv, dejavnik \u2013 agens iz okolja.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 psiholo\u0161ka reakcija (stres)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 fiziolo\u0161ka reakcija (tujek)<\/p>\n

\u010ce se ravnovesje ne povrne nastopi bolezen, ki jo lahko prepre\u010dimo z zdravili in tako pose\u017eemo v notranje okolje.<\/p>\n

Kadar je prag vzdr\u017eljivosti prese\u017een in tolerance prese\u017een, nastopi smrt.<\/p>\n

Pomembna je jakost agensa in dol\u017eina izpostavljenosti.<\/p>\n

Zdravje se pojavi, ko uspe\u0161no premagamo socialne, telesne in du\u0161evne te\u017eave.<\/p>\n

Dejavniki, ki vplivajo na zdravje:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 slaba prehrana
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 razgibavanje, aktivnost
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 neodpornost na stres
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 razvade (alkohol, tobak, mamila)<\/p>\n

4. UKREPI ZA OHRANITEV IN KREPITEV ZDRAVJA<\/p>\n

UKREPI ZA OHRANJANJE ZDRAVJA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 namen izbolj\u0161ati zdravje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prepre\u010devanje obolenj (cepljenje, prehrana)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zgodnje odkrivanje obolenj (samo pregledovanje, sistematski pregledi, laboratorijski testi)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 hitro zdravljenje ( da se ne \u0161iri)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 usposabljanje za delo(prekvalifikacija, ponovna vklju\u010ditev\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prepre\u010devanje ponovitve bolezni<\/p>\n

UKREPI ZA KREPITEV ZDRAVJA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 namen \u00bbne zboleti\u00ab
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 telesna nega ( utrjevanje, razgibavanje,\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 du\u0161evna nega (razvedrilo, meditacija, skrb za fizi\u010dno udobje,\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 telesne aktivnosti ( \u0161v, dihalne vaje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 telesna in du\u0161evna nega (komunikacija, skrb za telo)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prehrana (z njo telo krepimo)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zdravstveno stanje in delovno okolje, \u0161ir\u0161e okolje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zdravo stanovanje in delovno mesto (zdravi higienski pogoji)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zdravo \u0161ir\u0161e okolje (vpliv prometa, hrup, naseljenost, religija,..)<\/p>\n

5. RAZPRAVLJAJ O NALEZLJIVIH IN NENALEZLJIVIH BOLEZNIH<\/p>\n

Dana\u0161nja patologija ljudi izvira iz prostega \u010dasa in delovnega mesta.<\/p>\n

Leta 1926 je bilo zadnje leto, ko so bile nalezljive bolezni najpogostej\u0161i vzrok splo\u0161ne umrljivosti.<\/p>\n

Danes pa so kroni\u010dne degenerativne bolezni na prvem mestu kot vzrok splo\u0161ne umrljivosti prebivalstva.<\/p>\n

EPIDEMIOLOGIJA \u2013 se je ukvarjala z nalezljivimi boleznimi, danes pa se ukvarja z\u00a0 nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi.<\/p>\n

6. HIGIENA SKOZI ZGODOVINO<\/p>\n

Ideja, da bi se zdravo \u017eivelo je stara kot \u010dlove\u0161tvo.<\/p>\n

Ljudje so sku\u0161ali bolezen izgnati z vra\u010di, izganjanjem bo\u017eanstev. Vse higienske predpise so dali v verske zapovedi (umivanje nog, gibanje, hrana-meso).<\/p>\n

EGIP\u010cANI: sve\u010deniki so zahtevali zmernost pri jedi, navodila za nego dojen\u010dka, spolna nega, za odstranjevanje odpadkov, za pokopavanje mrli\u010dev, stanovanjska higiena, dejali so\u00a0 da sonce, voda, zrak najbolj\u0161e o\u010distijo okolje.<\/p>\n

MEZOPOTAMCI: so imeli zelo visok standard, uvedli so tedenski po\u010ditek.<\/p>\n

STARI GRKI: ne verjamejo ve\u010d, da zdravje uravnava bo\u017eanstvo, ampak so rekli da to delajo naravni elementi, za\u010deli so logi\u010dno sklepati, medicina preide v roke zdravnikov. Poudarjali so gimnastiko in higieno.<\/p>\n

INDIJCI: povezanost du\u0161evnosti s telesom, prepoved u\u017eivanja dolo\u010dene surove hrane, zelo zgodaj so poznali cepivo proti kozam.<\/p>\n

KITAJCI: vdih \u017eivljenja, – umetno dihanje.<\/p>\n

RIMLJANI: najbolj\u0161i predstavnik higiene, pomen vode so \u010dastili, strani\u0161\u010da na izplakovanje, kopeli, kanalizacija, kopalnica, posebni prostor za kuhanje.<\/p>\n

MOHAMEDanci: zdru\u017eili so vero in zdravstvo. Telovadba proti vzhodu, umivanje in sezuvanje pred vhodom v tempelj, umivanje anusa po potrebi.<\/p>\n

SREDNJI VEK (KATOLI\u010cANI): higiena se je stra\u0161no zanemarila, najve\u010dji zametek kurative (laj\u0161anje bole\u010din), obleka ni zra\u010dna, za\u010detek ku\u017enih bolezni.<\/p>\n

POZNI SREDNJI VEK: za\u010deli so z vodovodi, sanacija okolja, karantene (prva v Dubrovniku), preventivni ukrepi, razcvet higiene \u2013 mestni fiziki \u2013 predhodniki.<\/p>\n

ABSOLUTIZEM: utrdi vrh, ustanovitev\u00a0 katedrov za higieno, poudarja se javno zdravstvo. Pri nas hrvat A. \u0160tampar, pomemben v preventivi, propagiral zdravstveno vzgojo. 1932 leta Higienski zavod v Lj. PIRC; vojaki in ljudje za spolne usluge so morali biti pobriti.<\/p>\n

7. DEFINICIJA IN PODRO\u010cJA OSEBNE HIGIENE<\/p>\n

Je veda, ki nas u\u010di kako svoje zdravje utrditi in okrepiti. Je del higiene, vsebuje pravila, ki jih izvajamo, da izbolj\u0161amo in ohranimo psihofizi\u010dno zdravje.<\/p>\n

Individualna higiena vsebuje izredno va\u017ena pravila za izvajanje, da se izbolj\u0161a in ohrani psihofizi\u010dno zdravje.<\/p>\n

Podro\u010dja osebne higiene so:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 NEGA KO\u017dE, ORGANOV IN ORGANSKIH SISTEMOV,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 HIGIENA OBLEKE IN OBUTVE,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 TELESNA AKTIVNOST \u2013 vzgoja, \u0161portna aktivnost, zdrava rekreacija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 OBLIKOVANJE HARMONI\u010cNE OSEBNOSTI \u2013 psihohigiena, pravilna prehrana, delo, zabava
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 SPOLNA VZGOJA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZDRAVE \u017dIVLJENSKE NAVADE<\/p>\n

Podlaga za osebno higieno je vzgoja (doma\u010da in zdravstvena), kadar to znanje uporabi\u0161.<\/p>\n

8. CILJI IN RAZLOGI OSEBNE HIGIENE<\/p>\n

Cilji osebne higiene:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 ZDRAVJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 SAMOZAVEST (dobro vpliva, dobro po\u010dutje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ESTETSKI IZGLED \u2013 LEPOTA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 SPOSOBNOST
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 OSEBNO ZADOVOLJSTVO
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 RAZVOJ ZRELE in HARMONI\u010cNE OSEBNOSTI<\/p>\n

Razlogi za osebno higieno:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZDRAVSTVENI RAZLOGI (pride do bolezni, prepre\u010diti infekcijo)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 IZ FIZIOLO\u0160KEGA IN ZDRAVSTVENEGA VIDIKA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 PSIHOLO\u0160KI (dobro urejen, dobro po\u010dutje, samozavest)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 KULTURNO \u2013 ESTETSKI IN (dru\u017eba narekuje norme, naravna lepota in dostojanstvo osebnosti)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DRU\u017dBENI (socialni, ekonomski)<\/p>\n

www.zabavno.eu<\/a><\/p>\n

9. KONTRASTNE KOPELI, TU\u0160IRANJE, KOPANJE V KADI, UPORABA BIDEJA<\/p>\n

KONTRASTNA KOPEL
\nOkrepi in utrjuje organizem. Izbolj\u0161a\u00a0 kontraktilnost ko\u017enega o\u017eilja. Izbolj\u0161a se odpornost za prehladna obolenja<\/p>\n

Dobro nadome\u0161\u010da finsko savno. Daje ob\u010dutek ugodja
\nNavajeni izvaja kontrastne od tople na vro\u010do, od vro\u010de na mla\u010dno, od mla\u010dne na zelo hladno \u2013 POSTOPOMA.<\/p>\n

Najbolje zve\u010der pred spanjem, kontrastna kopel sprosti in pomirja organizem.<\/p>\n

POSTOPEK – ve\u010dkrat \u2013 izmenoma izvajamo hladne in vro\u010de tu\u0161iranje ali polive, na koncu hladen tu\u0161 in energi\u010dno frotiranje z grobo brisa\u010do<\/p>\n

TU\u0160IRANJE
\nVsa kan, zato da speremo umazanijo in tudi za masa\u017eo krvnega obtoka \u2013 celo telo ..
\nPripomo\u010dki: voda (32 \u2013 38oC), nevtralno milo, umivalne krpice, krema, brisa\u010de za telo, brisa\u010de za obraz, krta\u010dka za hrbet, priporo\u010dljivo ve\u010dkrat na dan, posebej za fizi\u010dne delavce.<\/p>\n

KOPALNA KAD
\nVsaj enkrat tedensko se opravi bolj intenzivna kadna kopel. Prej \u0161e opravimo tu\u0161iranje, da se ne namakamo v lastni umazaniji.<\/p>\n

BIDE
\nZa intimno higieno, za individualno uporabo.<\/p>\n

10. REDNO UMIVANJE<\/p>\n

Sodobna nega povsem upo\u0161teva fiziologijo organizma, tudi ve\u010djo aktivnost, gostej\u0161e stike in zdravstveno zahtevnost naprednih ljudi. Zato se upo\u0161teva, da ostane telo v najbolj ugodnih pogojih \u010disto najve\u010d 24 ur.
\nIdealna higienska nega zahteva vsakodnevno redno umivanje, tu\u0161iranje celega telesa.redna ve\u010derna higiena telesa v obliki umivanja omogo\u010da, da je \u010dlovek lepo negovan, z ob\u010dutki ugodja zaklju\u010di dan. Idealno je,\u00a0 \u010de tudi jutranjo toaleto opravimo v obliki tu\u0161iranja. V redno toaleto pri mo\u0161kih spada tudi\u00a0 redno britje.<\/p>\n

11. USTNA HIGIENA IN UMIVANJE ZOB<\/p>\n

KDAJ: po vsaki jedi, zve\u010der in zjutraj, zaklju\u010di se z krepkim izpiranjem zob.<\/p>\n

KOLIKO \u010cASA: 3 \u2013 5 min<\/p>\n

KAKO: v smeri rasti zob<\/p>\n

PRIBOR: krta\u010dka primerne kvalitete (ne pretrda in ne premehka), velikosti, v higiensko dobrem stanju, voda, kvalitetna zobna pasta, zobna nitka.<\/p>\n

Zobno krta\u010dko vsaki\u010d posu\u0161imo, redno jo zamenjamo. Otroku za\u010dnemo umivati zobe, ko dobi prvi zob<\/p>\n

VZROKI\u00a0 KARIESA<\/p>\n

Splo\u0161ni in\u00a0 lokalni faktorji se med seboj prepletajo<\/p>\n

SPLO\u0160NI FAKTORJI:
\n– dedna dispozicija oz. odpornost, rasa, klimatski pogoji, civilizacija<\/p>\n

LOKALNI FAKTORJI
\n-bneustrezna oblika in struktura zob, koli\u010dina in kvaliteta sline, nebiolo\u0161ka in razkuhana hrana, slaba ustna higiena (u\u017eivanje sladkorja), pogosti gangritisi \u2013 obolenja dlesni, obloge na zobeh, slabe razvade<\/p>\n

KARIES
\n– Je progresiven patolo\u0161ki proces, dokaj hitro se \u0161iri v globino in povzro\u010da resne posledice: pulpitis, gangrena in zobni granulom. Izziva mo\u010dan ustni zadah. Deluje zelo neestetsko. Pogosto napade \u017ee mle\u010dno zobovje<\/p>\n

PARADENTOZA
\n– pomeni obolenje, ko je okvarjen \u00bbobe\u0161alni aparat\u00ab \u2013 dlesen zoba. Prizadeti zobje se postopoma razmajejo in na videz nepo\u0161kodovani izpadejo. Faktorji paradentoze so podobni kot pri kariesu. Karies lahko pospe\u0161i razvoj paradentoze<\/p>\n

PROFILAKSA
\nza\u010detek pri bodo\u010dih star\u0161ih\u00a0 – pravi odnos, prenatalna za\u0161\u010dita (zametki zob nastajajo v 6. tednu nose\u010dnost), ustna higiena dojen\u010dka, pravilna prehrana, navajanje otroka na uporabo zobne \u0161\u010detke<\/p>\n

– redno in sistemati\u010dno \u010di\u0161\u010denje zob (zve\u010der in zjutraj, ter po hrani), izpiranje ust po vsakem obroku, pogosto u\u017eivanje \u010dvrste, fibrozne hrane, redni kontrolni pregledi<\/p>\n

12. HIGIENA NOG<\/p>\n

Zdrave in \u010dvrste noge omogo\u010dajo
\nUSPE\u0160NO PRODUKTIVNOST, REKREACIJO IN U\u017dIVANJE \u017dIVLJENSKIH RADOSTI<\/p>\n

TE\u017dAVE Z NOGAMI<\/p>\n

POSLEDICA;<\/p>\n

Vpliva mode, Prevelike te\u017ee, Slabe obutve, Slabe nege in Dedne dispozicije<\/p>\n

TE\u017dAVE SE KA\u017dEJO KOT;
\nOzeblost, Hladnost, Znojenje (epidermofitija), Na ven upognjen palec, Druge okvare; vra\u0161\u010den noht, razjede<\/p>\n

PLOSKO STOPALO posledi\u010dno povzro\u010di:<\/p>\n

Umetne procese, Deformirane sklepe, Te\u017eko hojo, Huj\u0161e spremembe motijo statiko celega telesa<\/p>\n

PROFILAKSA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ukrepi \u017ee v nose\u010dnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Veliko gibanja po naravnih tleh in telesno aktivnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Redno umivanje in nega nog (uporaba kreme)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nohte na nogi stri\u017eemo ravno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017de malega otroka navajamo na higieno in nego nog
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zdrava obutev (menjavanje zra\u010denja)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kontrastne kopeli
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Redno preobla\u010denje nogavic
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dvignjena noga med po\u010ditkom<\/p>\n

13.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0HIGIENSKA NEGA LASI\u0160\u010cA<\/p>\n

Ko\u017ea lasi\u0161\u010da neprestano izlo\u010da loj, odpadle epitelne celice, lasje pa lovijo tudi zunanjo\u00a0 nesnago. Zanemarjeni in slabo negovani lasje predstavljajo goji\u0161\u010de za nekatere plesni, zajedavce, mikroorganizme. Lasi\u0161\u010de zahteva pogosto krta\u010denje s krta\u010do iz naravnih \u0161\u010detin, umivanje s kvalitetnimi \u0161amponi, brisanje s frotirko v obliki masa\u017ee, bolj kot pogosta uporaba fena. Lasje rabijo kvalitetno prehrano, sve\u017e tlak, sonce in vodo (pretiravanje seveda \u0161koduje).
\nTe\u017eave: glivice, ekcemi, mikrosporiji, hudo srbe\u010d prhljaj (praskanje spremljajo gnojna vnetja), umivanje s prevro\u010do vodo, preve\u010d kemikalij, ple\u0161avost, u\u0161ivost.<\/p>\n

14. HIGIENA ROK, POMEN, POSTOPEK<\/p>\n

Z MILOM; nevtralno, teko\u010de \u2013 v dozator nalivamo milo, vendar je pomembno, da vsaki\u010d, ko milo nalijemo dozator speremo. Voda mora biti kvalitetna pitna voda, temperature 32-38 oC. pripomo\u010dki za nego nohtov, negovalna krema<\/p>\n

RAZKU\u017dEVALNO UMIVANJE (k milu prime\u0161amo razku\u017eilo)<\/p>\n

RAZKU\u017dEVANJE<\/p>\n

KDAJ UMIVAMO ROKE:
\ntakoj po umazanju! Pred za\u010detkom dela. Med delom. Po vsakem stiku z bolnikom. Pred odhodom z dela. Pred in po jedi. Po uporabi WC. \u010ce se dotikamo obraza (nosu, ust, las). \u010ce kihamo, ka\u0161ljamo, se vsekujemo. Posebej pred asepti\u010dnimi posegi (odstranimo vso floro)<\/p>\n

KAJ MORAMO IMETI ZA UMIVANJE:
\nteko\u010do pitno toplo vodo, umivalnik brez zama\u0161ka, pipo brez mre\u017eice, enoro\u010dno me\u0161alno, baterijo na komol\u010dno odpiranje ali fotocelico, mikrobiolo\u0161ko \u2013 neopore\u010dno milo na magnetnem nosilcu ali listi\u010dih ali mikrobiolo\u0161ko neopore\u010dno teko\u010de milo \u2013 v \u010disti, razku\u017eeni ali sterilni posodi na komol\u010dno odpiranje, \u010diste papirnate brisa\u010de ali \u010diste brisa\u010de iz blaga za 1x uporabo, zlo\u017eene v za\u0161\u010ditni omarici, vre\u010dko in posodo za odlaganje umazanih brisa\u010d, razdelilec za razku\u017eilo in za sredstvo za nego rok, lahko tudi krema v tubi za enkratno uporabo<\/p>\n

POSTOPEK: Roke zmo\u010dimo, bogato namilimo, \u0161\u010detkamo nohte, \u010dlenke, zapestje, dlani, obnohtje, speremo, obri\u0161emo. Vodo zapremo z uporabljeno brisa\u010do.<\/p>\n

15.\u00a0 HIGIENSKE ZAHTEVE GLEDE KOZMETI\u010cNIH SREDSTEV IN VRSTE<\/p>\n

Pri uporabi kozmetike je treba upo\u0161tevati higienski red:<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 higiena \u2013 nega ko\u017ee in njenih derivatov, tudi o\u010di, las. Upo\u0161tevati je treba kvaliteto in delovanje nekaterih preparatov, ter lahko odstranjevanje le teh. vsak ve\u010der jih pazljivo odstranimo, da se telesno tkivo lahko spo\u010dije in regenerira. Ko\u017ei koristijo na prvem mestu racionalna higienska nega ko\u017ee in njenih derivatov (sve\u017ea \u010dista voda, sonce, sve\u017e in \u010dist zrak, polnovredna prehrana, rekreacija), kozmetika sme biti k temu samo dopolnilo, mora ustvarjati videz.
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 preparati \u2013 kreme, pudri, lotioni, barvila, laki, umetne trepalnice, lasulje, spreji, razpr\u0161ilci<\/p>\n

16.\u00a0 HIGIENA VIDA<\/p>\n

Zahteva v prvi vrsti popolno snago glede umivalnih potreb\u0161\u010din. Pri delu je nujna urejena razsvetljava. Za pisanje in branje rabimo 150 \u2013 200 luksov za zelo natan\u010dna dela pa ve\u010d tiso\u010d luksov. Va\u017eni so tudi osen\u010denost, refleksi, enakomernost in spektralni sestav razsvetljave. Pri delu na bli\u017eino upo\u0161tevamo razdaljo, ki je okoli 35 cm.- \u0161e posebej v razvojni dobi otrok, ko so \u0161e daljnovidni. To prepre\u010di naprezanje in utrujenost o\u010di in \u017eiv\u010devja, srbenje, solzenje in bole\u010dina. Gledanje v zeleno okolje pomeni po\u010ditek za o\u010di. Oko utruja branje le\u017ee, na soncu, med slabo vo\u017enjo, vetr, prah. Zato rabimo za za\u0161\u010dito konveksna za\u0161\u010ditna o\u010dala. \u0160kodna so barvasta o\u010dala.
\nPreventiva: ob\u010dasni pregledi pri okulistu, da se napaka pravo\u010dasno odstrani.<\/p>\n

Napake: daljnovidnost, kratkovidnost, \u0161kiljenje, starovidnost, siva zelena mrena, je\u010dmen, vnetja<\/p>\n

17.\u00a0 HIGIENA SLUHA<\/p>\n

Mestni hru\u0161\u010d okrog 60 \u2013 80 dB je za prebivalce huda nadloga, s\u010dasoma prizadene vse organske sisteme.<\/p>\n

Ropot nad 85 dB lahko resno okvari sluh.<\/p>\n

HIGIENA U\u0160ES: z rednim umivanjem o\u010distimo uhlje, zunanji sluhovod s toplo \u010disto vodo, toaletnim milom in \u010disto gazo ali tanko brisa\u010do.<\/p>\n

Ukrepi: izogibamo se prepihu v notranjih prostorih, vozilih (otroci, starej\u0161i). Na hrupnih delovnih mestih se izvaja higiensko \u2013 tehni\u010dna za\u0161\u010dita prek slu\u0161nih valov.<\/p>\n

18.\u00a0 INTIMNA HIGIENA<\/p>\n

Pomeni redno, eksaktno \u010di\u0161\u010denje intimne regije. Intimno higieno morata izvajati oba spola. Najve\u010djo pozornost zaslu\u017ei pri \u017eenskah zaradi anatomsko \u2013 fiziolo\u0161kih posebnosti. Zaradi nesnage v genitalnim podro\u010dju lahko pride do vnetij, ginekolo\u0161kih bolezni in neredko tudi do raka.za intimno higieno uporabljamo \u010disto toplo vodo, umivalno vre\u010dko in kvalitetno milo. Pri \u017eenskah je smer umivanja od simfize do anusa. Pri \u017eenskah higiena zahteva tudi pravilen izbor vlo\u017ekov, tamponov in korektno odstranjevanje uporabljenih, higiensko obla\u010denje in higiena telesnega perila ter pravilno obla\u010denje hla\u010dk (ne preko obuvala- mikrobi).<\/p>\n

19.\u00a0 HIGIENA OBLA\u010cIL<\/p>\n

Higiena obla\u010dil se za\u010denja \u017ee pri vsakodnevnem preobla\u010denju, vklju\u010duje tudi redno \u010di\u0161\u010denje, ter pravilno vzdr\u017eevanje in shranjevanje, telesno in posteljno perilo je treba menjavati in 1x tedensko, seveda se mora izmenjati br\u017e, ko je preznojeno ali vidno onesna\u017eeno.<\/p>\n

Otroci, dojen\u010dki: posebna skrb glede kvalitete in pogoste menjave perila.<\/p>\n

Fizi\u010dni delavci, ljudje, ki so znojijo in kroni\u010dni bolniki: morajo pogosto menjati perilo.<\/p>\n

Zdravi delavci: morajo skrbeti za osebno higieno.<\/p>\n

Osebno perilo in delovne pla\u0161\u010de je treba menjati vsaj 3x tedensko, pri intenzivnem in natan\u010dnem delu pa vsak dan ali celo ve\u010dkrat dnevno. Pred vsako menjavo se je treba tu\u0161irati.<\/p>\n

Delovna obleka velja kot oku\u017eena, zato ravnamo z njo kot z infektivnim perilom. \u017de doma zbiramo perilo na dolo\u010denem mestu v posebni ko\u0161ari. V bolni\u0161nici se perilo razvr\u0161\u010da po stopnji in vneti onesna\u017eenosti.<\/p>\n

Perilo se najlep\u0161e su\u0161i na soncu in zraku. Zlikano perilo razporedimo v omaro in lo\u010dimo od umazanega.<\/p>\n

Poletna in jesenska obla\u010dila pred prezimovanjem o\u010distimo, popravimo ter v omari napr\u0161imo proti moljem.<\/p>\n

Obutev ve\u010dkrat menjavamo, jih o\u010distimo in jih shranimo v zra\u010dni omari.<\/p>\n

20. HIGIENSKE ZAHTEVE ZA TEKSTILNA VLAKNA<\/p>\n

VOLNA: je na prvem mestu. Ima najmanj\u0161o toplotno prevodnost, najve\u010djo sposobnost toplotne izolacije, najve\u010djo sposobnost vezati vodo. Vpija vlago zelo po\u010dasi, najmanj\u0161o omo\u010dljivost.
\nSlaba stran: majhna mehani\u010dna in tehni\u010dna odpornost, pospe\u0161uje naselitev bakterij, glivic in moljev, povzro\u010di ob\u010dutljivo ko\u017eo.<\/p>\n

BOMBA\u017d: prvo mesto med vegetativnimi produkti. Vlakna so zra\u010dna, hidroskopnost \u00bd manj\u0161a, kot pri volni, ugodna toplotna izolacija, ventilacija telesa, ustrezna zra\u010dna in toplotna prevodnost. Ne dra\u017ei ko\u017ee, zdr\u017ei kuhanje in dezinfekcijo. Odporna na bakterije, glivice, insekte. Ustrezna za otro\u0161ka obla\u010dila, spodnje in posteljno perilo.<\/p>\n

UMETNA VLAKNA: umetna svila ima zna\u010dilen sijaj, zadr\u017ei vro\u010do vodo do 75%, odporna proti moljem, ne pa proti mikrobom. Lepo se pere, lika, razku\u017euje,surovina za obleke, nogavice, trikota\u017eo.
\nSlaba stran: majhna hidroskopnost, slaba prevodnost zraka, vlage in toplote.<\/p>\n

GUMA: ustreza\u00a0 zlasti za nepropustne pla\u0161\u010de, predpasnike in obutev, ter podloge.<\/p>\n

21. POSTELJNINA<\/p>\n

Naj ustvarja skupaj z no\u010dnim perilom udobno mikroklimo \u010dloveka, da bo no\u010dni po\u010ditek res prava rekreacija psihofizi\u010dne energije. Posteljnina je higieni\u010dna, prakti\u010dna in estetska. Posteljno perilo je navadno ali bomba\u017eno, platno, v hladnem letnem \u010dasu pa topla mehka flanela ali bomba\u017eni domast, zado\u0161\u010dajo lahko odeje. Prakti\u010dne in higieni\u010dne so pralne prevleke in odeje. Vzglavnik nizek, ustrezno \u010dvrst in \u010dim bolj ravno le\u017ei\u0161\u010de in ne premehko.<\/p>\n

22.\u00a0\u00a0 POMEN IN VIDIK OBL\u010cIL<\/p>\n

Obla\u010dila imajo predvsem fiziolo\u0161ko – higiensko \u2013 zdravstveni in estetski pomen. So najbolj va\u017eno sredstvo za vzdr\u017eevanje toplote in tudi neposredna za\u0161\u010dite proti \u0161kodljivim vplivom iz okolja. Ima kulturno \u2013 estetski vpliv, ter zakrije intimno regijo in morebitne telesne defekte, s tem pa dvigajo dobro osebno po\u010dutje in samozavest. Racionalno obla\u010denje po na\u010delih fiziologije. Zdravstvena vzgoja je potrebna tudi na podro\u010dju obla\u010denja. Utesnitve telesa preko obla\u010dil: \u017eenske, dojen\u010dki, \u0161portniki. Pritisk na prsni ko\u0161 in trebuh spreminja lego organov, moti prekrvavitev, izziva bole\u010dine, vnetja, degenerativne procese, obstipacijo, hemeroide. Zanemarjeni kosi obla\u010dil so lahko mehani\u010dni vektor za razne infekcije in parazitske invazije.<\/p>\n

23.\u00a0 OBUTEV IN NOGAVICE<\/p>\n

Dobra obutev ustreza anatomski strukturi in funkciji stopala. \u017de prva otro\u0161ka obutev je spredaj dovolj \u0161iroka in prostorna, podplat je mehak, elasti\u010den, zgornje usnje dovolj mehko in zra\u010dno, opetnik \u010dvrst, peta pa zmerno visoka. Obutev naj bo zlasti spredaj dovolj \u0161iroka, da so prsi svobodno izpro\u017eeni in gibljivi. Zgornji del \u010devlja je iz mehkega dovolj zra\u010dnega usnja, podplat pa pro\u017een in dosti debel. Vi\u0161ina pete zna\u0161a 2-3, najve\u010d 4 cm. Obutev z vi\u0161jimi petami se lahko uporablja samo za\u010dasno. Nogavice pomagajo vzdr\u017eevati \u010disto\u010do in funkcijo nog in razvoj udobne mikroklime. Nogavice naj bodo higieni\u010dne, udobne in prakti\u010dne. Najbolj\u0161e v osnovi bomba\u017ea \u2013 garna, peto pa oja\u010dajo z odporno sintetiko. Za mrzle noge pafina volna.<\/p>\n

24. DELOVNA OBLEKA<\/p>\n

Delovna obleka zdravstvenega delavca naj bo prakti\u010dna, udobna in li\u010dna. Prepre\u010duje naj razna\u0161anje infekcij in omogo\u010da naj osebno za\u0161\u010dito. Blago mora biti gladko in pralno, se kuha in dezinficira. Rokavi morajo biti do komolcev, da lahko umivamo samo podlaket. Strogo naj se lo\u010dijo delovna za\u0161\u010ditna obleka, ter obla\u010dila za prosti \u010das in razne obleke. Potrebna je tudi ustrezna delovna obutev: zra\u010dna, li\u010dna s profiliranim podplatom (varna, elasti\u010dna hoja), ne ropotajo. Prikupna, elasti\u010dna in prakti\u010dna delovna obla\u010dila krepijo odgovornost do zdravja in dela, delovno disciplino in kolektivni duh. Interes delav\u010devega zdravja in ekonomska proizvodnja zahteva, da uporabljajo delavci za \u010das dela posebno delovno obleko. Vsakdanje obla\u010dilo je za ta namen res neprimerno. Hitro se onesna\u017ei in natrga, ote\u017euje delo, ne ustreza zahtevam delovne klime ter izziva travme. Delovna obleka je iz lahke, \u010dvrste, pralne tkanine: temno modre, rjave in sive barve. Delovna obleka bele barve pa je potrebna pri delu, ki zahteva posebno snago in pozornost.<\/p>\n

25.\u00a0\u00a0\u00a0 OBLA\u010cILA ZA \u0160PORT, NOSE\u010cNICE, OTROKE, BOLNIKE<\/p>\n

\u0160PORTNA OBLA\u010cILA: morajo ustrezati varnostnim zahtevam, upo\u0161tevati pa je treba tudi interese zdravstvenega varstva \u0161portnikov, ki morajo\u00a0 obvladati velike napore ob neugodnih klimatsko meteorolo\u0161kih vremenskih razmerah. Neustrezna obla\u010dila ote\u017eujejo \u0161portno aktivnost, dovoljujejo \u0161kodljive podhladitve ali pa povzro\u010dijo pregretje telesa, infekcijo ko\u017ee in \u0161portne travme.<\/p>\n

OBLA\u010cILA NOSE\u010cNICE: zahtevajo posebno pozornost. \u017deni in plodu \u0161koduje vse kar utesnjuje telo. Nose\u010dnice naj uporabljajo udobno krojeno obleko, posebno krojen nedr\u010dek, ki dojk ne stiska, ampak samo podpira.<\/p>\n

OTRO\u0160KA OBLA\u010cILA: morajo predvsem upo\u0161tevati hitro rast in razgibanost. Dojen\u010dki so ve\u010dkrat pregreti kot podhlajeni zaradi neustreznih obla\u010dil. Vse to zmanj\u0161a odpornost, povzro\u010da nastanek rahitisa, razvoj nevarnih infekcij. Tudi pozneje naj bo obleka otroka \u010dim bolj udobna in spro\u0161\u010dena.<\/p>\n

OBLEKA BOLNIKA: naj bo udobna, pralna, da se lahko kuha in dezinficira. Krojena naj bo tako, da omogo\u010da \u010dim bolj\u0161o lego.<\/p>\n

26.\u00a0\u00a0\u00a0 BOLEZNI SRCA IN O\u017dILJA (vzroki in profilaksa)<\/p>\n

Mladim so najbolj nevarna vnetja sr\u010dnih zaklopk, sr\u010dne napake, tudi okvare miokarda in perikarda. Starej\u0161e obdobje pa ogro\u017eajo hude bolezni kot so degeneracija miokarda ter oslabelost in raz\u0161irjenost srca, ateroskleroza o\u017eilja in povi\u0161an RR. Posledica tega so infarkti, angina pektoris. Patolo\u0161ka osnova je navadna ateroskleroza kot kroni\u010den degenerativni proces, ko se v osredju arterijnalagajo masti, holesterol, proteini in kalcijeve spojine.<\/p>\n

VZROKI:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prirojene okvare srca in o\u017eilja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 alergi\u010dna obolenja srca (angina)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 slaba, neustrezna prehrana
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strupi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ionizirajo\u010de sevanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 hudi telesni napori (delovni, \u0161portni)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stres civilizacije, du\u0161evni napori
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 debelost in ostale razvade (alkohol, cigarete, mamila\u2026)<\/p>\n

PROFILAKSA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 higienska pravila nose\u010dnosti (ne kaditi, rekreacija, izogibanje stresom,\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dna telesna aktivnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pravilna prehrana (skrb za normalno telesno te\u017eo, redna prebava\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 urejen \u017eivljenjski re\u017eim glede dela in po\u010ditka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sposobnost obvladovanja stresnih situacij<\/p>\n

27.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 HIGIENSKE ZAHTEVE GLEDE DIHAL<\/p>\n

Profilaksa bolezni dihal je skrb za \u010dvrst, harmoni\u010den telesni razvoj \u017ee prenatalno, posebno pa v razvojni periodi do zaklju\u010dka rasti. Potrebna je organizirana telesna vadba, redna \u0161portna aktivnost, ki okrepi prsni ko\u0161 in dihalni sistem. Potrebni so higienski delovni pogoji, redno zdravstveno nadzorstvo, vzgoja. Korektno dihanje in globok izdih. Ne za\u010deti s kajenjem, \u010dim ve\u010d gibanja na \u010distem, sve\u017eem zraku. Zaposleni v prahu, dimu, plinih, rabijo umetno ventilacijo delovnega prostora. Higiena nosu zahteva preprosto nego. Usekujemo se v robec, najbolje papirnati, ki ne smejo postati mehani\u010dno vektor infekcij, slu\u017eijo naj le svojemu namenu.<\/p>\n

28.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 TELESNA KULTURA<\/p>\n

Telesna kultura je vse kar usmerja \u010dloveka v zdravo in radostno \u0161portno \u017eivljenje, krepi psihofizi\u010dni razvoj in pomaga ustvarjati \u010dvrsto zdravje. Obsega zdravo \u017eivljenjsko umirjenost, pravilen odnos do psihofizi\u010dnega zdravja, te\u017enjo po vitalnosti in psihi\u010dnih oblikah. Telesna vaja pomeni v svetu (z vidika zdravstva) vsako psihomotorno aktivnost, ki vsestransko vodi organizem, mu omogo\u010da pravilen razvoj, ter krepi in vzdr\u017euje njegove funkcije. Vse pridobitve \u010dlove\u0161tva, ki se nana\u0161ajo na telesno nego, telesno utrjevanje, gibalno vzdr\u017enost, telesno vzgojo, \u0161port, rekreacijo, planinarstvo, taborni\u0161tvo, kakor tudi na znanost o \u0161portu, strokovno literaturo, \u0161portne rekvizite in gradnje, sodijo v podro\u010dje telesne kulture.<\/p>\n

29.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 \u0160PORT IN REKREACIJA<\/p>\n

\u0160port pomeni igro, zabavo, odvrnitev od dela in skrbi, razveselitev, vdajanje \u0161alam. Razvedrilo in sprostitev sta bistveni sestavi \u0161porta. \u0160port so vse telesne aktivnosti, tekmovalne in ne tekmovalne, ki spodbujajo \u010dloveka k ve\u010djim dose\u017ekom ali k aktivnem po\u010ditku in obnovi sil. Je dopolnilo k telesni vzgoji. Rekreacija je najbolj prvotna in pristna oblika \u0161porta, rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizi\u010dno, psihi\u010dno in socialno bogati, spro\u0161\u010da in obnavlja \u010dloveka, ter mu pomaga oblikovati vsestransko osebnost.<\/p>\n

www.zabavno.eu<\/a><\/p>\n

30.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 TELESNA VADBA<\/p>\n

Poznamo \u0161tiri osnovne skupine telesne vadbe:<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 GIMNASTIKA
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 RAZNI \u0160PORTI (atletika, zimski, vodni \u0161porti, s pomo\u010djo mehani\u010dnih naprav)
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160PORTNE IGRE
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 IZLETNI\u0160TVO<\/p>\n

Vsakdanja vadba predstavlja \u017ee jutranja gimnastika in dihalne vaje, najbolje ob odprtem oknu ali na prostem. Osnovne naloge telesne vadbe so biolo\u0161ko \u2013 zdravstvene, oblikovalne, vzgojne \u2013 vse te naloge se medsebojno prepletajo. Redna telesna vadba, primerna starost in spolu je osnovno preventivno sredstvo za bolj\u0161e zdravje, kondicijo in zdravljenje \u0161tevilnih bolezni<\/p>\n

31.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 TELESNA VZGOJA<\/p>\n

Harmoni\u010dna telesna vzgoja \u010dloveka razvije in krepi du\u0161evne in moralne kvalitete. Izbolj\u0161uje se odnos do zdravja, razvijejo se lepe higienske navade in plemenit zna\u010daj. Pravi \u0161portniki se odpovejo vsemu, kar \u0161koduje in telesni kondiciji. Najbolje si lahko varuje zdravje vsak \u010dlovek sam. telesna vzgoja predstavlja redni in kontinuirani vzgojni proces, ki organizirano, sistemati\u010dno, s pestrimi telesnimi napori in ustreznimi \u0161porti deluje zlasti na odra\u0161\u010dajo\u010de z namenom, da bodo dosegli harmoni\u010den, zdrav in \u010dvrst telesni razvoj. Mno\u017ei\u010dna telesna vzgoja krepi ljudsko zdravje in razvija sposobnosti, potrebe za visoko produktivno in tudi obrambno mo\u010d naroda.<\/p>\n

32.\u00a0\u00a0\u00a0 VPLIV IN POTREBE TELESNE VADBE V RAZNIH OBDOBJIH \u017dIVLJENJA<\/p>\n

PRED\u0160OLSKA DOBA: je doba igranja, poskrbimo za varnost in prepre\u010dimo pretiravanje.<\/p>\n

MLAJ\u0160A \u0160OLSKA DOBA: ( 7 – 11 let), pri telesni vzgoji si otrok utrjuje zdravje, pospe\u0161uje telesni razvoj, oblikuje skladno razvito postavo, mo\u017enost za delo, ustvarjalnost, veselje do\u00a0 \u0161tevilnih tekmovanj, pridobivajo splo\u0161no znanje in trajne telesno \u2013 kulturne navade.<\/p>\n

STAREJ\u0160A \u0160OLSKA DOBA: ( 11 \u2013 15 let), telovadba za krepitev mi\u0161ic trupa.<\/p>\n

MLADOSTNA DOBA: ( 15 \u2013 20 let), \u0161olska telesna vzgoja ima zna\u010daj \u0161portnega treniranja, vadba ne sme biti enostranska.<\/p>\n

20 \u2013 30 LET: rast in razvoj sta kon\u010dana, zato ostane polno odve\u010dne energije, ki jo \u0161portnik uporabi za vrhunske dose\u017eke, \u010dlovek je najhitrej\u0161i, najmo\u010dnej\u0161i in ima najve\u010djo sposobnost hitrega reagiranja.<\/p>\n

30 \u2013 40 LET: privr\u017eenci \u0161portne rekreacije.<\/p>\n

40 \u2013 60 LET: krepitev srca z vajo, vsestransko \u0161portno aktiven, ritmi\u010dna hoja, kolesarjenje, plavanje, dihalne vaje.<\/p>\n

PO 60 LETU: je telesna aktivnost \u0161e posebno pomembna.<\/p>\n

33.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 NALOGA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV NA PODRO\u010cJU\u00a0\u00a0 TELESNE KULTURE<\/p>\n

Zdravstveni delavci odgovarjajo poleg star\u0161ev za telesno vzgojo in za zdravstveno varstvo mno\u017ei\u010dnih ljubiteljev \u0161porta. Posebno imajo na skrbi \u0161portno mladino, \u0161portnike in tekmovalce. Temu slu\u017ei posebna zdravstvena slu\u017eba. Vsi zdravstveni delavci so dol\u017eni, da \u017ee pri vsakdanjem delu v mali profilaksi in tudi z lasnim zgledom motivirajo bolnike \/varovance za aktivni \u0161portni re\u017eim \u017eivljenja.<\/p>\n

34.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 PSIHOHIGIENA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomaga odvra\u010dati \u0161kodljivosti, ki motijo in okvarjajo psihi\u010dne in tudi fizi\u010dne funkcije organizma
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomaga razvijati harmoni\u010dno, zrelo in \u010dvrsto strukturo osebnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Okvare du\u0161evnega zdravja so psihosomatske\u00a0 bolezni, nevroze, psihoze, okvare inteligence, motnje zna\u010daja in vedenja, alkoholizem,\u2026
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Osnovna naloga higiene je tudi prepre\u010devanje du\u0161evnih okvar in krepitev du\u0161evnega zdravja bolnikov in osamljenih otrok v bolni\u0161nicah (psihi\u010dni hospitalizem \u2013 te\u017eka bolezen; neprijaznost osebja, psihi\u010dne motnje)<\/p>\n

35.\u00a0 PROFILAKSA NA PODRO\u010cJU PSIHOGIENE<\/p>\n

Ukrepi na podro\u010dju psihohigiene morajo zajeti prenatalno in zgodnje otro\u0161ko obdobje. Ko se razvije osrednja struktura osebnosti. Potrebno zdravstveno varstvo nose\u010dnice, da se re\u0161ijo \u0161tevilna emocionalna in socialno \u2013 ekonomska vpra\u0161anja. Fiziolo\u0161ki porod, poporodna oskrba, dojenje \u2013 \u010dvrsta vez med otrokom in materjo. Zdravstveni nasveti star\u0161em morajo v celotnem\u00a0 razvojnem obdobju vsebovati tudi vzgojna, psihohigienska na\u010dela. Glavni cilj je krepiti mo\u010dne, harmoni\u010dne \u010dustvene vezi v odnosih: star\u0161i \u2013 otrok.
\nV puberteti predstavlja organizirana \u0161portna vadba in sploh vsaka koristna zaposlitev, ki prepre\u010duje \u0161kodljivo brezdelje. Pravilna usmeritev v poklic ima pomen za du\u0161evno zdravje. Zdravstvene delavce morajo zanimati nevroti\u010dne reakcije psihi\u010dno nezadovoljnih bolnikov in osamljenost otrok v hospitalu. Harmoni\u010dni socialni odnosi med ljudmi so temelji zadovoljstva, produktivnosti in blaginje. Mnogi hudi stresi civiliziranega okolja, ki jih prina\u0161a \u017eivljenje v velikih naseljih se ne dajo\u00a0 prepre\u010diti tudi z ukrepi na podro\u010dju urbanizma in komunalne higiene.<\/p>\n

36.\u00a0 SEKSUALNA VZGOJA<\/p>\n

V spolnem \u017eivljenju \u010dloveka je zlasti pomembna puberteta, spolna zrelost in klimakterij. Bistvo spolne vzgojenosti pa so skladni medsebojni odnosi obeh partnerjev v tako ob\u010dutljivem in pomenljivem spolnem \u017eivljenju. Vsaka vzgoja je dolgotrajen proces tako tudi spolna. Prva in najbolj odlo\u010dilna etapa seksualne vzgoje je torej humana in socialna vzgoja \u010dloveka. Spolna vzgoja poteka \u017ee od zgodnjega otro\u0161tva, prek pubertete (menstuacija, izliv semena). Spolni odnosi in zaplojevanje potomstva zahteva pri ljudeh telesno, du\u0161evno in socialno zrelost. Ne \u017eelene nose\u010dnosti lahko prizadenejo zdravstveno stanje \u017eenske, povzro\u010da konflikte in socialno zrelost \u2013ekonomske te\u017eave, ter ogro\u017eajo razvoj in bodo\u010dnost potomca (nerazre\u0161ljiva nose\u010dnost, splav, uporaba kontracepcije).<\/p>\n

37.\u00a0 ZLORABA ALKOHOLA IN ALKOHOLIZEM<\/p>\n

U\u017eivanja alkohola je od nekdaj\u00a0 navada za vsak veseli ali \u017ealostni dogodek. Higiena ne nasprotuje zmernem u\u017eivanju kvalitetnih pija\u010d. Znano pa je, da se uporabljajo predvsem ne zdrave, zlasti \u017egane pija\u010de in drugi koncentrati, kar povzro\u010da resne zdravstvene te\u017eave in veliko ekonomsko \u0161kodo. Zmerne koli\u010dine po\u017eivljajo organizem, ter dajejo toplotno energijo, ki pa se v mrazu hitro izgubi. Nedol\u017eno popivanje v\u00a0 mladosti pripelje \u0161ibke osebnosti marsikdaj v odvisnost, ki s \u010dasoma uni\u010di najbolj va\u017ene organe, ki vodi v moralni in socialni propad. Ogro\u017eena je vsa dru\u017eba in potomstvo.<\/p>\n

38.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 KAJENJE<\/p>\n

Tobak vsebuje nikotin, pri kajenju pa gredo v dim \u0161e druge nevarne snovi, kot so katran in ogljikov monoksid. Posledica so kroni\u010dna vnetja in degeneracija dihal, rak dihal, prebavil ali prostate, abortus, prezgodnji porod, pojav zgodnje ateroskleroze in vse njene posledice na srcu in mo\u017egane. Posku\u0161amo s prosvetljevanjem mladih, da jih odvrnemo od \u0161kodljivih razvad.<\/p>\n

39.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 HARMONI\u010cNO \u017dIVLJENJE, DELO, PO\u010cITEK, RAZVEDRILO<\/p>\n

Zahteva redno \u0161portno aktivnost ali vsaj rekreacijo, ob\u010dasno pa \u0161e kak\u0161no drugo razvedrilo. Imeti moramo svoj konji\u010dek ali hobi (literatura, glasba, gledali\u0161\u010de, vrtnarjenje,\u2026). Nujen je po\u010ditek ob koncu tedna po napornem delu med tednom. Treba je najbolje izkoristiti prosti \u010das. Monotono \u017eivljenje, pole\u017eavanje, lenarjenje, zmanj\u0161ujejo psihofizi\u010dno kondicijo in reaktivnost organizma. Dopust je najbolje razdeliti na letni in zimski \u010das. Poseben pomen ima pravilno medsebojno razmerje zaposlitve in po\u010ditka oz. aktivne rekreacije. Najbolj\u0161i je poklic, ki vsestransko zaposluje \u010dloveka \u2013 tako se prepre\u010duje dolgo\u010dasje, naveli\u010danost, prevelika utrujenost (iz\u010drpanost). Vsako zahtevnej\u0161e delo moramo organizirati, da se opravi hitreje, z manj\u0161im trudom in najbolj uspe\u0161no.<\/p>\n

40.\u00a0 UTRUJENOST, KOT FIZIOLO\u0160KI POJAV IN FIZIOLO\u0160KA KRIVULJA STORILNOSTI<\/p>\n

Utrujenost je koristen fiziolo\u0161ki pojav, ki zahteva ustrezen po\u010ditek. Spanje je najbolj\u0161i fiziolo\u0161ki pasivni po\u010ditek, potreba po spanju se spreminja glede na starost, zaposlitev, osebne karektaristike \u010dloveka. Najvi\u0161ji delovni\u00a0 u\u010dinek ustvarja 7 \u2013 8 urno delo. Med samim delom so potrebni po\u010ditki, zlasti v aktivni obliki in ustrezen obrok hrane. Odlo\u010dilno vlogo pri utrujenosti igrajo du\u0161evnost in \u017eiv\u010devje, nevrovegetativni in endokrini sistem. Delovna storilnost se zjutraj proti 6 uri vzpenja in dose\u017ee vi\u0161ek okrog 10 h, po 12 h se zni\u017ea, po 15 h pa znova poraste do 19 h.<\/p>\n

————————————————————<\/p>\n

41.\u00a0\u00a0 TRAVMATIZEM V CESTNEM PROMETU<\/p>\n

Sodi med najbolj resno socialno patologijo, ker ogro\u017ea nacionalno zdravje, produktivnost.<\/p>\n

Vzroki so:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kompleksni, naglo nara\u0161\u010danje \u0161tevila motornih vozil
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Neustrezno cestno omre\u017eje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Globo kr\u0161enje prometnih predpisov<\/p>\n

Do\u017eivljamo kroni\u010dno travmatolo\u0161ko epidemijo, ki nenehno povzro\u010da tragedije, trpljenje in ekonomsko \u0161kodo.<\/p>\n

Glavni povzro\u010ditelji:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek \u2013 psihofizi\u010dne slabosti\u00a0 ali bolezen, neustrezna prometna kultura, alkohol
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Objektivni dejavniki iz okolja (tehni\u010dni defekti vozil, neurja,..)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prevelika hitrost pod vplivom alkohola<\/p>\n

42.\u00a0\u00a0\u00a0 PREVENTIVA NA PODRO\u010cJU TRAVMATIZMA CESTNEGA PROMETA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 Brezhibno vozilo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kultura voznikov (upo\u0161tevanje CPP)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Varnostni pas, motoristi in kolesarji varnostno \u010delado
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u010ditek med dolgo vo\u017enjo in aerobna vadba
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pe\u0161ci \u010dez cesto na prehodu, hoja po levi strani vozi\u0161\u010da, kjer ni plo\u010dnikov, kresni\u010dke, svetla obla\u010dila
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Otroci \u2013 organiziranje akcij: varna pot v \u0161olo, pou\u010devanje o obna\u0161anju na cesti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dru\u017ebeni ukrepi za ve\u010djo varnost v cestnem prometu.<\/p>\n

<\/p>\n

43.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 DEFINICIJA EPIDEMIOLOGIJE<\/p>\n

Epi demos = nekaj kar je raz\u0161irjeno med ljudmi.<\/p>\n

Epidemiologija = medicinska disciplina, ki se ukvarja z mno\u017ei\u010dnimi pojavi bolezni med ljudmi, predvsem z nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi.<\/p>\n

PROU\u010cUJE: vzroke, na\u010dine \u0161irjenja, trajanje, posledice, pojavnost, ukrepe za prepre\u010devanje.<\/p>\n

Splo\u0161na epidemiologija prou\u010duje dinamiko ljudskih bolezni, njihov izvor, kompleksne etiolo\u0161ke faktorje, najbolj ustrezne ukrepe za omejitev ali likvidacijo teh bolezni.<\/p>\n

Specialna epidemiologija obravnava teoreti\u010dna in prakti\u010dna epidemiolo\u0161ka vpra\u0161anja infekcijskih in drugih mno\u017ei\u010dnih bolezni.<\/p>\n

44.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 METODE DELA V HIGIENI IN EPIDEMIOLOGIJI<\/p>\n

1)\u00a0\u00a0\u00a0 ANALITSKA metoda (\u010de bi hotel vedeti zakaj toliko nesre\u010d)
\n2)\u00a0\u00a0\u00a0 ZGODOVINSKA (ko skozi zgodovino prou\u010dimo razne\u00a0 metode)
\n3)\u00a0\u00a0\u00a0 STATISTI\u010cNA (pogostost pojavov
\n4)\u00a0\u00a0\u00a0 OPISNA (deskriptivna)
\n5)\u00a0\u00a0\u00a0 EKSPERIMENTALNA (naredimo kontroliran poizkus \u2013 cepiva)-dispanzersvo
\n6)\u00a0\u00a0\u00a0 LABORATORIJSKA (kemijska ugotovitev, dogajanje, vzrok)
\n7)\u00a0\u00a0\u00a0 KLINI\u010cNA (klini\u010dni znaki, potek)
\n8)\u00a0\u00a0\u00a0 RETROSPEKTIVNA (analiza za nazaj \u2013 da pridemo do vzroka)
\n9)\u00a0\u00a0\u00a0 PROSPEKTIVNA (kontrolna metoda vnaprej)
\n10)\u00a0\u00a0\u00a0 AMBISPERKTIVNA (obe metodi skupaj gledamo naprej in nazaj)<\/p>\n

45.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 INFEKCIJSKI PROCES VOGRALIKOVE VERIGE, POMEN POSAMEZNEGA \u010cLENA<\/p>\n

IZVOR: bolan \u010dlovek, zdrav klicenosec, bolna \u017eival<\/p>\n

Infekcije so: ku\u017eni izlo\u010dki, ki izhajajo iz rezervoarja infekcije, izpljunek, iztrebek, sluz, kri.<\/p>\n

POT \u0160IRJENJA: indirektno (posredno) s hrano, vodo, izlo\u010dki, zemljo , zrakom, insekti, \u017eu\u017eelke.<\/p>\n

Tiste, ki se \u0161irijo z vodo, zemljo in z zrakom so eksplozivne.
\n: direktno iz \u010dloveka na \u010dloveka<\/p>\n

VSTOPNA VRATA: prebavila= usta, sluznica dihal, \u010drevesje, spolovila, ranjeno mesto (AIDS)<\/p>\n

NAPADALNOST IN STRUPENOST KLICEV: spore, virulenca, odpornost na vro\u010dino, prilagodljivost na zunanje okolje.<\/p>\n

ODPORNOST ZDRAVEGA: odvisno od starosti, poklica, imunosti, naravne in umetne, higienskih navad<\/p>\n

46.\u00a0\u00a0\u00a0 IMUNIZACIJA IN KOLEDAR CEPLJENJ<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 CEPLJENJE: aktivna imunost (vnos antigena, da telo za\u010dne izdelovati Ig ) pasivna imunost (vnos \u017ee izdelanih protiteles)<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0 IMUNOPROFILAKSA: dajanje imunega seruma \u2013 steklina, tetanus, ob po\u0161kodbi)<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0\u00a0 KEMOPROFILAKSA: jemanje tablet v preventivo za dolo\u010dene bolezni \u2013 malarija<\/p>\n

4.\u00a0\u00a0\u00a0 IMUNIZACIJA: dvig odpornosti<\/p>\n

KOLEDAR
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obvezno cepljenje: davica, tetanus, oslovski ka\u0161elj (Di \u2013Te \u2013 Per), TBC, otro\u0161ki paralizi, o\u0161picam, mumpsu, rde\u010dkam, hepatitisu B, steklini
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izpostavljene osebe in turisti: rumena mrzlica, trebu\u0161ni tifus
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 gozdarji: klopni meningitis
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ogro\u017eene osebe in tiste, ki \u017eelijo: gripa, druge nalezljive bolezni<\/p>\n

47.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0DEZINFEKCIJA, VRSTE IN POMEN<\/p>\n

Je postopek prepre\u010devanja oku\u017eb, s katerim uni\u010dimo vegetativne oblike mikroorganizmov
\nGlede na postopek izvedbe lo\u010dimo:<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0 Mehani\u010dno (\u010di\u0161\u010denje, brisanje, ventilacija)
\nb)\u00a0\u00a0\u00a0 Kemi\u010dno (organske in anorganske snovi)
\nc)\u00a0\u00a0\u00a0 Fizikalno (vro\u010da voda, prekuhavanje)<\/p>\n

Najpomembnej\u0161a je mehani\u010dna dezinfekcija, je prva stopnja vsake dezinfekcije (odpre\u0161 okno, razred\u010di\u0161 bakterije). Pogosto se pomen mehani\u010dne dezinfekcije pozablja.<\/p>\n

Vrste mehani\u010dne dezinfekcije: \u010di\u0161\u010denje, prezra\u010devanje, pranje, brisanje s krpo, posipavanje, prekuhavanje, filtriranje, stresanje, stepanje<\/p>\n

Fizikalna: se\u017eig, prekuhavanje, vro\u010d zrak, vodna para, vrela voda, UZ, sedimentaciija, su\u0161enje, son\u010dna svetloba, vakum, radioaktivni \u017earki.<\/p>\n

Kemi\u010dna: kemi\u010dna sredstva, ki \u0161kodijo bakteriji<\/p>\n

Lahko so: anorganske snovi:kisline, baze, klorovo apno, kloramin, ozon, kalijev permanganat, vodikov peroksid.
\n: organske: fenoli, lizoli, alkohol, formaldehid, mila, detergenti, organska topila, glikoli\u2026<\/p>\n

Dezinfekcijsko sredstvo mora biti: \u010dim bolj u\u010dinkovito, \u010dim manj toksi\u010dno za \u010dloveka, ekonomi\u010dno.<\/p>\n

Uporabljamo razli\u010dne oblike: pare, paste, raztopine, spreji.<\/p>\n

Na u\u010dinek dezinfekcijskih sredstev vplivajo:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 koncentracija sredstev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 trajanje delovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zna\u010dilnosti agensa
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 struktura okolja<\/p>\n

48.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0DEZINFEKCIJA ROK<\/p>\n

Je lahko higienska ali kirur\u0161ka. Higienska je v\u00a0 rabi pri ne\u010distem delu (sna\u017eilke), kirur\u0161ko \u2013 kirurgi.
\nRoke moramo imeti pripravljene za dezinfekcijo. Biti morajo brez ran (za\u0161\u010ditene z nepremo\u010dljivimi obli\u017ei), brez nakita, kratki, ne nalakirani nohti. Roke najprej temeljito umijemo do komolca (mehani\u010dna dezinfekcija), potem pa v decificiens. Pomembno je, da vemo, \u010de je na koncu dezinfekcijskega postopka , roke treba sprati ali ne. Po kon\u010danem delu roke umijemo in nama\u017eemo s kremo. Pretirana uporaba dezinfekcijskega sredstva lahko povzro\u010di alergije, rezistenco,.. v bli\u017eini delovnega mesta mora biti pripravljeno ustrezno razku\u017eilo, krta\u010dka in \u010distilec za nohte. Roke je treba vse do komolcev dr\u017eati v raztopini vsaj 1 \u2013 2 min, o\u010disti zanohtje, speremo ob teko\u010do vodo.<\/p>\n

49.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 STERILIZACIJA IN PASTERILIZACIJA<\/p>\n

STERILIZACIJA: je popolno uni\u010denje vegetativnih oblik mikroorganizmov in njihovih spor.<\/p>\n

PASTERILIZACIJA: je uni\u010denje vegetativnih oblik mikroorganizmov, ne pa spor v hrani, mleku, sokovih,\u2026<\/p>\n

50.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 DEZINSEKCIJA<\/p>\n

Je postopek s katerim uni\u010dujemo \u017eu\u017eelke.
\nRazlogi za dezinsekcijo: prena\u0161ajo veliko nalezljivih bolezni (zdravstveni, ekonomski, epidemiolo\u0161ki), gro\u017enja epidemij.<\/p>\n

VRSTE DEZINSEKCIJ:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 biolo\u0161ka (uporaba naravnih sovra\u017enikov)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 fizikalna (kuhanje, se\u017eig, vodna para\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 mehani\u010dna (dr\u017eimo \u010disto\u010do, pospravljamo, za\u0161\u010ditne mre\u017ee)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kemi\u010dna (organski in anorganski strupi v razli\u010dnih oblikah)<\/p>\n

DELOVANJE SREDSTEV:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kontaktna (kemi\u010dna sredstva, zelo strupena DDT- diditi (mo\u010dno klorirane snovi), PARATION, ob kontaktu \u017eu\u017eelka pogine)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prebavna (CIANOV VODIK \u2013 HCN)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 repetenti ( odbijejo \u017eu\u017eelke, AUTAN)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 atraktanti ( privla\u010dijo \u017eu\u017eelke \u2013 hrana, zvok)<\/p>\n

RAZU\u0160EVANJE je postopek za uni\u010devanje u\u0161i (naglavna u\u0161, sramna u\u0161, bela u\u0161)<\/p>\n

\u010cE SO U\u0160I V DRU\u017dINI ALI KOLEKTIVU, MORAMO NADZIRATI IN RAZU\u0160EVATI CELO DRU\u017dINO ALI KOLEKTIV. Postopek obvezno ponovimo v osmih dneh.<\/p>\n

POSTOPEK: izberemo pravo sredstvo (pra\u0161ek, \u0161ampon..), po navodilih pustimo delovati dolo\u010den \u010das. Vse iz\u010desane lase za\u017egemo, posteljnino nadzorovano peremo, prelikamo.<\/p>\n

51.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 DERATIZACIJA<\/p>\n

Postopek za uni\u010devanje glodalcev, je izreden in pomemben epidemiolo\u0161ki ukrep. Glodalci so vmesni \u010dlen za prenos KUGE, STEKLINE, TBC, TREBU\u0160NEGA TIFUSA, GRI\u017dE, BRUCELOZE, ENCEFALITISA, PARTIFUSA = epidemiolo\u0161ki vidik.
\nPoleg tega delajo \u0161kodo = ekonomski vidik.<\/p>\n

POZNAMO:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 mehani\u010dni na\u010din (streljanje, lov, pasti, lepilo)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 biolo\u0161ki na\u010din (ma\u010dke, lisice, bakterije, ptice)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kemi\u010dni na\u010din (zastrupimo vabe = kumarinski preparati, prepre\u010dujejo strjevanje krvi, \u010de se podgana rani potem izkrvavi, fluoracetat, cinkfosfat =pri nas ga ni, ker ne poznamo protistrupa).<\/p>\n

Zelo pomembna je gradbeno \u2013 tehni\u010dna oblika borbe proti glodalcem. Povsod kjer so \u017eivila, morajo biti biti vrata 40 cm od tal ovita v plo\u010devino, vse kanalizacijske odprtine morajo biti pokrite z lito\u017eelezom.<\/p>\n

Prepre\u010devanje dostopa do hrane (smetnjaki).<\/p>\n

Deratizacija je obvezna dvakrat letno.<\/p>\n

52.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 PROGRAM \u010cI\u0160\u010cENJA IN VZDR\u017dEVANJA<\/p>\n

Po tem postopku se tudi kontroliramo.<\/p>\n

VSEBUJE:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Obseg dela (prostori, ime, lokacije)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kdo bo izvajal program (natan\u010dno katera oseba bo delala, \u0161tevilo, ter imena oseb)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj delamo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Termin izvajanja ( izlo\u010di se delo iz procesa, sproti sami delavci vedo v kak\u0161ni fazi opravljajo nalogo, med delom \u2013 opravljanje programa med opravljanjem dela, pod delu \u2013 izmeni, tedensko \u010di\u0161\u010denje..)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kontrola ( sproti spremljamo postopek dela, bakteriolo\u0161ka kontrola, kontrola \u010distilnih sredstev, kontrola \u010dasa, izvajalca, u\u010dinek in postopek dela)<\/p>\n

53.\u00a0\u00a0\u00a0 BOLNI\u0160NI\u010cNE INFEKCIJE, DEFINICIJA, VZROKI IN POVZRO\u010cITELJI<\/p>\n

BOLNI\u0160NI\u010cNE INFEKCIJE: so oku\u017ebe, ki so v neposredni vzro\u010dni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije. ZN, in pri drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti.<\/p>\n

DEFINICIJA: so oku\u017ebe, ki so jih bolniki \/ varovanci dobili v \u010dasu zdravljenja in niso v zvezi z njegovo prvotno boleznijo.<\/p>\n

VZROKI:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nehigienski re\u017eim dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Rezistentni mikroorganizmi, MRSA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Tehni\u010dne re\u0161itve prostorske stiske
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kri\u017eanje \u010distih in ne\u010distih faz
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nepravilno razporejeni prostori<\/p>\n

POVZRO\u010cITELJI:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Piogeni stafilokoki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 E. colli
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Salmonele, \u0161igele
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Virusa hepatitisa A, B, C, G
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Virusi influence (gripa)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Toksoplazma
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Glivi\u010dna obolenja<\/p>\n

6 \u20138 % obseg hospitalnih infekcij (poleg tistih, ki se zdravijo), med temi je 8% smrtnih.<\/p>\n

54.\u00a0\u00a0\u00a0 UKREPI ZA PREPRE\u010cEVANJE BOLNI\u0160NI\u010cNIH NALEZLJIVIH BOLEZNI<\/p>\n

Z zakonom predpisani: vsakdo ( zdravstvene organizacije ali posamezniki), ki opravljajo zdravstveno dejavnost so dol\u017eni izvajati program prepre\u010devanja (in obvladovanja) bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb.<\/p>\n

Program izdelati, pa je dol\u017ean strokovni vodja.<\/p>\n

Za izvajanje programa je zadol\u017een za dejavnost prepre\u010devanja hospitalnih infekcij usposobljen delavec.<\/p>\n

VSEBINA PROGRAMA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Epidemiolo\u0161ko spremljanje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Doktrino izvajanja vseh faz dela v zdravstvu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Doktrina ravnanja z bolniki, zdravstveni delavci in sodelavci z oku\u017ebami
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Program za\u0161\u010dite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na delovnih mestih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih<\/p>\n

UKREPI za infekcijske bolezni:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izolacija in zdravstveni nadzor na klicenosca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Stroga karantena pri nevarnih boleznih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dezinfekcija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dezinsekcija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Deratizacija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prijava bolezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Epidemiolo\u0161ke in bakteriolo\u0161ke preiskave
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Epidemiolo\u0161ka anketa, ki lahko odkrijejo rezervoar, izvor in pota \u0161irjenja bolezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izvajanje sanitarno-higienskih ukrepov<\/p>\n

55.\u00a0\u00a0\u00a0 SPLO\u0160NI IN SPECIFI\u010cNI UKREPI ZA PREPRE\u010cEVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI<\/p>\n

SPLO\u0160NI UKREPI:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Osebna in komunalsko-higienska kultura
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravstvena ustreznost pitne vode, predmetov splo\u0161ne rabe
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ustrezna kakovost zraka v zaprtih prostorih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Sanitarno tehni\u010dno in sanitarno higieni\u010dno vzdr\u017eevanje javnih objektov, sredstev javnega prometa, javnih povr\u0161in, preventivna DDD (dolo\u010di jo minister za zdravstvo in minister za okolje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ravnanje z odpadki na na\u010din, ki ne ogro\u017ea zdravja ljudi in ne povzro\u010da \u010dezmerne obremenitve okolja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Program DDD mora dolo\u010dati ukrepe, njihove izvajalce, roke za re\u0161itev posameznih nalog ter potrebna sredstva.<\/p>\n

SPECIFI\u010cNI UKREPI
\n(usmerjeni proti dolo\u010denim boleznim) za prepre\u010devanje in obvladovanje nalezljivih bolezni so:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Imunizacija (cepljenje) pravo\u010dasno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zgodnje odkrivanje\u00a0 virov oku\u017ebe in bolnikov z nalezljivimi bolezni, ter postavitev diagnoze
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Epidemiolo\u0161ke preiskave
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Osamitev, karantena, obvezno zdravljenje,ter poseben prevoz bolnikov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Cepljenje, za\u0161\u010dita z zdravili
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DDD (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija)<\/p>\n

57.\u00a0\u00a0\u00a0 PRIPRAVA NA\u010cRTA ZA PREU\u010cEVANJE HIGIENSKO-EPIDEMIOLO\u0160KIH PARAMETROV<\/p>\n

Mno\u017ei\u010dni pojav zdravja in ne zdravja:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 raz\u0161irjenost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzrok
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010din \u0161irjenja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posledi\u010dno<\/p>\n

Pred metodolo\u0161kem ugotavljanjem pojava moramo opredeliti:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 cilj, namen, obseg
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 splo\u0161ni na\u010drt, vsebino, opazovanja, statisti\u010dna enota
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obse\u017enost, totalno ali parcialno opazovanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010das
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kraj, opredelitev opazovalnega prostora, priprava na zbiranje podatkov, analiza podatkov, objava analiziranih podatkov, zaklju\u010dki, ocena, predlogi<\/p>\n

58.\u00a0\u00a0\u00a0 DEJAVNIKI OKOLJA S KRATKIM KOMENTARJEM<\/p>\n

NOTRANJI:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Genetski in encimski vplivi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dedna dispozicija in spremljajo\u010da se dispozicija za zdravje oz. bolezen<\/p>\n

ZUNANJI:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 FIZIKALNI: klima, sevanje, svetloba, zvok, vibracije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 KEMI\u010cNI: voda, zrak, zdravila, po\u017eivila, droge, predmeti splo\u0161ne rabe- vsa posoda, pribor, embala\u017ea, ki pride v neposreden stik z \u017eivilom, sredstvo za nego telesa, kozmeti\u010dna sredstva, \u010distilna sredstva, otro\u010dke igra\u010de, toba\u010dni izdelki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 BIOLO\u0160KI: rastlinstvo, \u017eivalstvo, MO
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DRU\u017dBENI: dru\u017eina, delo skupnost<\/p>\n

59.\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010cINKI FIZIKALNIH ATMOSFERSKIH PARAMETROV NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 Vlaga v zraku, temperatura zraka, veter, zra\u010dni pritisk= BIOTOPLOTNI U\u010cINEK<\/p>\n

BIOTOPLOTNI U\u010cINEK: vrednoti so\u010dasno uni\u010devanje biometerolo\u0161kih dejavnikov v dolo\u010denem \u010dasu in
\nv prostoru na organizem.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 UV, elektrostati\u010dno polje, elektromagnetno sevanje, mehani\u010dni u\u010dinek vetra= NEVROTROPNI U\u010cINEK<\/p>\n

NEVROTROPNI U\u010cINEK:\u00a0 vrednosti fizikalnega dogajanja v ozra\u010dju in njihov vpliv na \u010dloveka na vegetativno \u017eiv\u010devje.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vidna svetloba, UV sevanje, infrarde\u010de sevanje = U\u010cINKI SON\u010cNEGA SEVANJA<\/p>\n

FIZIKALNA DOGAJANJA OBSEGAJO TERMODINAMI\u010cNA VREMENSKA DOGAJANJA, MEHANI\u010cNI U\u010cINEK VETRA, ELEKTROSTATI\u010cNA STRELA, HITRE OSCILACIJE ZRA\u010cNEGA PRITISKA.<\/p>\n

60.\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010cINKI KEMI\u010cNIH IN ATMOSFERSKIH PARAMETROV NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

Plini, padavine, megla, obla\u010dnost, aerobi, zra\u010dni ioni, prah > ZRA\u010cNO KEMI\u010cNI U\u010cINEK.
\nObravnava trdne, teko\u010de, plinaste primesi v zraku, ki so naravnega ali antropogenega izvora.<\/p>\n

61.\u00a0\u00a0\u00a0 NAJPOMEMBNEJ\u0160I SLOJI ATMOSFERE S KRATKIM OPISOM ZNA\u010cILNOSTI<\/p>\n

TROPOSFERA: sega do vi\u0161ine okrog 10 km, za katero so zna\u010dilne na\u0161e vremenske spremembe.
\nSTRATOSFERA: v vi\u0161ini stratosfere je tudi debel sloj ozona, ki zadr\u017euje \u0161kodljive kratkovalovne radiacije sonca
\nEKOSFERA: podro\u010dje kozmi\u010dnih podvigov \u010dloveka<\/p>\n

62.\u00a0\u00a0\u00a0 KOLI\u010cINA IN SESTAVA ZRAKA<\/p>\n

Atmosferski zrak je mehanska zmes: KISIKA, OGLJIKOVEGA DIOKSIDA, DU\u0160IKA, VODNE PARE, \u017dLAHTNIH PLINOV, PRA\u0160NIH DELCEV, MO, OZONA, VODNEGA PEROKSIDA, AMONIJAKA, DU\u0160IKOVIH OKSIDOV, DRUGIH ONESNA\u017dENJ.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 KISIK (O2) = 21%
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DU\u0160IK (N) = 78%
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 OGLJIKOV DIOKSID (CO2) = 0,03%
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 HELIJ, VODNA PARA,\u2026
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 KISIK= vpliva na \u017eivljenje biosfere, spro\u017ei energijo potrebno za \u017eivljenjske procese, \u010dlovek zdr\u017ei nekaj minut brez zraka. Dnevno rabimo 3 \u2013 12 kubi\u010dnih metrov O2.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 OGLJIKOV DIOKSID =\u00a0 v naravi stalno kro\u017ei, koncentracija je konstantna, koncentracija 4 \u2013 5 % povzro\u010da intoksikacije, smrtonosna koncentracija je 15 \u2013 20 %.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DU\u0160IK=\u00a0 red\u010di kisik, potaplja\u010dem dela hude te\u017eave<\/p>\n

63.\u00a0\u00a0\u00a0 NARAVNO ONESNA\u017dENJE ZRAKA<\/p>\n

OBLIKUJEJO:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Bakterije, spore, glivice
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Soli, kot izparine iz povr\u0161ine morja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Megla (vodna para)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prah (od mineralov, zemlje, \u017eivalskih in rastlinskih delcev)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Gozdni po\u017eari, vulkanski izbruhi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Radioaktivne snovi naravnega izvora
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Aromatske spojine, ki nastanejo pri \u017eivalski in rastlinski fermentaciji.<\/p>\n

64.\u00a0\u00a0\u00a0 ATMOSFERSKI KISIK, POTREBE PO KISIKU IN VPLIV RAZLI\u010cNIH KOLI\u010cIN KISIKA NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 Kisik vpliva odlo\u010dilno na \u017eivljenje biosfere
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Je tisti, ki spro\u017ei energijo, potrebno za \u017eivljenje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek zdr\u017ei komaj nekaj minut brez kisika, odpovejo mo\u017egani
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Za uspe\u0161en metabolizem rabi organizem dnevno 3 \u201312 kubi\u010dnih metrov kisika, to pa je 15 \u2013 60 litrov kubi\u010dnih metrov zraka. Zato v normalnih bivalnih pogojih ni nevarnosti za resno hipoksijo, zadostuje \u017ee naravna ventilacija prostorov.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izdihani zrak \u0161e vedno vsebuje 16 % kisika
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek pogosto pozablja na globoko dihanje, dejansko diha,le toliko da \u017eivi.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 To ob kajenju ali bivanju v zakajenem prostoru lahko vodi do kroni\u010dne hipoksije in motenj metabolizma.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pri 18% koncentraciji\u00a0 kisika imamo te\u017eek zrak, 10 \u2013 12% nastopi dispnoa, pod 7% nezavest, smrt.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pri ve\u010d urni inhalaciji nad 50% kisika nastopijo bole\u010dine v prsih, bledica, iritacija nosne in \u017elezne sluznice in povi\u0161an pulz.<\/p>\n

65.\u00a0\u00a0\u00a0 OGLJIKOV DIOKSID V ATMOSFERI IN POSLEDICE NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 CO2 v naravi stalno kro\u017ei, zato je njegova koncentracija, prakti\u010dno stalna
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nastaja pri dihanju \u010dloveka, \u017eivali, vrenju, gorenju.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Rastline ga uporabljajo za fotosintezo.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 V zaprtih prostorih dose\u017ee v\u010dasih 2% in ve\u010d, tedaj \u017ee popu\u0161\u010da psihofizi\u010dna sposobnost organizma.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Koncentracija 4-6%povzro\u010da intoksikacije, naporno dihanje, glavobol, vrtoglavico, \u0161umenje v u\u0161esih, depresijo, 15-20% je smrt.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Koncentracija CO2 v prostoru ne sme biti ve\u010d kot 0,1%.<\/p>\n

66.\u00a0\u00a0\u00a0 MIKROBIOLO\u0160KA ONESNA\u017dENOST ATMOSFERE IN NORME\u00a0 ZA \u010cIST IN ONESNA\u017dEN ZRAK<\/p>\n

V najvi\u0161jih zra\u010dnih plasteh najdemo pribli\u017eno 1200 vrst MO, posameznih ali pridru\u017eenih pra\u0161nih delcev. Spore se nahajajo v zraku, tudi na vi\u0161ini 2500 m, najve\u010d jih je v juliju in avgustu.<\/p>\n

67.\u00a0\u00a0\u00a0 VIRI ONESNA\u017dENJA ZRAKA, KOT POSLEDICA \u010cLOVEKOVE DEJAVNOSTI<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 Kurjenje fosilnih goriv (CO, C, H, saje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Promet z motornimi vozili (CO, du\u0161ikovi oksidi, ogljikovodiki\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Industrija (klor, \u017eveplov dioksid, prah, te\u017eke kovine, azbest\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Umetna gnojila, odlaganje odpadkov, ekolo\u0161ke nesre\u010de
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Organske snovi v pohi\u0161tvu (formaldehidi, premazi, laki)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izgorevanje pe\u010di v prostorih (CO, NO)<\/p>\n

68.\u00a0\u00a0\u00a0 PRAH IN VPLIV NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 organski: rastlinski, \u017eivalski, antropolo\u0161ki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neorganski: kovinski, materialni, razli\u010dnih materialov kot posledica industrijskih postopkov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 me\u0161ani: sre\u010dujemo jih na delovnih mestih pri svojem delu in velikokrat delujejo sinergi\u010dno \u2013nasprotno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 organizirani: spore glivic, prah odmrlih insektov, cvetni prah), le ta izziva nastop bronhialne astme- najdrobnej\u0161i prah, ki zlahka prodira v plju\u010dno tkivo in ga okvarja.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prah lahko deluje dra\u017eilno, toksi\u010dno, infekciozno, karcerogeno.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 va\u017een indikator za \u010disto\u010do zraka je drobni, plavajo\u010di prah, ki se dolo\u010da na m3 zraka v mg.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 V \u010distem naselju je najve\u010dja \u0161e dovoljena koli\u010dina 0,15 \u2013 0,5 mg\/m3 zraka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zapra\u0161itev se izra\u017ea pogosto tudi s \u0161tevilom pra\u0161nih delcev v 1ccm zraka.<\/p>\n

69.\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dVEPLOV DIOKSID IN PREVENTIVNI UKREPI<\/p>\n

Zaznamo ga pri koncentraciji 1,6 mg\/m3.<\/p>\n

POVZRO\u010cA: dra\u017eenje o\u010di, sluznice, dihalnih poti, ote\u017eko\u010deno dihanje, du\u0161enje, refleksno kr\u010denje mi\u0161i\u010dja, dihalnih poti, nezavest.<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE: tehni\u010dni ukrepi- na delovnem mestu 10 mg\/m3 , splo\u0161no zmanj\u0161evanje emisije in koncentracije v okolju, nova tehnologija, premestitev objektov izven stanovanjskih bivalnih povr\u0161in.<\/p>\n

70.\u00a0\u00a0\u00a0 OGLJIKOV MONOKSID IN PREVENTIVNI UKREPI<\/p>\n

Ob prometnih\u00a0 cestah koncentracija tudi 120 mg\/m , tekstilna, kemi\u010dna, barvna, metalna industrija, kajenje 4 % CO.\u00a0 Na organizem deluje s hitro povezavo, na hemoglobin, posledica je HIPOKSIJA.<\/p>\n

POVZRO\u010cA: kroni\u010dna plju\u010dna obolenja, dra\u017eijo sluznice dihalnih poti, plju\u010dne edeme.<\/p>\n

PREPRE\u010cEVANJE: tehni\u010dni ukrepi na delovnem mestu ob stalni kontroli CO (enako kot SO2)<\/p>\n

71.\u00a0\u00a0\u00a0 KLIMA IN NJEN EPIDEMIOLO\u0160KI POMEN<\/p>\n

KLIMA; je dolgoletno, zelo stalno in zna\u010dilno povpre\u010dje pomembnih naravnih pojavov<\/p>\n

Ljudje, ki se preselijo v druge klimatske pasove, naletijo na znatno te\u017eje \u017eivljenjske pogoje, ob vrnitvi pa prina\u0161ajo razne infekcije in povzro\u010ditelje bolezni.klimo zraka opazujemo dalj \u010dasa (let), da jo ugotovimo in podrobno analiziramo vse vremenske pojave na tem podro\u010dju.<\/p>\n

Lo\u010dimo; ARKTI\u010cNI PAS
\nZMERNI PAS
\nTROPSKI PAS<\/p>\n

Vsak pas ima lahko razli\u010dne klimatske tipe: kontinentalni, morsko \u2013 obalni, alpsko \u2013 gozdni, mestno oz. industrijski tip.<\/p>\n

Karakteristiko klime dolo\u010da vrsta razli\u010dnih vplivov: kontinentalni ali obmorska lega, povr\u0161inska struktura zemlje (ni\u017eavje, vi\u0161avje, gozdovje..)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ARKTI\u010cNA KLIMA: redka naselja, malo nalezljivih bolezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 TROPSKA KLIMA: \u0161tevilne nalezljive bolezni, \u0161tevilne mo\u017enosti prena\u0161anja, pospe\u0161en razvoj povzro\u010diteljev nalezljivih bolezni, visoka stopnja aklimatizacije, ki terja pravilno prehrano, kondicijo, treznost presoje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZMERNA KLIMA: pojav sezonskih nalezljivih bolezni<\/p>\n

NA PASOVE VPLIVAJO:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 geografska \u0161irina, kvaliteta atmosfer in vegetacije, povr\u0161inska struktura zemlje, kontinentalna ali obmorska klima<\/p>\n

\u010cLOVEK S SVOJO AKTIVNOSTJO
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izsekovanje gozdov, industrija \u2013 smog \u2013 negativni vpliv na atmosfero, sprememba mikroklim in posredno vpliv na mikroklimo<\/p>\n

Ukrepi: na\u010drtovanje zdravstvenega varstva na nivoju dr\u017eave (cepljenje, edukacija o boleznih) z upo\u0161tevanjem socialno ekonomskih pogojev.<\/p>\n

72.\u00a0\u00a0\u00a0 ZRA\u010cNA TOPLOTA IN NJEN POMEN ZA ORGANIZEM<\/p>\n

\u010clovek lahko adaptira velike temperaturne razlike, pomagajo mu termoregulacija in tehni\u0161ke storitve (dom, ogrevanje, obla\u010dila). Optimalna temperatura jedra je 37 oC, lahko pa pride do pregrevanja ali podhladitve (pri tem delujejo \u0161e vla\u017enost zraka, vetrovi). Izvor toplote v naravi je sonce, zrak pa se ogreva indirektno od predmetov, zemlje, vode.ogreti zrak se razteza, postaja la\u017eji, se dviga in v vi\u0161avah ohlaja. Na njegovo mesto pa priteka hladnej\u0161i zrak. Tako nastajajo zra\u010dni tokovi, ki odna\u0161ajo v vi\u0161ine industrijsko onesna\u017een zrak. Temperatura zraka se zni\u017euje za 0,5 \u2013 0,6o C na 100m vi\u0161ine. Ob te\u017eki zimski megli, ki pokriva dolino lahko nastopi toplotni obtar ali inverzija \u2013 v ni\u017einah mrzlo, v vi\u0161inah toplo. Na temperaturo zraka vpliva bli\u017eina morja. \u010cloveku najbolje ustreza temperatura od 14 \u2013 22oC. temperaturo izra\u017eamo v celzijskih stopinjah z Mg termometrom.<\/p>\n

73.\u00a0\u00a0\u00a0 ZRA\u010cNA VLAGA IN NJEN POMEN ZA ORGANIZEM TER \u017dIVLJENJSKO OKOLJE<\/p>\n

POMEN:subjetkivno po\u010dutje organizma \u2013 komfort, fiziolo\u0161ki pomen \u2013 dihanje, oddajanje vlage, vpliv na u\u010dinkovitost dela<\/p>\n

Ustrezno vla\u017een zrak prija respiratorni sluznici. Suh in vro\u010d zrak, \u0161e bolj pa vla\u017een in vro\u010d zrak pa zavira ali celo ogro\u017ea vitalni proces termoregulacije. \u010cloveku ugodna vlaga je 40 \u2013 60 %. Skrajna meja je 30 oz. 70%.<\/p>\n

ABSOLUTNA ZRA\u010cNA VLAGA je masa vodne pare v m3 zraka. Maksimalna zra\u010dna vlaga je najve\u010dja koli\u010dina vlage v m3 zraka pri dolo\u010deni temperaturi.<\/p>\n

RELATIVNA ZRA\u010cNA VLAGA je razmerje med absolutno in maksimalno, pri dolo\u010deni temperaturi.<\/p>\n

VPLIV NA \u010cLOVEKA: suh zrak povzro\u010da preveliko oddajanje vlage preko sluznic (ta se osu\u0161i).<\/p>\n

VLA\u017dNI ZRAK POVZRO\u010cA: onemoglost, slabost, nespe\u010dnost<\/p>\n

74.\u00a0\u00a0\u00a0 POSLEDICE PREVISOKE TEMPERATURE ZA ORGANIZEM IN PREVENTIVNI UKREPI<\/p>\n

\u0160portna aktivnost in telesno utrjevanje, ki ustvarja ve\u010djo sposobnost adaptacije na vro\u010de oz. soparno okolje.<\/p>\n

Hipertermija; nastopa v vro\u010dem, zlasti vla\u017eno-vro\u010dem zraku, soparnem vremenu, tudi v notranjih prostorih, kjer so neugodne klimatske razmere.<\/p>\n

KLINI\u010cNI POJAVI OB PREGREVANJU TELESA: pe\u0161anje psihi\u010dne koncentracije in sposobnosti, toplotni zastoj(slabo po\u010dutje, glavobol, zmanj\u0161ana telesna odpornost), vro\u010dinska kap in vro\u010dinski kr\u010di (migetanje pred o\u010dmi, \u0161umenje v u\u0161esih, hitro dihanje in pulz, vrtoglavica, nezavest, kolaps)<\/p>\n

Prag smrti je prese\u017een, ko temperatura jedra prese\u017ee 40 ali 41o C.<\/p>\n

PREVENTIVA: odstranitev ogro\u017eenegaiz neugodnega toplotnega okolja, ohlajanje telesa, hladna pija\u010da, slana voda, medicinska pomo\u010d.<\/p>\n

75.\u00a0\u00a0\u00a0 POSLEDICE\u00a0 NIZKIH TEMPERATUR ZA \u010cLOVEKA IN PREVENTIVNI UKREPI<\/p>\n

Bivanje v hladnih in vla\u017enih prostorih ogro\u017ea zlasti najmlaj\u0161o in najstarej\u0161o populacijo. Pri ljudeh lahko pride do premra\u017eenja telesa, zmanj\u0161ana odpornost, pride do prehlada- angina, gripa, revmati\u010dne bolezni.<\/p>\n

ZMRZLINE: lokalne ohladitve perifernih delov telesa (bledica in rde\u010dina ko\u017ee, bole\u010dine, edem, mehurji, tromboza, hipoksija, nekroza tkiva)<\/p>\n

SPLO\u0160NA TELESNA PODHLADITEV: lahko pomeni \u017eivljenjsko nevarnost. Prizadetega zelo mrazi, drhti, utrujenost, depresija, popolna iz\u010drpanost, nezavest (jedro pod 30oC), pod 25 oC NASTOPI SMRT!!!<\/p>\n

PROFILAKSA; utrjevanje organizma, krepka in polnovredna prehrana, dobra kondicija, obleka, obutev, pasivna
\nmasa\u017ea.<\/p>\n

76.\u00a0\u00a0\u00a0 NEVARNOSTI PRETIRANEGA SON\u010cENJA IN PROFILAKSA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 Hude son\u010dne opekline, edem ko\u017ee, razjede, infekcije, zaradi u\u010dinka na C\u017dS se lahko pojavi vro\u010dina, mrzlica, glavobol, utrujenost, slabost, depresije, posebno ob\u010dutljivi so otroci in svetlopolti ljudje, zmanj\u0161uje splo\u0161no odpornost organizma, prizadene psihofizi\u010dne sposobnosti in ogro\u017ea produktivnost, nevarne opoldanske ure, ko sonce stoji najvi\u0161je.<\/p>\n

PROFILAKSA:
\nPostopno izpostavljanje soncu do utrditve ko\u017ee 10 \u2013 15, izogibanje son\u010denju med 11-15h (junij, julij, avgust), previdnost pri uporabi UV svetilke, uporaba za\u0161\u010ditenih sredstev, o\u010dala za o\u010di<\/p>\n

77.\u00a0\u00a0\u00a0 ZRA\u010cNI TLAK IN VPLIV NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

Je pritisk zraka na cm2 ob morski gladini pri 0oC. Merimo ga v ATM.normalen je 1 ATM. Organizem prena\u0161a do 5ATM, ko nastopijo kr\u010di zaradi prevelike koncentracije 02\u00a0 .\u00a0 Ob\u010dasno ve\u010dje padanje zra\u010dnega pritiska je navadno slabo vreme.<\/p>\n

VPLIVAJO: nadmorska vi\u0161ina, toplota, vla\u017enost, gibanje zraka<\/p>\n

NADMORSKA VI\u0160INA:\u00a0 do 2500m se organizem obna\u0161a kot na zemlji, 3000 \u2013 4000m je cona do koder se zdrav \u010dlovek lahko dvigne, 7000 prag smrti.<\/p>\n

ALPINISTI; gorska bolezen, vi\u0161inska bolezen, LETALCI; akutna vi\u0161inska bolezen<\/p>\n

78.\u00a0\u00a0\u00a0 VETROVI S POZITIVNIMI IN NEGATIVNIMI POSLEDICAMI<\/p>\n

POZITIVNE \u2013 prina\u0161ajo padavine, v vro\u010dini laj\u0161ajo organizmu vitalni proces termoregulacije, \u010de izostane vla\u017eni poletni monsun na daljnem vzhodu, nastane lakota, neodpornost, epidemije, bolezni.<\/p>\n

NEGATIVNE: izsu\u0161ujejo zemljo, rezervne vode, rastlinje, v mrazu pospe\u0161i ohlajanje organizma, nezgode v prometu, ru\u0161i drevje, zgradbe.<\/p>\n

79.\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010cINKI SON\u010cNEGA SEVANJA<\/p>\n

U\u010dinek sevanja na organizem je ve\u010dji, \u010dim manj\u0161a je valovna dol\u017eina in \u010dim ve\u010dja je frekvenca sevanja.<\/p>\n

Son\u010dna svetloba deluje na psiho in nevrovegetativni sistem, sonce aktivira, razvedri, tonizira organizem.<\/p>\n

Dnevna svetloba organu vida omogo\u010da najbolj uspe\u0161no in zdravo aktivnost.<\/p>\n

UV \u2013 A; pospe\u0161uje pigmentacijo<\/p>\n

UV \u2013 B; tvorba vitamina D (prepre\u010duje, zdravi rahitis), son\u010dni ritem, pospe\u0161uje prekrvavitev ko\u017ee in notranjih organov, okrepi metaboli\u010dne procese, osen\u010duje bivali\u0161\u010da, baktericidni u\u010dinek<\/p>\n

UV \u2013 C; mo\u010dan bakteriocidni u\u010dinek (v naravni obliki\u00a0 ne dospeva do zemlje \u2013 svetilke)<\/p>\n

NEVIDNO INFRARDE\u010cE VALOVANJE; ogreva zemljo, objekte, \u017eiva bitja, prodira v globje sloje ko\u017ee<\/p>\n

80.\u00a0\u00a0\u00a0 INFRARDE\u010cA RADIACIJA \u2013 KARAKTERISTIKE IN VPLIV NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

Valovna dol\u017eina 800 \u2013 3000nm ogreva zemljo, vse izpostavljene objekte in \u017eiva bitja. Prodira v globje sloje ko\u017ee in jih ogreva, zato se uporablja v terapevtske namene. Mo\u010d IR \u2013 radiacije merimo z alkinometrom. Zaposleni v toplicah so lahko pogosto izpostavljeni tej radiaciji in zato imajo lahko hude po\u0161kodbe ko\u017ee, o\u010desne le\u010de, \u017eelodca, srca,\u2026<\/p>\n

81.\u00a0\u00a0\u00a0 VIDNA RADIACIJA – KARAKTERISTIKE IN VPLIV NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

Valovna dol\u017eina 400 \u2013 800nm- direktna ali difizna son\u010dna svetloba, deluje zlasti na psiho in nevrovegetativni sistem. Sonce razvedri in tonizira organizem v celoti, dnevna svetloba pa omogo\u010da o\u010dem najbolj uspe\u0161no in aktivnost. Merimo jo z Luxmetrom in izra\u017eamo v Luxih. Vidna radiacija se ustvarja kot direktna son\u010dna ali kot difuzna nebesna svetloba.<\/p>\n

82.\u00a0\u00a0\u00a0 RADIOAKTIVNA KONTAMINACIJA ATMOSFERE<\/p>\n

Glavni izvor radioaktivne kontaminirane atmosfere je delno iz vi\u0161inskega kozmi\u010dnega sevanja sonca in ozvezdij. Ve\u010dji del pa iz radiokativnih snovi iz zemlje= URAN, TORIJ, ki sevajo radiaciji gama.
\nObstaja tudi notranje sevanje v samem organizmu: C, Ca, K, ki prehajajo v telo preko hrane in vode. Tak\u0161no sevanje lahko hudo prizadene organizem. Sevanje lahko povzro\u010di nevarne kroni\u010dne okvare, hude anemije, telesno propadanje, tumorje , levkemijo. Akutne okvare se pojavijo po prevelikem obsevanju in se manifestirajo kot bruhanje, resne \u017eiv\u010dne motnje, smrt.<\/p>\n

83.\u00a0\u00a0\u00a0 TOPLOTNO OKOLJE \u010cLOVEKA<\/p>\n

Za normalno po\u010dutje \u010dlovek rabi konfortno toplotno okolje. Okolje \u010dloveka sestavljajo: toplota, vlaga, gibanje zraka, toplotno sevanje sonca. Za prijetno po\u010dutje rabi \u010dlovek termi\u010dni\u00a0 kompleks treh faktorjev v\u00a0 najbolj ugodnem sestavu. Za\u00a0 normalno \u017eivljenjsko okolje \u010dlovek rabi zra\u010dno toploto 18 \u2013 20oC , relativno vlago<\/p>\n

40 \u2013 60%, gibanje zraka okrog 0,31 m\/s, ter prijetno toplotno son\u010dno sevanje.<\/p>\n

16 \u2013 18 oC = SPALNICA, DELOVNI PROSTOR<\/p>\n

20 \u2013 21 oC = BIVALNI PROSTOR<\/p>\n

24 \u2013 26 oC = KOPALNICA<\/p>\n

84.\u00a0\u00a0\u00a0 ELEKTRI\u010cNI POJAVI ATMOSFERE<\/p>\n

Osnova elektri\u010dnih pojavov je elektri\u010dno in magnetno polje atmosfere ob zemlji, kjer so neprestano izmenjavajo ioni med zemljo in ozra\u010djem. Potenciala\u00a0 dosega nekaj 100 volt\/m vi\u0161inske razlike. Potencial ostaja obi\u010dajno stati\u010den, pri padavinah nastane nemir v elektri\u010dnem polju atmosfere. Kapljice se naelektrijo, kar povzro\u010da pozitivno elektri\u010dnost oblakov proti zemlji. Nastane visoka razlika potenciala nasproti zemlji in za\u010dno se pojavljati bliski.<\/p>\n

85.\u00a0\u00a0\u00a0 POMEN STANOVANJA ZA \u010cLOVEKA<\/p>\n

Stanovanje je temeljna bivalna celica, je umetno oblikovano okolje, ki \u010dloveku nudi:<\/p>\n

1. FIZI\u010cNO VARNOST:
\npred potresi, po\u017eari in izpolnjevanje dolo\u010denih preventivnih higiensko epidemiolo\u0161kih pogojev: oskrba s pitno vodo, varstvo pred hrupom, urejenost kanalizacije in odpadkov, optimalno notranje okolje (mikroklima), osvetljenost, onemogo\u010den razvoj insektov, glodalcev<\/p>\n

2. FIZIOLO\u0160KE POTREBE:
\nzagotovljen mir, spanje, hrana, osebna higiena<\/p>\n

3. PSIHOSOCIALNE POTREBE:
\nosebna prostost, nemoteno intimno \u017eivljenje, sociolo\u0161ka povezanost z drugimi stanovalci<\/p>\n

86.\u00a0\u00a0\u00a0 TOPLOTNO VARSTVO STANOVANJA<\/p>\n

Toplota zagotavlja normalno termoregulacijo \u010dloveka. Na toplotno varstvo stanovanja vplivajo; zadr\u017eevanje toplote v konstrukciji dele zgradbe in ventilacijska prepustnost zidov, odprtine ob vratih in oknih. Tehni\u010dna nelagodnost v stanovanju je povezana s temperaturo sten, vlago v prostoru. Toplotno izolacijo stanovanj pogojuje kvaliteta gradnje, ustreznih materialov in smer orientacije zgradbe, ter izpostavljenost vetrom in padavinam.<\/p>\n

87.\u00a0\u00a0\u00a0 OGREVANJE STANOVANJ<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 16 \u2013 18 oC = SPALNICA, DELOVNI PROSTOR
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 20 \u2013 21 oC = BIVALNI PROSTOR
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 24 \u2013 26 oC = KOPALNICA\u00a0 ob relativni vlagi 40 \u2013 60% in\u00a0 gibanju zraka okrog 0,3 m\/s
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 temperatura sten do 2oC ni\u017eja od T traka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razlika temperature od tleh in v vi\u0161ini 1,5 m ne sme biti ve\u010dja od 2oC<\/p>\n

Ustrezno ogrevanje prepre\u010duje prehlade, vpliva na ob\u010dutke ugodja, okrepi utrujen organizem in pove\u010da delovno sposobnost. Na toplotno regulacijo organizma vpliva T zraka in predmetov, ki obkro\u017eajo \u010dloveka v stanovanju.<\/p>\n

88.\u00a0\u00a0\u00a0 RAZSVETLJAVA \u2013 OSVETLJENOST STANOVANJ<\/p>\n

Enakomerna, brez ble\u0161\u010danj, lahko je z dnevno svetlobo ali umetnim osvetljevanjem. Intenzivnost dnevne sobe pogojuje geografska \u0161irina, polo\u017eaj sonca, obla\u010dnost in \u010disto\u010da ozra\u010dja. Z druge strani pa prostorska lokacija in orientacija stanovanja, velikost in orientacijska izvedba zgradbe. Za umetno osvetljenost prostorov se uporabljajo oblo\u010dnice, ki difuzno in enakomerno razpr\u0161i svetlobo v prostoru. Higienska zahteva za umetno razsvetljavo je enakomerna razporeditev osvetljenosti brez ble\u0161\u010danja in migetanja.<\/p>\n

89.\u00a0\u00a0\u00a0 HRUP V BIVALNIH PROSTORIH<\/p>\n

Hrup nas bolj moti pono\u010di, kot podnevi in na prostem. La\u017eje prena\u0161amo hrup, ki nastopi v enakomernih presledkih, enake identitete in vi\u0161ine. Otroci , starej\u0161i in bolniki so bolj ob\u010dutljivi.<\/p>\n

POSLEDICE: hrupa so slaba koncentracija, hitra razdra\u017eljivost, nespe\u010dnost, du\u0161evna depresija, zmanj\u0161ana stabilnost, du\u0161evna utrujenost.<\/p>\n

Hrup zmanj\u0161amo s pravilno gradnjo in ustrezno lokacijo stanovanjskih zgradb, zelenic.<\/p>\n

Pono\u010di ne sme biti vi\u0161ji od 30 dB podnevi pa od 60 dB.<\/p>\n

90. HIGIENSKO VZDR\u017dEVANJE STANOVANJ<\/p>\n

V stanovanjih je olaj\u0161ano higiensko vzdr\u017eevanje prostora \u010de je pohi\u0161tvo smiselno in funkcionalno razporejeno, nenevarno in iz takega materiala, da je \u010di\u0161\u010denje enostavno. Tla so iz tankega materiala, ki ne razpada oz. iz kerami\u010dnih plo\u0161\u010dic, kjer se veliko mo\u010dijo. Pod naj bo v istem nivoju, brez pragov. Sti\u010dni robovi sten in tal naj bodo zaokro\u017eeni.<\/p>\n

91. HRUP IN VPLIV NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

Vpliv na sluh (nad 90 dB okvarja sluh). Splo\u0161na utrujenost, neugodno po\u010dutje, brnenje v u\u0161esih, vpliv na \u017eiv\u010dni sistem, delovanje srca, obto\u010dil, prebavil in endokrini sistem, vpliv na po\u010ditek in spanje, vpliv na procese, sluzibilnost.<\/p>\n

Spodnja slu\u0161na meja 0 dB, meja bole\u010dine 130- 140 dB, bivalni prostor; dan 40 dB, no\u010d 35 dB.<\/p>\n

92. UKREPI ZA ZA\u0160\u010cITO PRED HRUPOM<\/p>\n

SPLO\u0160NI UKREPI: pravilno coniranje naselja, zra\u010dna za\u0161\u010dita zgradb, stroga kontrola norm pri gradnjah, zelenice, sistemati\u010dni pregledi prebivalstva<\/p>\n

NA DELOVNEM MESTU: medicinska za\u0161\u010dita (periodi\u010dni pregledi normiranje hrupa), tehni\u010dna za\u0161\u010dita (izbolj\u0161ave strojev, \u0161\u010ditniki, osebna za\u0161\u010dita)<\/p>\n

93.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0DEFINIRANJE ZDRAVSTVENO NEOPORE\u010cNIH \u017dIVIL<\/p>\n

Higienska neopore\u010dnost je takrat, kadar ni od poginulih \u017eivali, ni oku\u017eena z bolezenskimi klicami ali parazitnimi jaj\u010deci, kadar ni v \u017eivilu aditivov, ki so prepovedani, ne vsebuje MO v prevelikih koli\u010dinah, brez tujih primesi, rok trajanja deklaracije.<\/p>\n

Neopore\u010dnost po sestavi: izpolnjeni pogoji glede kakovostne, energijske in hranilne vrednosti.<\/p>\n

Za uspe\u0161en razvoj prebivalstva morajo biti \u017eivila higiensko neopore\u010dna, zadovoljiti morajo energetske potrebe in vsebovati v pravi meri tudi gradbene, za\u0161\u010ditne in balastne snovi.<\/p>\n

94.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0SANITARNO TEHNI\u010cNE ZAHTEVE ZA PREHRANSKE OBRATE<\/p>\n

Locirano v bivalnem naselju ali samostojni coni, zagotovitev zadostne koli\u010dine pitne vode, urejena kanalizacija s \u010distilnimi napravami, preskrba se ne sme kri\u017eati z odstranjevanjem odplake, vsakodnevno \u010di\u0161\u010denje prostorov (sprotno-kon\u010dno), mikroklima ugodno vpliva na po\u010dutje zaposlenih, redni pregledi zaposlenih, sanitarni blok funkcionalno prilagojen, higienska izobrazba zaposlenih.<\/p>\n

95.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0POJASNITE POMEN \u010cISTO \u2013 NE\u010cISTO V PREHRANSKEM\u00a0 OBRATU<\/p>\n

Prehrambeni obrati morajo biti locirani v bivalnem naselju oz. v najbolj \u010distem delu industrijske cone ali pa v samostojni coni. Zagotovljena mora biti zadostna koli\u010dina pitne vode, urejena kanalizacija, s \u010distilnimi napravami, onemogo\u010den dostop insektov in glodalcev. Poti preskrbe s surovinami se ne smejo kri\u017eati z onimi za odstranjevanje odpadkov, zagotovljeno redno \u010di\u0161\u010denje delovnih prostorov. V delovnem prostoru so vedno le nujni elementi. Tehnolo\u0161ki proces naj bo \u010dimbolj mehaniziran in automotiziran. \u010ci\u0161\u010denje in dezinfekcija lahko izvedljivi, optimalna mikroklima. Funkcionalni sanitarni blok, poseben vhod za \u010disti in ne\u010disti sektor, ter obvezna higienska izobrazba zaposlenih in stalno spremljanje in uresni\u010devanje higienskih navodil, ter redni pregledi zdravstvenih delavcev.<\/p>\n

96.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0SANITARNO TEHNI\u010cNE ZAHTEVE A PRODAJALNE IN PRODAJO \u017dIVIL<\/p>\n

PRODAJA MLEKA: zra\u010dne, svetle, ustrezno skladi\u0161\u010de, hladilne naprave<\/p>\n

PRODAJALNE Z MESOM: v mesnicah, samopostre\u017enih trgovinah, ki imajo hladilne naprave,<\/p>\n

prodajalni prostori: meso na kljukah, lo\u010deno od tal in sten, dobro o\u010di\u0161\u010den, tudi pult, skladi\u0161\u010de, hladilne naprave, sanitarni blok dobro urejen.<\/p>\n

PRODAJALNE ZA KRUH: prodajalni prostor kupca je onemogo\u010deno otipavanje kruha, deske za rezanje kruha. Prodajalec je oble\u010den v pla\u0161\u010d, ima papir za prijem kruha. Denar sprejema druga oseba. Skladi\u0161\u010de za kruh z policami.<\/p>\n

SLA\u0160\u010cI\u010cARNE: skladi\u0161\u010de s hladilnikimi, prostor za pripravo, peko sla\u0161\u010dic, prostor za pomivanje pribora, posod, jedilni pulti, jedilnice, sanitarije za osebje in goste.<\/p>\n

97.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0DELITEV KOPALI\u0160\u010c<\/p>\n

1)\u00a0\u00a0\u00a0 voda za kopanje v pokritih bazenih s sladko oz. zdravilno vodo
\n2)\u00a0\u00a0\u00a0 voda za kopanje v odprtih bazenih s sladko oz. slano vodo, zdravilno vodo
\n3)\u00a0\u00a0\u00a0 voda v kopali\u0161\u010dih ob teko\u010dih in stoje\u010dih sladkih vodah
\n4)\u00a0\u00a0\u00a0 vode v kopali\u0161\u010dih v morju
\n5)\u00a0\u00a0\u00a0 voda v pokritih bazenih z morsko vodo
\n6)\u00a0\u00a0\u00a0 voda v odprtih bazenih z morsko vodo<\/p>\n

delimo jih lahko na \u0161portne, ne\u0161portne \u2013 kopalne, ki so za aktivno rekreacijo ali \u0161portne aktivnosti.<\/p>\n

98.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0NAJPOMEMBNEJ\u0160E SANITARNO \u2013 TEHNI\u010cNE ZAHTEVE ZA\u00a0 KOPALI\u0160\u010cA<\/p>\n

Funkcionalne enote kopali\u0161\u010da so tehni\u010dni del, ki je blizu vhoda in blagajne:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lo\u010dene \u017eenske in mo\u0161ke garderobe
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sanitarni blok (tu\u0161i s toplo vodo, dovolj pitne vode)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dobro urejeno odstranjevanje odplak
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 preskrbljeno za varnost kopalcev pred po\u0161kodbami in utopitvami
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poskrbljenost za red, varnost in higienski re\u017eim
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kopalci obvezno nosijo kape
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 bazenska voda je klorirana
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaprt \u010distilni sistem: vodna \u010drpalka, lovci za smeti in lase
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 tla so gladka, isto stena
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dakalnica prostorna, topla 25o C, prezra\u010dena<\/p>\n

99.\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0KVALITATIVNE ZAHTEVE ZA PRESKRBO S PITNO VODO<\/p>\n

FIZIOLO\u0160KE POTREBE:\u00a0 nepogre\u0161ljiva za \u017eivljenje, \u010dlovek dnevno potrebuje 1,5 \u2013 3L za transport snovi, za termoregulacijo, za metabolizem, pomanjkanje vode povzro\u010di dehidracijo, motnje v presnovi<\/p>\n

DRUGE POTREBE: vzdr\u017eevanje osebne higiene, priprava hrane, higiena bivalnih in delovnih prostorov v industriji- tehnolo\u0161ki procesi<\/p>\n

EPIDEMIOLO\u0160KI: mo\u017enost \u0161irjenja povzro\u010diteljev nalezljivih bolezni, kemi\u010dna onesna\u017eenost zaradi vdora odpadnih vod, onesna\u017eenih z detergenti, toksi\u010dnimi snovmi, pesticidi\u2026<\/p>\n

Higienski standard je odvisen od porabe vode na osebo 50 l\/ osebo- lokalna oskrba<\/p>\n

100 \u2013 350 l\/osebo v Ljubljani na dan:<\/p>\n

1. za kopanje in tu\u0161iranje\u00a0\u00a0\u00a0 20 \u2013 40 L
\n2. za nego telesa\u00a0\u00a0\u00a0 10 \u2013 15 L
\n3. za pranje perila\u00a0\u00a0\u00a0 20 \u2013 40 L
\n4. za strani\u0161\u010de\u00a0\u00a0\u00a0 20 \u2013 40 L
\n5. za \u010di\u0161\u010denje prostorov\u00a0\u00a0\u00a0 3 \u2013 10 L
\n6. za pomivanje posode\u00a0\u00a0\u00a0 4 \u2013 7 L
\n7. za prehrano (pitje in kuho)\u00a0\u00a0\u00a0 3 \u2013 6 L<\/p>\n

100.\u00a0\u00a0\u00a0 PRIMARNE IN SEKUNDARNE ZAHTEVE ZA PITNO VODO<\/p>\n

PRIMARNE: pitna voda ne sme ogro\u017eati zdravja, \u017eivljenje ljudi, v njej ne sme biti MO, parazitov, kemi\u010dnih in radioaktivnih snovi.<\/p>\n

SEKUNDARNE: primerno hladna T 8 \u2013 12oC, pH 6 \u2013 8, srednje trdote, bistra, brezbarvna, brez tujega okusa oz.zadaha.<\/p>\n

101.\u00a0\u00a0\u00a0 VRSTE MO\u017dNE KONTAMINACIJE VODE<\/p>\n

BIOLO\u0160KA KONTAMINACIJA: po vodi se prena\u0161ajo MO, ki povzro\u010de salmoneloze, \u0161igeloze, epidemi\u010dni hepatitis A, viroze, infekcije z E.coli, enterokolitis, sporogenimi klostridiji. Izvor teh bolezni so feces, urin bolnikov ali klicenoscev, \u017eivali, odpadki, inficirana trupla. Velik rezervoar so neurejena strani\u0161\u010da, greznice, gnoji\u0161\u010da, smeti\u0161\u010da, odprti kanali. Oku\u017ebo vode lahko posredujejo: insekti, \u017eabe, mi\u0161i, podgane\u2026<\/p>\n

KEMI\u010cNA KONTAMINACIJA: mnoge kemi\u010dne snovi se prena\u0161ajo prek individualnih odplak: spojine arzena, \u017eivega srebra, cianidi, fenoli, izpu\u0161\u010dajo jih tudi pokvarjeni rezervoarji, prevrnjene avtocisterne, pesticidi, bojni strupi.<\/p>\n

RADIOAKTIVNA KONTAMINACIJA: IO sevanje, kontaminirajo zemljo, vodo, hrano. Rt snovi se lahko raztrosijo, razpadli produkti urana, Rt odpadki iz\u00a0 atomskih reaktorjev.<\/p>\n

102.\u00a0\u00a0\u00a0 ZNA\u010cILNOSTI TRDOTE PITNE VODE<\/p>\n

TRDOTO vode tvorijo spojine Ca in Mg (karbonati, sulfati, kloridi). Karbonati pomenijo prehodno trdoto, ta izginja pri segrevanju vode, ko izhlapeva CO2. Netopljivi karbonati pa se tedaj, kot vodni kamen izlo\u010dajo na stene posode. Preostale spojine pa so stalna trdota vode. Vsota\u00a0 vseh spojin kalcija in magnezija pa je skupna trdota vode. Preve\u010d trda voda (nad 18oN) ote\u017euje kuhanje, pove\u010duje porabo mila, dela vodni kamen. Preve\u010d mehka voda (0 \u2013 4oN ) je odvratna zaradi plehkega okusa.<\/p>\n

103.\u00a0\u00a0\u00a0 VONJ, MOTNOST, OKUS PITNE VODE<\/p>\n

Vonj, okus in motnost vodi dajejo razne primesi organskega\u00a0 ali anorganskega izvora, npr.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 soli \u017eeleza ali mangana \u2013 grenek okus, motnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 fluoridi \u2013 zavirajo zobni karies, ve\u010dje koli\u010dine pa so toksi\u010dne
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 klor in njihove spojine \u2013 povzro\u010dajo mo\u010dno dra\u017ee\u010d zadah
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 rastline \u2013 motnost, slab okus, grdo obarvane, zadah<\/p>\n

Pitna voda mora biti brezbarvna, bistra teko\u010dina, brez vonja, okusa. \u010ce pride fenol (nahaja se v organsko one\u010di\u0161\u010denih voda) v kontakt s klorom, tvori KLORFENOL, ki ima zoprn \u00bbmedicinski zadah\u00ab<\/p>\n

104.\u00a0\u00a0\u00a0 NARAVNI VODNI VIRI<\/p>\n

IZ PADAVIN DE\u017dJA: de\u017eevnica, sne\u017enica
\nIZVIRI: studenci, neprepustni sloj de\u017eevnice in sne\u017enice \u2013 mo\u010dno onesna\u017eevanje
\nMORSKA VODA: mo\u017enost pridobivanja pitne vode (drag postopek)
\nARTE\u0160KA VODA: globoka ve\u010d kot 100m, obi\u010dajno neustrezna
\nMINERALNA VODA
\nPOVR\u0160INSKE VODE: potoki, jezera, reke, morja, mo\u017enost org. onesna\u017eevanja
\nPODZEMNA VODA: podtalnica (na globini 6 \u2013 7 metrov, \u017ee kvalitetna)
\nVODNE PREGRADE \u2013 ZAJEZITVE: omogo\u010dajo ve\u010djo zalogo vode<\/p>\n

www.zabavno.eu<\/a><\/p>\n

105.\u00a0\u00a0\u00a0 OBJEKTI ZA PRESKRBO S PITNO VODO<\/p>\n

CENTRALNA PRESKRBA, vodovodi v ve\u010djih naseljih
\nLOKALNA PRESKRBA; vodnjaki, kapnice, lokalni vodovodi<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 KOPANI VODNJAK (higienske zahteve)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lokacija vodnjaka (odmiki od ne\u010distih objektov \u2013 vsaj 20- 30 m v smer prihajajo\u010dega toka talne vode)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vodonosni sloj naj ne bo plitkej\u0161i od 5m, globina je do 50 m
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 tehnika zidanja objekta: opeka, kamenje, betonski obro\u010di; zunanja stena je zalo\u017eena z ilovico, nadzemni del vi\u0161ine 1m se betonira in nadkrije \u2013 obvezna zatemnitev, urejeni odtoki izlivne vode, higienski zajem vode \u2013 ne ni\u017eji od 0,4 m od dna<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0 RANEVEV VODNJAK:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lokacija: ob rekah, na voljo so ve\u010dje zaloge vode; vsaj drugi vodonosni sloj, epidemiolo\u0161ko so ustrezni, velika verjetnost odstranjevanja \u017eeleza
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 tehnika gradnje: vertikalna zbirna odprtina in monta\u017ea filterskih perforiranih cevi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zmogljivost; do 250L na sekundo<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0\u00a0 ZABITI VODNJAK (Nortonova \u010drpalka)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 do globine 5-6m, na pe\u0161\u010denih, prodnatnih terenih, epidemiolo\u0161ka voda ni varna
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 tehnika izvedbe: zabita cev, premera 2-5 cm, ki je v spodnjem delu do vi\u0161ine 2m perforirana in s konico na dnu cevi<\/p>\n

4.\u00a0\u00a0\u00a0 VRTANI VODNJAK
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 plitve; so do globine 40 m, globoki: so do globine 150-200m, epidemiolo\u0161ko ustrezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ARTE\u0160KI: so do globine 1000m in ve\u010d in se pridobiva arte\u0161ka ali subarte\u0161ka voda
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Verjetnost kondicioniranja je velika, Po vrtanju se vstavlja cev<\/p>\n

VODOVOD: ni\u017einski, \u010drpalni, vi\u0161inski<\/p>\n

Vodovod je lahko privatni, krajevni, regionalni, pokrajinski. Javni vodovod je takrat, kadar se oskrbuje najmanj 5 gospodinjstev oz. 20 ljudi, ali je prisotna kak\u0161na storitvena dejavnost (po\u010ditni\u0161ki dom, \u0161ola\u2026)<\/p>\n

106.\u00a0\u00a0\u00a0 POSTOPKI KONDICIONIRANJA (POPRAVLJANJA) PITNE VODE<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 ETAPA \u010cI\u0160\u010cENJA
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 DEZINFEKCIJA
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 POSTOPKI KONDICIONIRANJA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Aeracija, Odstranjevanja vonja in okusa, Autopurifikacija, Koagulacija in sedimentacija, filtracija, dezinfekcija, defierizacija, zmanj\u0161anje trdote vode<\/p>\n

KONDICIONIRANJE je fizikalno, kemi\u010dno, biolo\u0161ko<\/p>\n

107.\u00a0\u00a0\u00a0 FILTRIRANJE PITNE VODE<\/p>\n

Vr\u0161i se v namen odstranjevanja grobe nesnage, manj\u0161ih delcev, alg in nekaj MO. Za filtriranje\u00a0 se uporabljajo obi\u010dajno po\u010dasni ali Angle\u0161ki filtri. Lahko se sestavi na terenu: na dnu nekega \u010distega soda le\u017ei grobi prod, ki ga pokriva platno. Nad njim je 50 cm sloj peska v katerem je oblikovan aktivni biolo\u0161ki filter. Na dnu posode je odto\u010dna pipa. Voda se naliva preko peska in se zelo po\u010dasi filtrira. Pri tem se izlo\u010dajo organski delci in saprofiti, kot u\u010dinkoviti del pe\u0161\u010denega filtra. Drugi\u010d previdno nalivamo vodo na filter, nato se voda dodatno filtrira.
\nHitrost filtracije je 5m3\/dan\/m2 povr\u0161ine. Hitri ali Ameri\u0161ki filter se uporablja za ve\u010dje vode, \u0161portne bazene, potrebe industrije. Sestavljen je iz ve\u010d betonskih bazenov, kjer se voda po\u010dasi pretaka.<\/p>\n

108.\u00a0\u00a0\u00a0 ODSTRANJEVANJE VONJA IN OKUSA IZ PITNE VODE<\/p>\n

Slab vonj in okus, ter alge v razkroju odstranjuje prezra\u010devanje in oksidacija, kloriranje in hitra filtracija vode. V bazenih uni\u010duje alge obdajanje modre galice.
\n(aktivno oglje, ozon, aeracija)<\/p>\n

109.\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cISTILNA NAPRAVA ZA PITNO VODO<\/p>\n

Ve\u010d faz \u010di\u0161\u010denja vode:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 FILTRACIJA (skozi razli\u010dne filtre, strukture peska ali aktivno oglje)
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 OZONIRANJE (uporabljamo za oksidacijo organskih in anorganskih votlin)
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 KLORIRANJE
\nNato po\u0161ljejo vodo v 6003m\u00a0 bazene \u2013 rezervoarje.\u00a0 \u010cistilna naprava je odvisna od tega kak\u0161ne vrste vodo imamo: kemi\u010dna, mikrobiolo\u0161ka slika in fizikalne lastnosti vode (trdota, vonj, okus).<\/p>\n

110.\u00a0\u00a0\u00a0 DEZINFEKCIJA PITNE VODE<\/p>\n

Dezinfekcija predhodno o\u010di\u0161\u010dene vode lahko zanesljivo prepre\u010di hidri\u010dne infekcije in epidemije. \u010ce sta kombinirana oba postopka, lahko iz opore\u010dne vode napravimo pitno, ki ustreza strogim sanitarnim predpisom. Dezinfekcija vode mora biti v nekaterih primerih strogo obvezna (objekti, ki slu\u017eijo javni oz. kolektivni uporabi, povr\u0161inske, kra\u0161ke vode, shranjevanje vodne rezerve, prevoz vode v cisternah na ve\u010dje daljave).
\nMetode dezinfekcije vode so:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 FIZIKALNE: kuhanje vode, specialni filtri
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 KEMI\u010cNE: klor, klorovi preparati (jod, ozon)<\/p>\n

111.\u00a0\u00a0\u00a0 KEMI\u010cNA\u00a0 SREDSTVA ZA DEZINFEKCIJO PITNE VODE<\/p>\n

So zlasti klor in klorovi preparati in tudi jod in ozon. Kloriranje\u00a0 vode je najbolj prakti\u010dna, uporabna in zanesljiva metoda. Elementarni klor: je za javne vodovode in ve\u010dje bazene. Iz klora nastaja v vodi zelo aktivna hipoklorasta kislina, klorovi preparati, natrijev hipoklorid, kalcijev hipoklorid, kaporit, kloramini. Na uspeh dezinfekcije vplivajo koli\u010dina in higienska kvaliteta vode, aktivnost in doza preparata, ter na\u010dini uporabe, zato naj se voda predhodno o\u010disti. Preparat v prahu se ne sme direktno stresti v vodo (moti proces dezinfekcije).<\/p>\n

112.\u00a0\u00a0\u00a0 OPI\u0160ITE ZNA\u010cILNOSTI KLORIRANJA IN HIPERKLORIRANJA PITNE VODE<\/p>\n

NORMALNO ALI STANDARDNO KLORIRANJE za dokaj \u010diste oz. pre\u010di\u0161\u010dene vode, standardna koli\u010dina zna\u0161a 1-1,5 mg aktivnega Cl \/ l vode. Tako kloriranje ne \u0161kodi niti po dolgoletni uporabi.
\nHIPERKLORIRANJE se rabi zlasti za hudo ne\u010dist vode (poplave, potresi, vojna). Doza se dvigne na 2 \u20135, celo 10 mg aktivnega Cl \/ l vode.<\/p>\n

113.\u00a0\u00a0\u00a0 MIKROBIOLO\u0160KE ZAHTEVE ZA PITNO VODO<\/p>\n

Mikrobiolo\u0161ki indikatorji fekalnega\u00a0 one\u010di\u0161\u010denja pitne vode bi morali biti klasi\u010dni povzro\u010ditelji \u010drevesnih infekcijskih bolezni. Te mikrobe je te\u017eko dokazati v vodi. Nadome\u0161\u010da jih indikatorska skupina mikrobov. Niso samo indikatorji temve\u010d pogojno patogeni. Normativi za pitno vodo prepovedujejo prisotnost takih indikatorjev v vodi. Dovoljene norme: umetno pripravljena voda do 10 klic v 1 cm3 vode, naravna voda in zaprti viri do 100 klic v 1 cm3 vode.<\/p>\n

114.\u00a0\u00a0\u00a0 FIZIKALNO KEMI\u010cNI INDIKATORJI ONESNA\u017dENJA PITNE VODE<\/p>\n

Higienske zahteve pitne vode: pitna teko\u010dina brez vonja in okusa, barva in motnost do dolo\u010dene mere. Kemi\u010dno nadle\u017ene snovi so fenoli, cianidi, svinec, Mg, nitrati, , fosfati, kloridi, T= 8 \u201312oC, pH = 6 \u2013 8, trdota= 8 \u2013 12oN.<\/p>\n

NITRITI (ne ve\u010d kot 0,005 mg\/l) pomenijo da je zaklju\u010den proces mineralizacije proteinskih snovi.<\/p>\n

KLORIDI in FOSFATI so znak obilnega onesna\u017eenja z fekalnimi masami in urinom.<\/p>\n

DU\u0160I\u010cNIH SPOJIN in AMINIJAKA v pitni vodi ne sme biti ve\u010d kot 0,1 mg.<\/p>\n

KLORIDI org \u2013 30mg\/l, neorganske snovi \u2013 200mg\/l<\/p>\n

116.\u00a0\u00a0\u00a0 CENTRALNI VODNI OBJEKTI<\/p>\n

So solidno izdelani in dobro vzdr\u017eevani javni vodovodi, ki vsemu prebivalstvu in drugim porabnikom dostavljajo enako kvalitetno pitno vodo. Lokacija je globoka podtalnica. Vodno \u010drpali\u0161\u010de in tehni\u010dne naprave so obdane s sanitarno tehni\u010dnimi conami. Pripravljene aparature, \u010de bi bilo potrebno izbolj\u0161ati vodo tj. filtriranje in dezinfekcija. Redna kontrola vode. Vodovod lahko postane tudi epidemiolo\u0161ko zelo nevaren objekt (voda se oku\u017ei). Vzrok je nepravilnosti v lokaciji, po\u0161kodbe na \u010drpali\u0161\u010du, omre\u017eju, kontakti z defektno kanalizacijo.<\/p>\n

117.\u00a0\u00a0\u00a0 VARSTVENE CONE ZA PITNO VODO<\/p>\n

So cone, ki varujejo ve\u010dje in bolj pomembne vodne objekte pred infiltracijo ku\u017ene nesnage, kemi\u010dnih toksinov\u2026<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 najo\u017eji varstveni pas, izklju\u010dno objekti za preskrbo s pitno vodo (nih\u010de razen delavcev nima dostopa)
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 o\u017eji varstveni pas s strogim re\u017eimom varovanja \u010drpali\u0161\u010d pred onesna\u017eevanjem ( ne smemo v okolici graditi objektov, ki bi s svojimi odpadnimi produkti kontanimirali vodo)
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161ir\u0161i varstveni\u00a0 pas z blagim re\u017eimom varovanja toka podtalnice proti \u010drpali\u0161\u010dem<\/p>\n

118.\u00a0\u00a0\u00a0 ZAHTEVE ZA VARSTVO VODA<\/p>\n

Za redno kontrolo nad preskrbo s pitno vodo in patelogijo, ki je hidri\u010dnega izvora, skrbijo zavod RS za zdravstveno varovanje, zavod za socialno medicino in higieno, zdravstveni domovi, sanitarne in\u0161pekcije.<\/p>\n

OCENJUJE SE: sanitarno-higiensko stanje objekta, naprave za \u010drpanje, \u010di\u0161\u010denje in dezinfekcijo vode, vodovodnega omre\u017eja in rezervoarja.<\/p>\n

KONTROLIRA SE: zdravstvena neopore\u010dnost zaposlenih pri ve\u010djih objektih. Redna kontrola, in\u0161pekcija je obvezna za ve\u010dje in va\u017ene objekte vsak mesec, za druge pa na 3 mesece. Za\u00a0 javne vodovode so obvezne redne mese\u010dne laboratorijske analize vode. Za centralne pa so obvezni vsakodnevni pregledi, v nujnih primerih tudi ve\u010dkrat na dan.<\/p>\n

119.\u00a0\u00a0\u00a0 HIGIENSKE ZAHTEVE ZA KOPALNE VODE<\/p>\n

Voda mora biti klorirana. Pred vstopom v bazen so manj\u0161i prehodni bazen\u010dki s hiperklorirano vodo ali nekim drugim razku\u017eilom. Dezinfekcija in \u010di\u0161\u010denje bazena se vr\u0161i 2 \u2013 4 x mese\u010dno ali pa pogosteje, kar je odvisno od dnevnega \u0161tevila kopalcev in obstoje\u010dega higienskega re\u017eima.<\/p>\n

120.\u00a0\u00a0\u00a0 TEHNI\u010cNI NORMATIVI ZA INVALIDNE OSEBE\u00a0 V KOPALI\u0160\u010cIH<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 rob plavalnega bazena v dol\u017eini najmanj 150 cm dvignjen nad povr\u0161ino 50 cm do dostopnega praga in \u0161irok 30 \u2013 40cm
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 kabina za preobla\u010denje velikosti 140 x 160 cm, dostop z invalidnim vozi\u010dkom, alarmna naprava
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de je prha v kabini mora biti preklopni sede\u017e v vi\u0161ini 50 cm
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 dostop do samega kopali\u0161\u010da mora biti omogo\u010den z izgradnjo ustreznih negibnih povr\u0161in.<\/p>\n

121.\u00a0\u00a0\u00a0 TEMELJNI NORMATIVNI STANDARDI STANOVANJA<\/p>\n

GIBANJE ZRAKA: 0,3 M\/S, PREZRA\u010cEVANJE: naravno in umetno, VELIKOST PROSTORA: volumen 11m3 \/ osebo, povr\u0161ina 4,5 m2 x 2,5 m, vi\u0161ine 15 \u2013 20 m2\/ osebo =60-80m2\/4 \u010dlane,
\nTOPLOTA: 16-18OC- spalnica, 20-21O C- bivalni prostor, 24-26OC kopalnica,
\nOSVETLJENOST: enakomerna, brez ble\u0161\u010danja<\/p>\n

122.\u00a0\u00a0\u00a0 MORBIGENI DEJAVNIKI STANOVANJA IN PREVENTIVNI UKREPI<\/p>\n

NAJPOGOSTEJ\u0160A OBOLENJA: revmati\u010dna obolenja, bronhitis, bronhialna astma, bolezni \u010dutil, \u010drevesne bolezni, psihonevroze<\/p>\n

TEHNI\u010cNI DEJAVNIKI: vla\u017enost, mra\u010dnost, slabo ogrevanje, neurejena komunalna ureditev, nevarnost razvoja insektov, glodalcev<\/p>\n

PREVENTIVA: izolacija temeljev, termoregulacijske lastnosti gradbenega materiala, debelina zidov 38 cm, 6 mese\u010dno su\u0161enje zidov, ustrezna vodovodna in klimatizacijska napeljava, izolacija tal, sten v kuhinji in kopalnici, sprotne sanacije.<\/p>\n

123.\u00a0\u00a0\u00a0 VREMENSKA OB\u010cUTLJIVOST IN VREMENSKA ODVISNOST
\nKOT POSLEDICA ATMOSFERSKEGA U\u010cINKOVANJA NA \u010cLOVEKA<\/p>\n

Vreme z vsemi svojimi komponentami (padavine, vlaga, toplota, vetrovi, tlak, elektri\u010dni pojavi\u2026) vpliva na po\u010dutje in zdravje ljudi. Navedeni biotropni dejavniki vremena vplivajo hkrati kot neke vrste vremenska ugla\u0161enost. Vpliv je individualen na posameznika. Skladno s tem vpliva na + ali \u2013 na\u010din. Lepo son\u010dno vreme vzpodbuja \u010dloveka, razvedri.de\u017e ponavadi povzro\u010da oto\u017enost, depresijo.<\/p>\n

124.\u00a0\u00a0\u00a0 HIGIENSKI POMEN ZEMLJE<\/p>\n

\u010clovek je tesno povezan z zemljo (direktno, indirektno). Zemlja \u010dloveku in \u017eivalim omogo\u010da razvoj in obstanek \u0161tevilni z njo povezani faktorji kot so struktura, toplota, vlaga, voda in specifi\u010dni biokemi\u010dni pojavi vplivajo na razvoj vegetacije in klimatskih pojavov. Ljudje si tukaj gradijo naselja, \u010drpajo vodo, pridobivajo hrano. Zelena narava in \u010dista voda so \u010dlovekov beg v nepogre\u0161ljive rekreacije. \u010clovek se mora razumno in racionalno obna\u0161ati do zemlje in njenih vrednot.<\/p>\n

125.\u00a0\u00a0\u00a0 STRUKTURA IN FIZIKALNE LASTNOSTI ZEMLJE<\/p>\n

V dolgoletnem razvoju so nastale razli\u010dne vrste zemlje. V zgornjem sloju je navadno plodni humus s primesmi peska in proda iz odmrlih organskih snovi. V ve\u010djih zemeljskih globinah je ohranjeno skalovje in kamnite stene. Po geolo\u0161ki sestavi je zemlja lahko iz DILUVIJA in ALUVIJA nastalega iz naplavin in usedlin proda. Nasproten primer so \u010disti apnenci iz mezozoika. Druge vrste peska vsebujejo ve\u010d peska, gline, ilovice.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161e fizikalne lastnosti zemlje: opravlja prebavo, dihanje, asimilacijo, omogo\u010da rast in pogojuje nove oblike \u017eivljenja.<\/p>\n

\u017divljenjske sposobnosti tal pogojujejo: temperatura, vlaga, zra\u010dnost, poroznost.<\/p>\n

127.\u00a0\u00a0\u00a0 MEHANSKA IN KEMI\u010cNA SESTAVA ZEMLJE<\/p>\n

MEHANSKA: kamnita, \u0161krilnata, glinasta, pe\u0161\u010dena, apnen\u010dasta,, slana, humusna<\/p>\n

KEMI\u010cNA: makroelementi \u2013 M, O2, C, N, Na, Mg, P, S, Cl, K, Ca
\n: mikroelementi \u2013 I, F, Fe, Zn,Se, Am, Cu
\nkemijska sestava tal vpliva na kvaliteto vegetacije in pitne vode.<\/p>\n

128.\u00a0\u00a0\u00a0 NEZDRAVA ZEMLJA<\/p>\n

Je lahko pojav, ki se je razvil \u017ee zdavnaj v sami naravi ali pa je posledica delovanja \u010dlove\u0161ke roke (izkopi, nasipi,..). naravni pojavi nezdrave zemlje so visoke podtalne vode in vla\u017ena mo\u010dvirnata zemlja. Z organsko nesnago preobremenjena in dovolj zra\u010dna mina pogojev za uspe\u0161en razvoj mineralizacije. Prevladujejo torej redukcijski procesi, smrdljiv, gniloben razvoj. Higiensko epidemiolo\u0161ka nevarnost je odlaganje odpadnih snovi, \u010dlove\u0161kih in \u017eivalskih izlo\u010dkov na povr\u0161ino zemlje.v v organsko onesna\u017eeni in bolj zra\u010dni zemlji pa imajo dobro podlago in mo\u017enost za obstanek in razmno\u017eevanje aerobni mikrobi, ki se prena\u0161ajo na ljudi ob kontaktu z zemljo, pitno vodo in \u017eivili. Vla\u017ena in organsko onesna\u017eena zemlja ne ustreza za gradnjo naseljenih bivali\u0161\u010d, ker ni zanesljivo gradbi\u0161\u010de.<\/p>\n

129. ZNA\u010cILNOSTI POSTOPKA MINERALIZACIJE V ZEMLJI<\/p>\n

zemlja in voda sta v naravi tesno povezani. Zato se v procesu mineralizacije tudi voda re\u0161i organske nesnage in patogenih biolo\u0161kih agensov. Onesna\u017eena podtalnica se po\u010dasi pretaka skozi drobne pore zemeljskega filtra. Tako filtriranje pogosto traja ve\u010d let. Biokemi\u010dni procesi mineralizacije se odvijajo \u017ee v zgornjih slojih zemlje in se pretvorijo v oksidacijskih procesih v minerale, ki jih lahko izkori\u0161\u010dajo rastline v procesu fotosinteze. Vse te nastale snovi (\u0161krob, olje) zopet izkori\u0161\u010da \u017eivalski svet. Tako nastane dinami\u010den proces mineralizacije, ki omogo\u010da celotni biosferi rast, obstoj in obnovo \u017eivljenja.<\/p>\n

130.\u00a0 LOKACIJA NASELJA S HIGIENSKO \u2013 EPIDEMIOLO\u0160KEGA VIDIKA<\/p>\n

Prava\u00a0 izbira zemlji\u0161\u010da\u00a0 za nova naselja ima vsekakor izreden pomen za uspe\u0161no urbanisti\u010dno na\u010drtovanje. Upo\u0161tevati moramo geografsko konfiguracijo zemlji\u0161\u010da in vklju\u010devati \u010dimve\u010d ugodnih vplivov kot so izolacija, stalne smeri vetra, zelene naravne barice, preskrba z zdravo pitno vodo, dobro premi\u0161ljeno in skrbno izdelavo omre\u017ene kanalizacije s \u010distilnimi napravami vred. Pri izbiri ustrezne lokacije moramo upo\u0161tevati obliko tal in nosilnost glede geolo\u0161ke sestave in potresna varnost. Higiensko stanje terena, nivo podtalnice, preskrba s pitno vodo, klimatske in vremenske razmere.<\/p>\n

131.\u00a0 CONIRANJE NASELJA<\/p>\n

Pri coniranju naselja moramo upo\u0161tevati higiensko-sanitarna navodila za funkcionalno in smotrno razdelitev mesta v posamezne cone, da \u017ee v osnovi najbolje prepre\u010dimo in zmanj\u0161amo negativne vplive industrijskih, \u017eelezni\u0161ko-prometnih, letalskih in drugih izvorov hrupa. V na\u010drtih je treba predvideti kot obvezne vse tehni\u010dne izbolj\u0161ave v industrijskih obratih, da se uspe\u0161no prepre\u010di onesna\u017eevanje okolja, ozra\u010dja in vode.<\/p>\n

132.\u00a0 ZDRAVJE IN BIVALNO OKOLJE<\/p>\n

Zdravje prebivalcev na nekem teritorjalnem obmo\u010dju ni enako izpostavljeno raznovrstnim vplivom okolja. Vplivajo tudi normalne biolo\u0161ke zna\u010dilnosti: starost, spol, poklic, socialno stanje. Negativen vpliv ima tudi pretirano kajenje. V preventivnih ukrepih urbanisti\u010dnega na\u010drtovanja moramo misliti na ustrezno izbiro con za stanovanjska naselja, prepre\u010diti nastajanje novih \u017eari\u0161\u010d onesna\u017eevanja, \u017ee obstoje\u010da \u017eari\u0161\u010da pa je potrebno postopno sanirati, oddaljiti prometnej\u0161e ceste in onesna\u017eujo\u010do industrijo. Slabo stanovanje oz. nezdrave razmere v bivalnem okolju so pogosto zdru\u017eeni\u00a0 tudi z nizko \u017eivljenjsko ravnijo in pomanjkanja higienske zavesti.<\/p>\n

133.\u00a0 HIGIENSKA VODILA PRI URBANISTI\u010cNEM NA\u010cRTOVANJU NASELJA<\/p>\n

Vsaj 30 let vnaprej, potrebujemo podatke o naravnem prirastku prebivalstva in o povpre\u010dju zaradi prihoda iz dolo\u010denih geografskih obmo\u010dij. Pri novih naseljih izhajamo iz predvidenega \u0161tevila zaposlenih in sicer, kot izhodi\u0161\u010de upo\u0161tevamo: \u0161tevilo delavcev v proizvodnji (28-35%), \u0161tevilo delavcev v uslu\u017eni\u0161kih in storitvenih dejavnostih (18-25%), ostali prebivalci 45-50%.<\/p>\n

134.\u00a0 URBANE BOLEZNI IN PREVENTIVNI UKREPI<\/p>\n

Najbolj pogoste so: VNETJE O\u010cESNE VEZNICE, AKUTNI IN KRONI\u010cNI BRONHITIS, BRONHIALNA ASTMA, KO\u017dNE BOLEZNI (dermatitis, alergije).<\/p>\n

Hudo onesna\u017eena atmosfera je eden od mo\u017enih dejavnikov pri razvoju plju\u010dnega raka. Pomanjkljiva higiena povzro\u010da \u010drevesni epiderm. Ne prilagajanje potrebam in zahtevam sodobnega \u017eivljenja povzro\u010da du\u0161evne motnje.<\/p>\n

PREVENTIVNI UKREPI: \u010dlovek bo moral mnogo bolj za nacionalno, \u010dasovno delitev bivanja, prevoza, dela, po\u010ditka, \u0161portne rekreacije ter ustrezno komunikacijo, zmanj\u0161ati nastajajo\u010dega\u00a0 neskaldja v sodobnem na\u010dinu \u017eivljenja.<\/p>\n

135.\u00a0 DELITEV IN VRSTE ODPADKOV<\/p>\n

Odpadek je vsaka snov ali predmet v trdem, teko\u010dem ali plinastem stanju, ter odpadna toplota, ki je porabniku nepotrebna, nadle\u017ena, \u0161kodljiva.<\/p>\n

Lo\u010dimo: odpadki, ki so ponovno\u00a0 v uporabi v proizvodnji kjer nastajajo
\n:\u00a0 odpadki, ki so po predelavi uporabni kot surovine
\n:\u00a0 odpadki, ki se \u0161e ne uporabljajo in jih odlagamo na dolo\u010dena mesta v okolju (nepredelane ali predelane\u00a0 po posebnih postopkih, tako, da so ne\u0161kodljivi).<\/p>\n

ODPADKE delimo na:\u00a0 NENEVARNE: komunalni, posebni nenevarni in NEVARNE: posebni nevarni<\/p>\n

136. KOMUNALNI ODPADKI<\/p>\n

So odpadki, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi v naseljih, ki jih zbirajo, predelujejo ali odstranjujejo komunalne organizacije zdru\u017eenega dela.<\/p>\n

KOMUNALNI ODPADKI: Gospodinjski odpadki in odpadki obrata javne prehrane, Odpadki iz poslovnih prostorov (razen nevarnih), Uli\u010dni odpadki, ki nastajajo pri vzdr\u017eevanju javne higiene, Kosovni odpadki (pohi\u0161tvo, stroji)<\/p>\n

SESTAVA KOMUNALNIH ODPADKOV:
\n30-40% papir, 10-20% ostanki hrane, 5-10% steklo, 5-10% kovin, 5-15% ostanki zelenih rastlin, trave, listja, 2-6% ostanki trstike, manj kot 4% lesa, plasti\u010dne mase, gume, usnja<\/p>\n

137.\u00a0 POSEBNI NEVARNI ODPADKI<\/p>\n

To so tisti odpadki, ki imajo lastnosti: EKSPLOZIVNOSTI, LAHKO VNETLJIVOST IN GORLJIVOST, POVZRO\u010cANJE V\u017dIGA DRUGIH SNOVI, REAKTIVNOSTI, JEDKAVOST IN DRA\u017dLJIVOST, RADIOAKTIVNOST, KU\u017dNOST. Dovolj je ena od teh lastnosti, da sodi med posebno nevarne odpadke.<\/p>\n

138.\u00a0 VRSTE ODPADKOV V ZDRAVSTVENIH ZAVODIH<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 Vsa tkiva in organi, deli telesa, zarodki, kri in druge telesne teko\u010dine, trupla in ostanki laboratorijskih \u017eivali<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0 Efektivni odpadki kot so:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 materiali in predmeti, ki so pri\u0161li v stik z oku\u017eenimi osebami ali \u017eivalmi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kulture in pripomo\u010dki iz laboratorijev, uporabljeni pri delu z infektivnimi materiali
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 deli opreme, obla\u010dila, rokavice, brisa\u010de in drugi higienski pribor uporabljen pri dializi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odpadki bolnikov v izolacijskih oddelkih, ter drugi materiali oku\u017eeni s patogenimi klici<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0\u00a0 Ostri predmeti, kot so igle za \u0161ivanje, injekcijske igle, rezila, \u017eage, razbita steklovina\u2026<\/p>\n

4.\u00a0\u00a0\u00a0 Fermacevtski odpadki, kot so: zdravila, drugi fermacevtski preparati, ki so raztreseni, razbiti, po\u0161kodovani, s prete\u010denim rokom uporabe..<\/p>\n

5.\u00a0\u00a0\u00a0 Nevarni kemi\u010dni odpadki, kot so:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neuporabne ali zavr\u017eene kemikalije, ki se uporabljajo v medicinskih postopkih, eksperimentalnem delu, \u010di\u0161\u010denju in dezinfekciji (strupene, korozivne, vnetljive, eksplozivne)<\/p>\n

6.\u00a0\u00a0\u00a0 Doze pod pritiskom, ki lahko pri vi\u0161ji temperaturi ali mehanskih udarcih eksplodirajo)<\/p>\n

7.\u00a0\u00a0\u00a0 Radioaktivne snovi<\/p>\n

139. RAVNANJE Z ODPADKI IZ ZDRAVSTVENIH USTANOV<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 EVIDENTIRANJE: opis odpadka po vrsti, koli\u010dini, \u010dasu in mestu nastanka, lastnostih, na\u010dinu za\u010dasnega shranjevanja, vrsti procesiranja, kon\u010dna displozija
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 SELEKCIONIRANO ZBIRANJE
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 EMBALIRANJE: v namensko embala\u017eo z nedvomno oznako
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 NOTRANJI TRANSPORT: vsi postopki in poti transporta v zdravstveni ustanovi
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 ZA\u010cASNO SKLADI\u0160\u010cENJE: v ustrezni embala\u017ei in v ustreznih skladi\u0161\u010dih
\n6.\u00a0\u00a0\u00a0 ZUNANJI TRANSPORT: vsi postopki in ravnanja od zdravstvene ustanove do mesta procesiranja<\/p>\n

7.\u00a0\u00a0\u00a0 PROCESIRANJE:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 tehnologija volumske redukcije (stiskanje, mletje, drobljenje, iniciranje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 metoda dezinfekcije (avtoklaviranje, toplotna, plinska ali kemi\u010dna dezinfekcija)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 tehnologija odstranjevanja ( recikla\u017ea, deponiranje,\u2026)<\/p>\n

8.\u00a0\u00a0\u00a0 ODLAGANJE: \u010de so nenevarni, torej ne potrebujejo obdelave, predelave\u2026)<\/p>\n

140.\u00a0 SANITARNO TEHNI\u010cNE ZAHTEVE ZA ODLAGALI\u0160\u010cA ODPADKOV<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 Odlagajo se komunalni\u00a0 odpadki in nenevarni odpadki
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 Posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi je prepovedano odlagati
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 Izdelovalec mora imeti izdelan projekt-program upravljanja in vzdr\u017eevanja odlagali\u0161\u010da. Na ta na\u010din je dolo\u010den: re\u017eim odlaganja odpadkov, pravilno in redno izravnavanje terena, prepre\u010devanje po\u017eara, zasipavanje energetskih odpadkov z anorganskimi materiali, prepre\u010devanje \u0161irjenja smradu, \u010di\u0161\u010denje in kontrola izcednih vod, kontrola izhajajo\u010dih plinov, obratovalni \u010das odlagali\u0161\u010da in organizacija poslovanja.
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 Izvajalec je dol\u017ean urediti ka\u017eipote do odlagali\u0161\u010da, ter 1x letno seznaniti povzro\u010ditelje z obratovanjem.
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 Kdor odlo\u017ei odpadke izven odlagali\u0161\u010da jih je dol\u017ean na svoje stro\u0161ke odstraniti, sicer stori to izvajalec na zahtevo in\u0161pekcije in na stro\u0161ke komunalne skupnosti.
\n6.\u00a0\u00a0\u00a0 Lokacija (2 km od naselja, ugotoviti vi\u0161ino, smer podtalnice, smer in stalnost vetrov, vodovodov, na\u010din zasipavanja smeti, prepustnost takih plasti, oson\u010denost).
\n7.\u00a0\u00a0\u00a0 Zbiranje izcedne vode okrog odlagali\u0161\u010da.<\/p>\n

www.zabavno.eu<\/a><\/p>\n

141.\u00a0\u00a0 ODPLAKE: NAJPOMEMBNEJ\u0160E KARAKTERISTIKE, MIKROBIOLO\u0160KE ZAHTEVE<\/p>\n

Odplake delimo po nastanka na hi\u0161ne, sanitarne, industrijske in povr\u0161inske.
\nNa koli\u010dino odpadnih voda v naseljih vpliva zlasti preskrbljenost s pitno vodo.\u00a0 Glavne sestavine odpadnih voda so organske in anorganske snovi, raztopljeni plini in detergenti, barvila, pesticidi, kot toksi\u010dne snovi.
\nIndustrijske odplake se po sestavi zelo razlikujejo, odvisno od tehnolo\u0161kega procesa (mlekarne, klavnice, kemi\u010dna industrija).
\nPovr\u0161inske odplake se v naseljih zlivajo v kanalizacijo in prina\u0161ajo \u017eivalske iztrebke, listje in drugo nesnago, ki se nabira na ulicah.
\nU\u010dinkovito odstranjevanje in kon\u010dna razgradnja odpadnih snovi prepre\u010duje kontaminacijo, ter infiltracijo zemlje in vode, zmanj\u0161uje insektov, glodalcev in s tem zagotavljanje higiensko, bivalno in delovno okolje. Nadzor nad uspe\u0161no sanacijo okolja omogo\u010da zdrava in higienska kultura prebivalstva, dru\u017ebeni interesi, aktivnost komunale, sanitarne, veterinarske in gradbene in\u0161pekcije.<\/p>\n

142.\u00a0 LOKALNO ODSTRANJEVANJE ODPLAK<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 PREPUSTNA JAMA: 2-3m globoka, obzidana s kamnom in opeko na dnu je plast kamenja in proda. Ta na\u010din odstranjevanja odplak je nehigienski, ker onesna\u017euje podzemne vode.
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 NEPROPUSTNA JAMA: stene in dno betonirani, vogali sti\u010dnih ploskev so zaokro\u017eeni. Stene premazane z bitumenom, pribli\u017eno 1\/2m visoko ob stenah okrog\u00a0 jame pa je nabita ilovica. Odprtina za \u010di\u0161\u010denje je hermeti\u010dno zaprta in vse skupaj prekriva zemlja.
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 SEPTI\u010cNA JAMA: je betonska jama, ki ima 2-3 prekate, je povsem neprepustna in je povezana s hi\u0161no kanalizacijo.
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 KEMI\u010cNA STRANI\u0160\u010cA: se uporabljajo v letalih, autodomih in zakloni\u0161\u010dih
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 STRANI\u0160\u010cA NA POSODO
\n6.\u00a0\u00a0\u00a0 POLJSKA STRANI\u0160\u010cA<\/p>\n

143.\u00a0 METODE PRE\u010cI\u0160\u010cEVANJA ODPLAK<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 MEHANI\u010cNE: re\u0161etke, sita, sedimentiranje, odstranjevanje ma\u0161\u010dob
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 BIOLO\u0160KE: precejevalni filtri, pe\u0161\u010deni filter, namakalna polja, stabilizacijska jezera in bazeni s uporabo aktivnega mulja in z bioareacijo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 KEMI\u010cNA: koagulacija, oksidacija, kemi\u010dna precipitacija, nevtralizacija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DEZINFEKCIJA: kloriranje, avtokloriranje, w obsevanje, IO obsevanje<\/p>\n

144.\u00a0 PROCES SAMOPRE\u010cI\u0160\u010cEVANJA VODE<\/p>\n

Poteka v treh fazah:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 FAZA – DEGRADACIJA: voda je umazana, temno siva, na vrhu med mehur\u010dki plavajo delci nesnage, povr\u0161ino vode prekriva sluzava prevleka. Nasi\u010denost z O2 je zelo nizka, prisotno mnogo saprofitnih patogenih bakterij. V vodi ni ve\u010d rib, ne rakov, ne \u0161koljk. Na dnu oble\u017ei \u010drni mulj- \u010drne \u017eveplaste alge.
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 FAZA –\u00a0 DEKOMPOZICIJA: povr\u0161ina vode je manj onesna\u017eena, \u0161e vedno pa prevladujejo aerobni procesi, malo ve\u010d O2. Pri\u010dno se procesi mineralizacije. Med ribami se pojavijo krapi.
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 FAZA \u2013 SANACIJA: voda se bistri, koli\u010dina O2 se pove\u010da, \u0161tevilo MO se zmanj\u0161a, patogene bakterije izginejo. Mulj postopoma razpada in se mineralizira. Pojavljajo se tudi druge ribe.<\/p>\n

145.\u00a0 TEMELJNE SESTAVINE NA\u0160E HRANE<\/p>\n

Elementarne snovi, ki jih vsebuje na\u0161a hrana delimo v ve\u010d skupin, gradbeno plasti\u010dne, energetske, za\u0161\u010ditene, balastne in aromati\u010dne. Gradbene in plasti\u010dne snovi so v glavnem PROTEINI, MINERALNE SNOVI in PITNA VODA. Za\u0161\u010ditene snovi so: VITAMINI in MINARALI. Hranilne snovi\u00a0 so potrebne za energetsko funcionalne potrebe, za termogenezo so OH in M.\u00a0 Aromatske snovi pospe\u0161ujejo peristaltiko, \u010di\u0161\u010denje \u010drevesja in izlo\u010danje toksinov iz telesa. Hrana \u010dloveka je kompleksno sestavljena in ima osnovno nalogo, da omogo\u010da dinami\u010dno rast, razvoj in aktivnost \u010dloveka.<\/p>\n

146.\u00a0 GLAVNE KARAKTERISTIKE BELJAKOVIN, MA\u0160\u010cOB,\u00a0\u00a0 OGLJIKOVIH HIDRATOV, VITAMINOV IN MINERALOV<\/p>\n

Organizem rabi redno in kvalitetno prehrano, ki vsebuje ustrezne koli\u010dine gradbenih, energetskih in za\u0161\u010ditnih snovi. PROTEINI imajo za\u0161\u010ditno in funkcionalno vlogo. Izkori\u0161\u010dajo se za energetske potrebe. Dnevni fiziolo\u0161ki minimum zna\u0161a cca 30g\/ osebo. OGLJIKOVI HIDRATI so najve\u010dja skupina biokemi\u010dno zelo pomembnih snovi. So glavni energetski material. Delijo se na monosaharide, disaharide in polisaharide. Za saharide je zna\u010dilno, da so nujna sestava na\u0161e hrane in \u017ee male koli\u010dine v krvi imajo velik pomen.<\/p>\n

MA\u0160\u010cOBE se delijo na rastlinske in \u017eivalske in imajo \u017ee v malih koli\u010dinah veliko energije, pove\u010dajo ob\u010dutek sitosti, zmanj\u0161ajo potrebne koli\u010dine prehrane in izbolj\u0161ajo okus jedi. Bolj zdrava je rastlinska ma\u0161\u010doba.<\/p>\n

VITAMINI so specifi\u010dne snovi, biokatalizatorji. Posledice deficitov vitaminov so nevarne, lahko tudi usodne. Delimo jih v dve skupini: lipo in hidrosulabilne (topne v\u00a0 vodi ali ma\u0161\u010dobah). Liposulabilni so A, D, E, K. hidrosulabilni pa so kompleks B1 \u2013 B12, faktor PP in vitamin C.\u00a0 MINERALI sodelujejo v organizmu pri gradnji va\u017enih struktur in vzdr\u017eevanju mnogih funkcionalnih procesov. Nepogre\u0161ljivi so pri halciuaciji kosti, zob, gradnji proteinov, hemoglobina, hormonov. Najva\u017enej\u0161i so Ca, Na, Cl, P, Fe,J.<\/p>\n

147.\u00a0 VRSTE \u017dIVIL IN POGOJI HIGIENSKEGA RAVNANJA Z NJIMI<\/p>\n

\u017divila delimo na:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017divila \u017eivalskega izvora: meso, mesni izdelki, mleko, mle\u010dni izdelki.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017divila rastlinskega izvora: \u017eitarice, moka, mo\u010dnati izdelki, sadje, zelenjava<\/p>\n

Posebej \u0161tejemo \u0161e pija\u010de in dodatke. Cilj higiene je zagotoviti higiensko neopore\u010dno in tudi biolo\u0161ko polnovredno prehrano. Meso in mesni izdelki zahtevajo vso pozornost, \u010disto delo in prepre\u010devanje prenosa infekcij, za kar so potencialni rezervoar in za alimentarne intoksikacije. Posebno so va\u017ene sekundarne infekcije zaradi ne\u010distega dela. Mesni izdelki praviloma vsebujejo neopore\u010dno meso in dovoljene dodatke. Pri uporabi jajc naredimo natan\u010dno kontrolo in izbor, zlasti za kolektivno prehrano. Preventivni ukrepi uporabe mleka so uspe\u0161no konzerviranje neopore\u010dnega mleka, ki se pogosto najprej homogenizira. Za konzerviranje uporabljajo razne stopnje pasterizacije in uperizacije.\u00a0 \u017ditarice: nujni so natan\u010dni preventivni ukrepi, ki veljajo \u017ee za \u017eito, transporte, skladi\u0161\u010da, sodobne \u010distilne stroje. \u017dita in izdelki se hranijo pri optimalni predpisani temperaturi in vlagi, ki prepre\u010duje razvoj mikrobov, insektov in plesni.\u00a0 Sadje in sadni izdelki so okusno, osve\u017eujo\u010de, pestro \u017eivilo, nedvomno eden od glavnih virov\u00a0 vitaminov, mineralov, organsko- sadne kisline. V neustreznem okolju za\u010dne gniti, venejo, postanejo neokusna in izgubijo biolo\u0161ko vrednost. Nega\u00a0 shranjevanja in konzerviranja vseh teh \u017eivil zahteva pozornost.<\/p>\n

148.\u00a0 PATOLOGIJA V ZVEZI\u00a0 S PREHRANO<\/p>\n

najbolj pogosta patologija v zvezi s prehrano je pojav alimentarnih\u00a0 infekcij in intoksikacij. Poleg tega pa se na splo\u0161no ka\u017ee problem podhranjenosti in bolezni, ki jih kot posledica prina\u0161a podhranjenost.<\/p>\n

INFEKCIJE: \u010drevesne, botulizem, mikrotokskoze, parazitoze.<\/p>\n

Alimentarne intoksikacije s kemi\u010dnimi\u00a0 toksini , z organskimi preparati, s raticidi, arzenom, svincem, strupenimi konzervansi, pesticidi, insekticidi.<\/p>\n

149.\u00a0 ZASTRUPITVE Z \u017dIVILI<\/p>\n

\u010crevesne infekcije povzro\u010dajo najve\u010dkrat E-Colli, enterokoki, stakilokoki, klostridij, salmonela, \u0161igella, hemoliti\u010den streptokok.
\nBotulizem je najhuj\u0161a prehranska zastrupitev, ki jo povzro\u010da anaerobni Clogtridium botulinum, ki prebiva v oku\u017eenih konzervah. Mikrotoksike so obolenja zaradi plesni. Parazitske invonije se prena\u0161ajo z mesom in mesnimi izdelki (goveja trakulja). Rezervoarji oku\u017ebe so primarni in sekundarni. Primarni\u00a0\u00a0 so klavne \u017eivali, sekundarni pa kontakti neopore\u010dnih\u00a0 \u017eivil oz. hrane z okoljem, predmeti in bolnimi ljudmi.<\/p>\n

150.\u00a0\u00a0\u00a0 KONZERVIRANJE \u017dIVIL<\/p>\n

Metode konzerviranja so:\u00a0 FIZIKALNE, KEMI\u010cNE, KOMBINIRANE IN BIOKEMI\u010cNE.
\nMed osnovne sanitarno \u2013 higienske ukrepe sodi zlasti dovoz, prevzem in konzerviranje \u017eivil in surovin. V obrat za\u00a0 konzerviranje morajo dospeti najbolj kvalitetni produkti, bakteriolo\u0161ko \u010disti in encimsko neogro\u017eeni.\u00a0 Ukrepi konzerviranja naj uni\u010dijo ali vsaj\u00a0 onemogo\u010dijo razvoj MO, plesni, virusov, da se ohrani biolo\u0161ka vrednost \u017eivil, podalj\u0161a uporabnost in obdr\u017ei pozitivne organolepti\u010dne lastnosti.\u00a0 Fizikalne metode izkori\u0161\u010dajo vro\u010dino, hlad in mraz, ter su\u0161enje, ki naj \u010dim dlje in brez \u0161kode za uporabnika prepre\u010duje razvoj bakterij, plesni in zajedavcev. Biokemi\u010dno konzerviranje uporablja naravni proces fermentacij npr. mle\u010dno-kislinsko vrenje.<\/p>\n

151.\u00a0\u00a0\u00a0 ADITIVI V \u017dIVILIH<\/p>\n

So razni mali dodatki k hrani, ki se mno\u017ei\u010dno uporabljajo zaradi vrste ugodnih u\u010dinkov: hrana dobiva prijeten\u00a0 vonj, okus, izgled, stimulira apetit, prebavo in razpolo\u017eenje. Proizvodnja z njimi pove\u010duje tudi biolo\u0161ko vrednost in trajnost proizvodov. To so razne za\u010dimbe, barve, aromati, kis, itd\u2026 vendar pretirana uporaba ostrih za\u010dimb \u0161koduje organizmu. V produkciji, trgovski mre\u017ei in prehrambenih obratih uporabljajo v\u010dasih dodatke za prekrivanje slabe kakovosti \u017eivil in jedi, kar lahko ogro\u017ea zdravje in \u017eivljenje ljudi. Zaradi teh nevarnosti se izdajo predpisi o zdravstveni neopore\u010dnosti \u017eivil.<\/p>\n

152.\u00a0\u00a0\u00a0 PREDMETI SPLO\u0160NE UPORABE ( VRSTE, ZDRAVSTVENE ZAHTEVE)<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 Vsa posoda, oprema, naprave, pribor, ki pridejo v stik z \u017eivilom. Pod posebnim zdravstvenim nadzorom, kemijske analize, atesti.
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 Vsa \u010distila, \u010distilna sredstva in pomivalna sredstva. Ne smejo biti v kategoriji strupov, razen VARIKINE in DISOLVA.
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 Kozmeti\u010dna sredstva, ki so za nego telesa in obraza, tuje znamke \u2013 atest, deklaracija v slovenskem jeziku.
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 Vsi toba\u010dni izdelki, tobak, cigare \u2013 a testi tobaka.
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 Vse otro\u0161ke igra\u010de, material, barve ne stopijo, velike, ostri robovi.<\/p>\n

153.\u00a0\u00a0\u00a0 FRIZERSKI OBRATI: SANITARNO TEHNI\u010cNE ZADEVE<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 Prostorska neopore\u010dnost (namembnost prostora) delovni ali poslani predprostor, funkcionalna povezanost, prepovedano kajenje, velikost prostora naj ustreza zaposlenim in uporabnikom.
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 Komunalna opremljenost (vodovod, kanalizacija, elektrika)
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 Mikroklima v delovnih prostorih (najmanj 21oC, gibanje zraka 0,3m\/s, vlaga 40-60%)
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 Pribor, sredstva za nego in higiensko ravnanje.<\/p>\n

154.\u00a0\u00a0\u00a0 HIGIENSKO RAVNANJE S PRIBOROM IN PERILOM V FRIZERSKIH OBRATIH<\/p>\n

Pripomo\u010dki morajo biti pred uporabo preizku\u0161eni, kem. sredstva morajo ustrezati predpisom, sredstva za nego se shranjujejo lo\u010deno od \u010distil, odpadki se dajejo v plasti\u010dno vre\u010dko v zaprti posodi, ki jo moramo prati, razku\u017eevati, sve\u017ee perilo za vsako stranko in posebno shranjevanje\u00a0 perila za pranje 95o C, su\u0161enje perila, ogrinjala se lahko uporabljajo ve\u010dkrat, \u010de se ne stikajo s ko\u017eo vratu, ni dovoljeno negovati bolnika s klicami, higiensko vzdr\u017eevanje prostorov. Predmeti, ki praviloma ne pridejo v stik s krvjo (glavniki, krta\u010de) se \u010distijo z vro\u010do vodo in detergentom, nato operemo s \u010disto vodo in osu\u0161imo. Tisti, ki pridejo v stik s krvjo, se takoj po uporabi odlo\u017eijo v 70% raztopini alkohola za 30 min, nato spere s teko\u010do vodo in sterilizirajo. Priporo\u010da se pribor za 1x uporabo. V pedikuri se uporablja sterilen set oz. pripomo\u010dek za 1x uporabo.<\/p>\n

155.\u00a0\u00a0\u00a0 SAVNE (SANITARNO TEHNI\u010cNE ZAHTEVE IN HIGIENSKO VZDR\u017dEVANJE)<\/p>\n

Prha z mrzlo in \/ ali hladno vodo, strani\u0161\u010de z umivalnikom, prostor za po\u010ditek, garderobo, sanitarije za zaposlene.<\/p>\n

156.\u00a0\u00a0\u00a0 HIGIENSKE\u00a0 ZAHTEVE ZA \u0160OLSKO ZGRADBO IN OPREMO<\/p>\n

Pomembno je zemlji\u0161\u010de: zdravo, ne vla\u017eno, veliko (25-35 m2 \/ u\u010denca).
\nPomemben je odmik od prometnic (\u010de so u\u010dilnice orientirane na cesto, morajo biti najmanj 50 m od ceste, \u010de pa je mrtva fasada (strani\u0161\u010da, garderobe) proti prometu, najmanj 35 m stran)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 HIGIENA POUKA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 HIGIENSKE ZAHTEVE ZA VZGOJNOVARSTVENE USTANOVE, KARAKTERISTIKE IN VPLIV NA \u010cLOVEKA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 IGRA\u010cE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 PLINI<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. DEFINICIJA HIGIENE S KRATKIM KOMENTARJEM Higiena je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela. Prou\u010duje zdravstveno stanje prebivalstva, ter pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji in pri posamezniku v povezanosti z dejavniki \u017eivljenjskega okolja. Oblikuje navodila (splo\u0161na in specialna) za varovanje in krepitev zdravja in delovne sposobnosti posameznika in populacije. … Preberi ve\u010d o Bolni\u0161ni\u010dna higiena<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[161],"tags":[393,162,101,386,387,388,389,390,391,392],"class_list":["post-286","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bolnisnicna-higiena-in-preprecevanje-okuzb","tag-1letnik-higiena-in-preprecevanje-bolnisnicnih-okuzb","tag-bolnisnicna-higiena","tag-bolnisnicne-okuzbe","tag-higiena","tag-higiena-in-preprecevanje-bolnisnicnih-okuzb","tag-higijena","tag-preventiva-higiena","tag-umivanje","tag-zdravje","tag-zdravstvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/286","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=286"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/286\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=286"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=286"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=286"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}