![\"temparatura.gif\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/temparatura.gif\")
1. KAJ JE TEL. TEMPERATURA?\nTelesna temperatura (TT) je eden vitalnih znakov.
\nJe izmerno toplotno stanje telesa, ki ga izra\u017eamo v stopinjah, na na\u0161em podro\u010dju stopinjah Celzija (\u00b0C).<\/p>\n
1. KAJ JE TEL. TEMPERATURA?
\nTelesna temperatura (TT) je eden vitalnih znakov.
\nJe izmerno toplotno stanje telesa, ki ga izra\u017eamo v stopinjah, na na\u0161em podro\u010dju stopinjah Celzija (\u00b0C).<\/p>\n
Vi\u0161ina TT izra\u017ea razliko med produkcijo in izgubo toplote.<\/p>\n
2. KAJ JE TERMOREGULACIJA?
\nTERMOREGULACIJA JE MEHANIZEM ZA OHRANJANJE TEL. TEMPERATURE Z ZNOJENJEM IN RAZ\u0160IRITVIJO \u017dIL ZA OHLADITEV, MI\u0160I\u010cNIM DRGETANJEM ZA OGREVANJE.<\/p>\n
<\/p>\n
3. RAZLO\u017dI POJEM:\u010cLOVEK JE HOMEOTERMNO BITJE.
\n\u010clovek je homeotermno bitje\u00a0 sam proizvaja in oddaja toploto, tako, da vzdr\u017euje neko stalno TT. O toplotnem ravnovesju govorimo, kadar je produkcija in oddajanje toplote v ravnovesju.<\/p>\n
Normalna TT je pogoj za normalno celi\u010dno presnovo in delovanje organizma kot celote.<\/p>\n
Temperatura variira glede na telesno notranjost\u2192jedro in povr\u0161ino\u2192skorjo.<\/p>\n
Na telesni povr\u0161ini je za okoli 0.5\u00b0ni\u017eja kot v jedru. Tudi telesna povr\u0161ina nima povsod enake temperature\u2192distalni (oddaljeni) deli so hladnej\u0161i od proksimalnih (bli\u017eji).<\/p>\n
Temperaturo jedra merimo v u\u0161esu ali rektalno, lahko tudi v po\u017eiralniku, pulmonalni arteriji ali v mehurju s pomo\u010djo invazivnih metod.<\/p>\n
Temperaturo povr\u0161ine\u2192skorje pa aksilarno ali sublingvalno (oralno).<\/p>\n
4. KJE SE URAVNAVA TEL. TEMPERATURA?
\nTelesno temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem, ki se nahaja v hipotalamusu v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu.<\/p>\n
Ta center sprejema sporo\u010dila toplotnih receptorjev, ki so povsod po telesu z namenom, da ohranijo telesno toploto ali zmanj\u0161ajo izgubo toplote.<\/p>\n
5. KAKO VARIIRA TEL. TEMPERATURA?
\nNormalna TT je pribli\u017eno 37\u00b0C (od 35.9\u00b0C do 37\u00b0C).<\/p>\n
Temperatura jedra izra\u017ea temperaturo notranjih organov in mi\u0161i\u010dja, ki je prekrito s plastjo ma\u0161\u010devja in ko\u017ee, ki prepre\u010duje izgubo toplote.<\/p>\n
Toplota se izgublja s pomo\u010djo cirkulacije krvi.<\/p>\n
TT je v povezavi s temperaturo okolja in je v precej\u0161ni meri od njega tudi odvisna.<\/p>\n
Je v ravnote\u017eju z prejeto in oddano toploto in je pod natan\u010dno kontrolo fiziolo\u0161kih in du\u0161evnih faktorjev, ki skrbijo za stalno temperaturo \u010dlove\u0161kega jedra na 37\u00b0C \u00b11.
\nker se posamezniki med seboj razlikujejo lahko pride tudi do manj\u0161ih odstopanj v TT.<\/p>\n
Tako lahko normalna temperatura niha od 36\u00b0C do 37.7\u00b0C. poznavanje teh posebnosti pomaga razumeti, da je za nekoga 37.2\u00b0C normalna temperatura, za drugega pa \u017ee blago povi\u0161anje\u2192pyrexia oz.hipertermija.<\/p>\n
6. PROIZVAJANJE TOPLOTE.
\nNa nastanek toplote vplivata prehrana in prebava.<\/p>\n
Hrana je vir energije in TT dviguje. Med prebavljanje je TT vi\u0161ja, zato je pomembno kdaj TT merimo.<\/p>\n
\u017de sama aktivnost hranjenja spro\u017ei telesni napor\u2192ve\u010djo aktivnost, kar tudi vodi v vi\u0161jo TT.<\/p>\n
Na dvig toplote vpliva hrana bogata z beljakovinami, OH, \u0161e zlasti pa ma\u0161\u010dobami\u2192bazalni metabolizem se pove\u010da za 30%.<\/p>\n
Metabolizem pove\u010duje delovanje mi\u0161ic, mi\u0161i\u010dna aktivnost lahko sprosti tudi do 100% ve\u010d toplote kot v mirovanju.<\/p>\n
Pomembno je tudi delovanje nekaterih hormonov\u2192tiroksin, ki vpliva na pove\u010dan metabolizem.<\/p>\n
Noradrenalin in adrenalin delujeta direktno na celice, pove\u010dujeta njihovo aktivnost in metabolizem v vseh tkivih in organih.<\/p>\n
Omenjen je \u017ee bil vpliv progesterona na TT \u017eensk.<\/p>\n
7. IZGUBLJANJE TOPLOTE.
\nTelo oddaja odve\u010dno toploto skozi ko\u017eo.<\/p>\n
Kri s kro\u017eenje prena\u0161a toploto na telesno povr\u0161ino.<\/p>\n
Tik pod povrhnjico so majhne povezave med arteriolami in venulami.<\/p>\n
To so majhni \u0161anti, ki lahko ostanejo odprti, tako da lahko toplota prehaja direktno v povrhnjico in preko nje v okolje, ali pa se stisnejo in prepre\u010dijo prehod toplote v okolje.<\/p>\n
To nadzira simpati\u010dno \u017eiv\u010devje, ki se tako odziva na spremembe v okolju.<\/p>\n
Toplota se oddaja tudi s pomo\u010djo znojenja, z izlo\u010danje urina in blata.<\/p>\n
V okolje prehaja tudi s pomo\u010djo fizikalnih procesov kot so: radiacija, konvekcija, evoporacija in kondukcija.<\/p>\n
8. KAKO SKRBI KO\u017dA ZA URAVNAVANJE TEL. TEMPERATURE?
\nZ EVAPORACIJO IN Z ZNOJENJEM<\/p>\n
9. KDAJ GOVORIMO O TOPLOTNEM RAVNOVESJU?
\nKO JE PROIZVEDENA TOPLOTA ENAKA IZGUBLJENI TOPLOTI<\/p>\n
10. RAZLO\u017dI POJME: RADIACIJA, KONVEKCIJA, EVAPORACIJA IN KONDUKCIJA.<\/p>\n
RADIACIJA pomeni \u0161irjenje toplote s pomo\u010djo elektromagnetnih valov.
\nPonavadi je TT vi\u0161ja od temperature okolice, zato telo oddaja toplotne \u017earke v vse smeri.
\nTelo tako izgubi od 40 \u2013 45% toplote.<\/p>\n
KONVEKCIJA pomeni \u0161irjenje toplote z gibanjem, usmerjanjem z razli\u010dno mo\u010djo s podro\u010dja z vi\u0161jo temperaturo v podro\u010dje z ni\u017ejo (kot su\u0161ilec las).<\/p>\n
EVAPORACIJA\u2192 izhlapevanje skozi ko\u017eo. Z njo oddajamo 30 \u2013 35% toplote. Voda hlapi skozi ko\u017eo in plju\u010dne alveole. Nenehno, neopazno, neob\u010duteno ne glede na TT. V 24 urah tako izhlapi 600 \u2013 800 ml.teko\u010dine.<\/p>\n
KONDUKCIJA pomeni prenos toplote na drug objekt s pomo\u010djo direktnega kontakta\u2192direktno prevajanje toplote s povr\u0161ine telesa na predmete s katerimi pridemo v stik. Tako \u010dlovek odda okoli 4% toplote. Tako porabimo toploto za ogrevanje zraka, ki nas obdaja (npr.prenos toplote \u2013 \u010de stisnemo kocko ledu se stopi).<\/p>\n
11. www.zabavno.eu\u00a0<\/a> ( Premor za zabavo )<\/p>\n 12. KAJ JE HIPOTERMIJA? Vzroki: Smrt obi\u010dajno nastopi pri podhladitvi pod 34\u00b0C, vendar so posamezniki pre\u017eiveli pri TT 28\u00b0C. To se lahko zgodi ob padcu v mrzlo vodo ali pod sne\u017enim plazom<\/p>\n 14. POVI\u0160ANA TEL. TEMPERATURA, DELITEV IN VZROKI<\/p>\n ZVI\u0160ANA TT ali HIPERTERMIJA<\/p>\n Vro\u010dina \u2192 pyrexia \u2192 lat. Febris<\/p>\n Delimo jo na: VZROKI: vro\u010dina pomeni fiziolo\u0161ko obrambno reakcijo organizma. Ni bolezen, je znak bolezenskega procesa. Nastopi pri infekciji, pri uni\u010denju krvnih telesc (razpadli produkti pri ve\u010djih hematomih), ali ob vstopu tujih beljakovin v telo (serumi\u2192pri cepljenju). Na dvig TT lahko vplivajo tudi psihi\u010dna stanja (nervoza).<\/p>\n 17. PREDSTAVITEV VZROKOV ZA NASTANEK HIPERTERMIJE<\/p>\n Glede na vzrok lo\u010dimo:<\/p>\n – BAKTERIELNO temperaturo, ki nastane zaradi vpliva bakterij in delovanja njihovih toksinov. Vro\u010dino ZARADI \u017dEJE, ki nastane pri motnjah oddajanja temperature zaradi pomanjkanja teko\u010dine<\/p>\n Vro\u010dina, ki jo POVZRO\u010cI TUJA BELJAKOVINA, ki je organizem ne sprejme (cepljenje)<\/p>\n 14. POTEK VRO\u010cINE – OBLIKE<\/p>\n Vro\u010dina lahko nara\u0161\u010da hitro ali po\u010dasi.<\/p>\n Tako lo\u010dimo: 15. PREDSTAVITE VSE TRI STADIJE OBI\u010cAJNEGA POTEKA VRO\u010cINE<\/p>\n 1 Za vro\u010dino je zna\u010dilen obi\u010dajen potek v treh stadijih: Padanje temperature je lahko po\u010dasno, traja nekaj dni \u2013 liti\u010dni padec.<\/p>\n Hitro padanje ali kriti\u010dno \u2192 vro\u010dina pade v nekaj urah in s tem precej obremeni organizem (lahko pride do kolapsa).<\/p>\n Znak za groze\u010di kolaps je tudi nara\u0161\u010danje pulza ob padanju TT, ki obi\u010dajno ob narasli temperaturi tudi poraste (8 utripov za vsako stopinjo povi\u0161ane temperature).<\/p>\n 16.NA\u010cINI MERJENJA TEL. TEMPERATURE<\/p>\n Temperaturo merimo: 17. OSNOVNA PRAVILA MERJENJA TT<\/p>\n – Temperaturo obi\u010dajno merimo v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju 18. VLOGA MS PRI ZADOVOLJEVANJU OSNOVNE \u017dIVLJENSKE POTREBE \u00abVZDR\u017dEVANJE TT\u00ab Pacientu lahko svetuje naj bo bolj aktiven ali pa svojo aktivnost omeji, spremeni prehrano ter se bolj ali manj oble\u010de.<\/p>\n MS lahko tudi svetuje posebne kopeli in pacientu pomaga; poskrbi za ustrezne obkladke in drugo kar zvi\u0161uje ali zni\u017euje TT<\/p>\n Predolgo bivanje na prostem je lahko tvegano (ob ekstremnih pogojih).<\/p>\n MS mora svetovati kako o\u010di, ko\u017eo in ude za\u0161\u010dititi pred mrazom ali premo\u010dnim soncem.<\/p>\n V\u010dasih zdravnik predpi\u0161e son\u010denje v skrbno odmerjenem \u010dasu, MS mora biti pozorna na morebitne neugodne reakcije.<\/p>\n Tudi pri vzdr\u017eevanju te T\u017dA deluje MS in ZT po procesni metodi dela. MS izvaja in nadzira vse faze procesa.<\/p>\n V I.fazi \u2192 ugotavljanje potreb po ZN \u2192 je pomembno, da zna dobro opazovati izgled bolnika in meriti TT.<\/p>\n MS mora biti sposobna prepoznati spremljajo\u010de znake povi\u0161ane TT: utrujenost, bolnik izra\u017ea ob\u010dutek prizadetosti, po\u010duti se bolano, ima pomanjkanje teka, bole\u010dine v sklepih, glavobol, tahikardijo, tahipnejo.<\/p>\n Vse to so simptomi, ki pomagajo pri oblikovanju negovalne diagnoze.<\/p>\n 19. www.zdravstvena.info<\/p>\n 20. ZAKONITOSTI, KI VELJAJO MED ZAGOTAVLJANJEM KAKOVOSTI STORITEV, KI IZHAJAJO IZ STORITVENIH DEJAVNOSTI (KAMOR SODI TUDI ZDRAVSTVO), 21. OVERTVEITOVE SESTAVINE KAKOVOSTNE ZDRAVSTVENE OSKRBE 22. TRI DIMENZIJE KAKOVOSTI ZN<\/p>\n Kakovost kakovost zdravstvene nege lahko gledamo v treh dimenzijah – kakovost metodologije in tehnologije dela, ki jo ozna\u010dujejo u\u010dinkovitost, strokovnost, spretnost, varnost, skrbnost, primernost Kakovost v ZN upo\u0161teva tri temeljne dimenzije: 23. RAZLO\u017dI IZRAZ \u00bbZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI\u00ab 24. KAJ POMENI\u00abOCENJEVENJE KAKOVOSTI\u00ab V ZN pomeni to primerjavo med resni\u010dno nude\u010do ZN in izbranimi, postavljenimi kriteriji in standardi.<\/p>\n \u0160ele ko ocenimo kakovost, lahko oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti, ki pripomore k izbolj\u0161evanju in doseganju \u017eelenih ciljev.<\/p>\n 25. KAJ POMENI\u00abIZBOLJ\u0160ANJE KAKOVOSTI\u00ab? Izbolj\u0161evanje kakovosti je dinami\u010den proces z naslednjimi na\u010deli: 26. KATERI SO CILJI ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI? Pri tem \u017eelimo dose\u010di slede\u010de cilje: <\/p>\n 27. S KATERIMI METODAMI ZAGOTAVLJAMO KAKOVOST? Bistvena razlika v tem, da je pri zunanjem zagotavljanju kakovosti ta zagotovljena od zunaj (zunanji strokovnjaki, institucije).<\/p>\n Zagotavljanje kakovosti znotraj zdravstvenih ustanov pa je naloga izvajalcev ZN, ki jo samostojno na\u010drtujejo in izvajajo ter so zanjo tudi sami odgovorni.<\/p>\n 28. ZNA\u010cILNOSTI CENTRALNEGA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI 29. ZNA\u010cILNOSTI DECENTRALIZIRANEGA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI<\/p>\n Zna\u010dilnosti decentraliziranega zagotavljanja kakovosti so: 30. KATERI MODEL ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI SMO SPOZNALI,KDAJ JE BIL PREDSTAVLJEN?<\/p>\n Po Ishikawi 1987 je program za zagotavljanje kakovosti sosledje faz (3): 32. KAJ SO STANDARDI-DEFINICIJA<\/p>\n Standardi so pomembni elementi zagotavljanja kakovosti in hkrati elementi sodobne ZN. 33. KAJ SO KRITERIJI-DEFINICIJA 34. NA\u0160TEJTE VRSTE STANDARDOV PO DONABEDIANU 35. NA\u0160TEJ VRSTE STANDARDOV PO MASONOVI 36. NA KATERIH RAVNEH POSTAVLJAMO STANDARDE?<\/p>\n Standarde postavljamo na ravni: 37. KAJ PREDSTAVLJAJO STANDARDI? 38. NAMEN STANDARDIZIRANJA V ZN<\/p>\n Namen standardiziranja v ZN: 39. ZNA\u010cILNOSTI STANDARDOV<\/p>\n Zna\u010dilnosti standardov 40. STANDARDI STRUKTURE IN NJIHOVI KRITERIJI To se ka\u017ee v organiziranju, izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi, pripomo\u010dkih in opremi. To so viri\u00a0 (input) za izvedbo dobre (odli\u010dne ZN).<\/p>\n KDO bo naredil,<\/p>\n KJE bo narejeno,<\/p>\n S KAK\u0160NIM MATERIALOM, PRIPOMO\u010cKI,<\/p>\n KATERI ORGANIZACIJSKI MODEL JE NAJPOMEMBNEJ\u0160I<\/p>\n 41. STANDARDI PROCESA IN NJIHOVI KRITERIJI Dolo\u010dimo:<\/p>\n KAJ bomo storili za dobro B\/V,<\/p>\n KDAJ in KAKO POGOSTO z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri:<\/p>\n spremembi ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnostih in psihofizi\u010dnem ugodju.<\/p>\n V procesu vire izkoristimo z namenom, da dose\u017eemo \u010dim bolj\u0161e u\u010dinke \u2013 odli\u010dno ZN.<\/p>\n 42. KATERE VRSTE STANDARDOV VSEBUJEJO STANDARDI PROCESA?<\/p>\n Standardi procesa vklju\u010dujejo \u0161e dodatne standarde, ki jih sre\u010damo pri Masonovi, to so standardi vsebine.<\/p>\n Z njimi opi\u0161emo vsebino komunikacije ali vsebino u\u010denja.<\/p>\n 43. ZA KAJ RAZVIJAMO STANDARDE VSEBINE?<\/p>\n Razvijamo jih za: 44. STANDARDI IZIDA IN NJIHOVI KRITERIJI<\/p>\n Standardi izida definirajo pri\u010dakovane spremembe pri B\/V in njegovem okolju po opravljeni ZN. V izidu vidimo dejanske dose\u017eke (output).<\/p>\n KAK\u0160EN IZID pri\u010dakujemo kot dose\u017eek opravljene zdravstvene nege<\/p>\n KDAJ izid pri\u010dakujemo<\/p>\n KAKO ta izid poznamo<\/p>\n 45. PREDSTAVI TRI-STOPENJSKI SISTEM KAKOVOSTI ZN<\/p>\n I.stopnja \u2192 SPREJEMLJIVA ZN, ki ji odgovarjajo MINIMALNI standardi II.stopnja \u2192 PRIMERNO DOBRA \u2013 OPTIMALNI standardi III.stopnja \u2192 ODLI\u010cNA \u2013 ZELO DOBRA ZN \u2013 MAKSIMALNI standardi 46. KATERE SO ZNA\u010cILNOSTI DOBRIH STANDARDZOV?<\/p>\n Zna\u010dilnosti dobrih standardov R \u2013 RELEVANT\u2192 primerni, realni, ustrezni glede na: U \u2013 UNDERSTANDABLE\u2192 razumljivi za: M \u2013 MEASURABLE\u2192 merljivi, kar dose\u017eemo z oblikovanjem jasnih kriterijev v: B \u2013 BEHAVIORAL\u2192objektivni: A – ATTAINABLE\u2192dosegljivi, izvedljivi glede na: 47.KATERA METODA OBLIKOVANJA STANDARDOV JE ZNA\u010cILNA ZA E. MASON?<\/p>\n ZANJO SO ZNA\u010cILNI STANDARDI VSEBINE Z NJIMI OPI\u0160EMO VSEBINO KOMUNIKACIJE ALI VSEBINO U\u010cENJA.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" 1. KAJ JE TEL. TEMPERATURA? Telesna temperatura (TT) je eden vitalnih znakov. Je izmerno toplotno stanje telesa, ki ga izra\u017eamo v stopinjah, na na\u0161em podro\u010dju stopinjah Celzija (\u00b0C). Vi\u0161ina TT izra\u017ea razliko med produkcijo in izgubo toplote. 2. KAJ JE TERMOREGULACIJA? TERMOREGULACIJA JE MEHANIZEM ZA OHRANJANJE TEL. TEMPERATURE Z ZNOJENJEM IN RAZ\u0160IRITVIJO \u017dIL ZA OHLADITEV, … Preberi ve\u010d o Temparatura in standardi v zdravstveni negi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[401,86,402,405,404,400,403,80,3655],"class_list":["post-292","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-kakovost-v-zdravstveni-negi","tag-kakovost-v-zdravstvu","tag-povisana-telesna-temparatura","tag-standardi-v-zdravstveni-negi","tag-standardi-zdravstvene-nege","tag-telesna-temparatura","tag-tt","tag-zdravstvena-nega","tag-1letnik-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/292","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=292"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/292\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=292"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=292"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=292"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nZNI\u017dANA TT ali HIPOTERMIJA
\nJe pojav stalno zni\u017eane TT.<\/p>\n
\n– V \u010dasu rekonvalescence pri bolnikih, ki so izgubili veliko krvi in s tem izgube temperaturo
\n– Pri kolapsu
\n– Pri zmanj\u0161ani funkciji organov, npr.\u0161\u010ditnice
\n– Pri nedono\u0161en\u010dkih, ker \u0161e nimajo razvitega centra za toploto (temperatura inkubatorja mora biti med 32\u00b0C – 34\u00b0C)
\n– Umetno zni\u017eana TT v terapevtske namene pri velikih kirur\u0161kih posegih ali pri zelo visoki cerebralni vro\u010dini, da se zni\u017ea presnova.<\/p>\n
\n– SUBFEBRILNO temperaturo (od 37\u00b0C do 37.8\u00b0C)
\n– ZMERNO VRO\u010cINO (od 37.9\u00b0C do 38.4\u00b0C)
\n– VISOKO VRO\u010cINO (od 38.5\u00b0C do 40\u00b0C)
\n– ZELO VISOKO VRO\u010cINO (vek kot 40\u00b0C)<\/p>\n
\n– ASEPTI\u010cNO vro\u010dino (resorbcijska), do katere pride zaradi resorbcije (vsrkanje teko\u010dine, npr.telesnih sokov),
\nsekretov iz ran ali podplutb (po operaciji ali po\u0161kodbi).
\n– CENTRALNO vro\u010dino, ki je zelo visoka in nastane zaradi po\u0161kodbe C\u017dS, npr.pri po\u0161kodbah glave<\/p>\n
\n– FEBRIS CONTINUA \u2192 stalno visoka temperatura z majhnim nihanjem, niha le za 1 ali 2 desetinki stopinje
\n– FEBRIS REMITTENS \u2192 temperatura z mo\u010dnej\u0161im nihanjem, za 1.5\u00b0C, a ne pade na normalno
\n– FEBRIS INTERMITTENS \u2192 nihanje je mo\u010dnej\u0161e, za 1.5\u00b0C – 2\u00b0C, pade na normalno. Zna\u010dilna je za sepso.<\/p>\n
\n1.st.\u2192 nara\u0161\u010danje temperature spremlja mrzlica (stadij incrementi)
\n2.st.\u2192 bolnik ima vro\u010dino
\n3.st.\u2192 temperatura pada (stadij decrementi).<\/p>\n
\n– Obi\u010dajno aksilarno (A) \u2192 pod pazduho – normalna TT 36.5\u00b0C
\n– Rektalno (R) \u2192 v debelem \u010drevesju (dojen\u010dki,mali otroci) – temperatura vi\u0161ja za 0.5\u00b0C; TT 37.3\u00b0C
\n– Oralno (O) – normalna temperatura 37.0\u00b0C
\n– V u\u0161esih (U) – normalna temperatura 37.1\u00b0C
\n– Na \u010delu (\u010c) – za normalno temperaturo veljajo navodila proizvajalca obli\u017eev oz.reagen\u010dnih trakov.<\/p>\n
\n– Pol ure pred merjenjem bolnik miruje, ker se temperatura pri gibanju in vznemirjenju dvigne
\n– Termometer kontroliramo (\u010de je nepo\u0161kodovan, \u010de je \u017eivo srebro v rezervoarju)
\n– Merimo ob pravem \u010dasu: po naro\u010dilu zdravnika, po dogovoru, ki valja v zavodu, npr.od 6 \u2013 7 ure zjutraj, ter 14 \u2013 15 uro popoldne
\n– Pri vro\u010dini merimo \u0161e tri dni po padcu temperature
\n– Za merjenje se odlo\u010damo tudi na lastno pobudo, glede na znake, ki smo jih opazili in glede na subjektivno po\u010dutje bolnika.<\/p>\n
\nMS mora poznati fiziolo\u0161ka na\u010dela segrevanja in ohlajanja telesa in mora vedeti, kako lahko vpliva na ta dva procesa, bodisi s spremembo temperature,
\nvla\u017enosti ali gibanja zraka.<\/p>\n
\nV PRIMERJAVI S KAKOVOSTJO IZDELKOV MATERIALNE PROIZVODNJE<\/p>\n
\n– Visoka stopnja strokovnosti
\n– U\u010dinkovita izraba virov (\u010dlove\u0161kih, finan\u010dnih,materialnih)
\n– \u010cim manj\u0161e tveganje za bolnika
\n– Zadovoljstvo bolnika
\n– (Pozitiven) vpliv na njegovo zdravje<\/p>\n
\n(po Sekav\u010dnik-ovi):<\/p>\n
\n– kakovost zaposlenih \u2013 medsebojni odnosi: strokovnost, ki se ka\u017ee v: sposobnosti zaposlenih spo\u0161tovati osebnost bolnika, zaupanju, posredovanju ustreznih informacij, bolnikovi avtonomiji, enakopravnosti
\n– kakovost organiziranja, ki jo ozna\u010dujejo varnost, udobnost, neprekinjenost, u\u010dinkovitost, opremljenost.<\/p>\n
\nStroko, management in uporabnike zdravstvenih storitev, ki naj bodo v medsebojni soodvisnosti,
\npri tem pa izpostavlja zadovoljstvo B\/V kot bistveni kazalec kakovosti.<\/p>\n
\nZagotavljanje kakovosti ni enkratno, dokon\u010dno dejanje, temve\u010d stalen proces, ki zahteva stalno izbolj\u0161evanje lastnosti izdelkov ali storitev.<\/p>\n
\nOcenjevanje kakovosti je postopek, pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev primerjamo med seboj opravljeno in
\ndogovorjeno zdravstveno oskrbo.<\/p>\n
\nIzbolj\u0161evanje kakovosti je proces, ki sledi fazi ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti ter odpravlja ugotovljene ovire oz.
\nte\u017eave in dviguje kakovost na vi\u0161jo raven.<\/p>\n
\n– odkrivanje in uporaba najbolj\u0161ih izidov za doseganje odli\u010dnosti
\n– eksplicitna opredelitev ciljev kakovosti
\n– nadzor znotraj stroke
\n– naklonjeno vodstvo
\n– vklju\u010devanje bolnikov<\/p>\n
\nCilji zagotavljanja kakovosti ZN
\nKo se odlo\u010damo za program zagotavljanja kakovosti, si prizadevamo, za \u010dim vi\u0161jo u\u010dinkovitost in \u010dim bolj\u0161e rezultate ob racionalni uporabi razpolo\u017eljivih virov.<\/p>\n
\n– izbolj\u0161ati ali vzdr\u017eevati zdravstveno stanje B\/V
\n– izbolj\u0161anje ali vzdr\u017eevanje funkcionalnih sposobnosti B\/V
\n– psihofizi\u010dno ugodje B\/V \u2013 dobro po\u010dutje
\n– zadovoljstvo B\/V po opravljeni ZN.<\/p>\n
\nZa zagotavljanje kakovosti v ZN lahko uporabljamo zunanje in notranje metode.<\/p>\n
\nZna\u010dilnosti centralnega zagotavljanja kakovosti so:
\n– natan\u010dna analiza celotne aktivnosti ZN
\n– uporaba instrumenta, ki je znanstveno utemeljen in uporaben za ZN
\n– zagotavljanje kakovosti izpelje skupina za to usposobljenih strokovnjakov
\n– negovalni timi, ki izvajajo ZN, v to nimajo vpogleda<\/p>\n
\n– opazovanje izvajanja ZN
\n– instrument opazovanja ni trdno dolo\u010den, izbran je glede na to, katero intervencijo ZN opazujemo
\n– izvaja se na ravni bolni\u0161ke enote \u2013 oddelka
\n– izvajajo jo \u010dlani negovalnih timov, ki v enoti delujejo
\n– \u010dlani negovalnega tima imajo neposreden vpogled v zagotavljanje kakovosti ZN.<\/p>\n
\n– na\u010drtovanje (cilji in metode za doseganje ciljev)
\n– izvajanje (izbolj\u0161evanje, izobra\u017eevanje)
\n– preverjanje (ugotavljanje napak in njihovih vzrokov)
\n– ukrepanje in odpravljanje napak.<\/p>\n
\nStandardi so sredstvo za zagotavljanje kakovosti ZN. Kljub izdelanim standardom, pa v vsakem primeru ZN ni izvedena v najvi\u0161ji stopnji kakovosti.<\/p>\n
\nDefinicijo kriterija lahko povzamemo iz Slovarja slovenskega knji\u017enega jezika, (1994): kar slu\u017ei kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje \u2013 merilo.<\/p>\n
\nPo Donabedianu so standardi strokovno oblikovane specifi\u010dne kvantitativne zahteve, ki definirajo nekaj \u00bbdobrega\u00ab.<\/p>\n
\nGlede standardov ZN se pogosto uporablja definicija Elizabeth Mason (1984), ki pravi, da je negovalni standard veljavna definicija kakovosti ZN, ki vklju\u010duje kriterije, s katerimi lahko vrednotimo u\u010dinkovitost.<\/p>\n
\n– stroke\u2192 to so generalni (splo\u0161ni) standardi \u2013 pomembni za stroko ZN v naj\u0161ir\u0161em smislu
\n– delavnega podro\u010dja (bolni\u0161nica, dom starej\u0161ih ob\u010danov, zdravstveni dom)
\n– specialnosti\u2192 lokalna raven (klinika, bolni\u0161ki oddelek, slu\u017eba znotraj zdravstvenega doma).<\/p>\n
\nNamen in koristnost standardov
\nStandardi ZN dolo\u010dajo prakso ZN in predstavljajo vsebino odli\u010dne (zelo dobre) ZN. Predstavljajo kak\u0161ni viri so potrebni (struktura), kaj naj bo storjeno (proces) in kak\u0161ne koristi ima B\/V (izid) od dobre ZN (Sekav\u010dnik).<\/p>\n
\n– enotno poimenovanje stroke v zavodu in \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem okolji
\n– pomo\u010d pri vrednotenju ZN
\n– enotna podlaga za u\u010denje in prakti\u010dno delo z dijaki in \u0161tudenti
\n– so pripomo\u010dek pri na\u010drtovanju, izvajanju, vrednotenju ZN in iskanju izbolj\u0161av
\n– so v pomo\u010d pri ugotavljanju kadrovskih potreb in delitvi dela, dvigajo zadovoljstvo pri delu
\n– omogo\u010dajo vpogled v proces, kakovost in rezultate ZN<\/p>\n
\n– Odra\u017eati morajo vidike sodobne ZN,
\n– Najnovej\u0161e ugotovitve raziskovalnega dela, podprte s prakti\u010dnimi izku\u0161njami,
\n– Strokovno usposobljenost in pristojnost \u010dlanov negovalnega tima.
\n– Obenem pa morajo odra\u017eati tudi specifi\u010dnost posameznega podro\u010dja ZN.
\n– Standardi opredeljujejo tudi pogoje za izvajanje ZN in pri\u010dakovane rezultate.
\n– Standardi vsebujejo kriterije, ki omogo\u010dajo, da jih lahko vrednotimo.
\n– Kriteriji morajo biti merljivi, specifi\u010dni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni.<\/p>\n
\nStandardi strukture se nana\u0161ajo na razmere, v katerih bo izvedena ZN.<\/p>\n
\nStandardi procesa definirajo kakovost izvajanja ZN.<\/p>\n
\n– u\u010denje
\n– terapevtsko komunikacijo
\n– spoznavno komunikacijo
\n– odlo\u010danje MS
\n– prenos informacij o bolniku
\n– KAJ povemo, u\u010dimo
\n– O \u010cEM odlo\u010damo<\/p>\n
\nVsi bolniki so oskrbovani po rutinski shemi.<\/p>\n
\nZN je na\u010drtovana, vendar bolnik ni direktno vklju\u010den v na\u010drtovanje in vrednotenje.<\/p>\n
\nZN je na\u010drtovana in vrednotena skupaj z bolnikom in svojci. Bolnik je enakovreden partner v procesu negovanja.<\/p>\n
\nLastnosti, ki so zna\u010dilne za dobre standarde prikazujemo s pomo\u010djo kratice RUMBA, kar v angle\u0161kem jeziku pomeni:<\/p>\n
\n– univerzalne standarde
\n– enoto, ki jo standardiziramo
\n– skupino bolnikov
\n– kompetence in odgovornosti MS<\/p>\n
\n– MS, ki ZN izvajajo in vrednotijo
\n– \u0161tudente in dijake<\/p>\n
\n– strukturi
\n– procesu z orientacijo na MS
\n– v rezultatu z orientacijo na bolnika<\/p>\n
\n– zasnovani morajo biti na objektivnih in znanstvenih osnovah<\/p>\n
\n– skupino B\/V, ki jim je standard namenjen
\n– mo\u017enosti oddelka, klinike in stroke v dr\u017eavi
\n– sposobnosti izvajalcev in ocenjevalcev<\/p>\n