![\"raziskovanje-v-zdravstveni-negi.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/raziskovanje-v-zdravstveni-negi.jpg\")
ZGODOVINA RAZISKOVANJA:<\/p>\nZGODOVINA RAZISKOVANJA:<\/p>\n
Obdobje Florence Nightingale (FN):<\/p>\n
– publikacija Notes on Nursing (1859), opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnosti faktorjev okolja, ki pospe\u0161ujejo fizi\u010dno in psihi\u010dno dobro po\u010dutje pacienta.<\/p>\n
Ta interes je v raziskovanju MS prisoten \u0161e danes.
\n– Zelo znan je njen strokovni prispevek pri prou\u010devanju vplivnih dejavnikov na smrtnost vojakov v bolni\u0161nicah v \u010dasu Krimske vojne. Dala je pomemben prispevek k izbolj\u0161evanju javnega zdravja.
\n– Po obdobju FN literatura po 1890 ne ka\u017ee veliko raziskovanja v ZN. Ve\u010dina \u0161tudij je bilo osredoto\u010denih na izobra\u017eevanje MS, kar je tudi spodbujalo nove izobra\u017eevalne programe za MS.
\n<\/p>\n
Obdobje po FN, do 1950:
\n– Raziskovanje MS do leta 1950 ni bilo klini\u010dno usmerjeno, MS so raziskovale predvsem sebe:
\n\u2013 Kdo je medicinska sestra? Kaj dela MS? Zakaj se posameznik
\nodlo\u010di postati MS? Kak\u0161ne so zna\u010dilnosti idealne MS? Kako druge poklicne skupine sprejemajo MS?<\/p>\n
Obdobje po 1950:
\n– Po letu 1960 se poka\u017ee zaskrbljenost mened\u017ementa ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klini\u010dni praksi. To je bila dobra vzpodbuda za razvoj klini\u010dnega raziskovanja. Po letu 1960 izidejo prve revije International Journal of Nursing Studies, Journal of Nursing Scholarship in Canadian Journal of Nursing Research.<\/p>\n
Obdobje po 1970:
\n– Po letu 1970 se je raziskovanje v ZN zelo razmahnilo, zlasti v ZDA.
\n– ZN se je iz pogleda samo vase usmerila navzven, v izbolj\u0161evanje klini\u010dne prakse. Ta razvoj je bil mo\u010dno podprt s strani vodij v ZN. Nastale so pomembne doktorske in postdoktorske raziskave, ki so podpirale klini\u010dno prakso in vplivale na izbolj\u0161evanje metodologije raziskovanja.
\n– V Veliki Britaniji je leta 1976 za\u010dela izhajati revija Journal of Advanced Nursing, kot prva revija na tem podro\u010dju. V Evropi je leta 1978 nastala organizirana delovna skupina medicinskih sester v raziskovanju, ki je povezala 25 Evropskih dr\u017eav oziroma njihovih nacionalnih zvez, ki so se vklju\u010dile v to delovno skupino (Workgroup of European Nurse Researchers).<\/p>\n
Obdobje po 1980:
\n– Po letu 1980 se mo\u010dno pove\u010da \u0161tevilo medicinskih sester, ki so imele znanje za raziskovanje,
\n– Pove\u010dala se je dostopnost do informacijske tehnologije in \u0161e bolj je postalo jasno, da je raziskovanje klju\u010dno za razvoj profesije.
\n– Vedno ve\u010dji poudarek je bil dan tipu raziskovalnih vpra\u0161anj, metodam zbiranja in analiziranja podatkov, povezavam med teorijo in spoznanji raziskav idr.
\n– Zelo se je pove\u010dalo \u0161tevilo revij na podro\u010dju raziskovanja, zdru\u017eenj, delovnih skupin.
\n– V ZDA je bil ustanovljen nacionalni center za raziskovanje v zdravstveni negi, ki je promoviral raziskovanje v korist kakovostne obravnave pacientov.
\n– Podobna zdru\u017eenja na nacionalni ravni so bila ustanovljena v Kanadi in Avstraliji.
\nObdobje po 1990:
\n– Leta 1990 so v ZDA ustanovili Nacionalni in\u0161titut za raziskave na podro\u010dju zdravstvene nege, ki je raziskovanje v ZN umestil na enakovredno pozicijo v primerjavi z drugimi raziskavami v
\nzdravstvu.
\n– Podobno temu zgledu so se ustanavljali in\u0161tituti, revije in organizirane povezave tudi v Evropi.<\/p>\n
ZN, AKADEMSKA DISCIPLINA
\n– Podro\u010dje raziskovanja: dru\u017eboslovje, naravoslovje, humanistika
\n\u2013 ZN obravnava zdravega \u010dloveka in bolnega \u010dloveka in njegove reakcije na zdravstvene probleme
\n– Reakcije \u010dloveka na zdravstvene probleme so telesne, socialne in psihi\u010dne
\n– Zdravstveni problemi \u010dloveka so aktualni in potencialni<\/p>\n
POGOJI ZA RAZISKOVANJE V ZN
\nznanje \u2013 R v \u0161tudijskih programih je \u0161ele od 90. let prej\u0161njega stoletja, v ZDA pa \u017ee od 70.
\nrazlogi za raziskovanje:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0 ekonomski \u2013 ms najve\u010dja poklicna skupina, veliko sredstev za ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevalni- ustvarjanje novega znanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 politi\u010dni \u2013 politika dodeljuje sredstva dejavnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 eti\u010dni \u2013 pomembnost skrbi za \u010dloveka v \u010dasu zdravja, bolezni, ranljivosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spoznavni \u2013 razumeti dejavnost ZN, pojave, pomen<\/p>\n
PARADIGME IN POJMOVANJE METODE<\/p>\n
KAJ JE PARADIGMA<\/p>\n
S paradigmo se misli na tiste predpostavke in domneve neke znanstvene skupine ki:<\/p>\n
– ne zahtevajo nikakr\u0161nega preverjanja
\n– ki slu\u017eijo kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vpra\u0161anj o realnem svetu in iskanje odgovorov na ta vpra\u0161anja.
\nRazlike v paradigmah: so v postavljanju raziskovalnih problemov in uporabi raziskovalnih metod.
\nPotrebno je poznati klju\u010dne predpostavke posamezne paradigme, okrog katere se zdru\u017eujejo znanstveniki.
\nParadigma je vsebovana v teoretskem izhodi\u0161\u010du raziskovanja<\/p>\n
PARADIGME V ZN<\/p>\n
-So del kompleksnosti realnega sveta
\nParadigme so v okviru \u010dloveskega poizvedovanja pogosto teminsko opredeljene kot filozofska vpra\u0161anja:\u00a0\u00a0 – kak\u0161na je narava realnosti poglej \u0161e slide 15
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kak\u0161en je odnos med raziskovalcem in raziskovanim?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kak\u0161na je vloga vrednot v raziskavi?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kako je najbolje pridobiti dokaze?
\nPARADIGME IN METODE<\/p>\n
POZITIVIZEM \u2013 kvantitativno raziskovanje
\nNATURALIZEM \u2013 kvalitativno raziskovanje<\/p>\n
KVANTITATIVNO- POZITIVIZEM, IZHODI\u0160\u010cE HIPOTEZA!<\/p>\n
Pri oblikovanju raziskovalnega vpra\u0161anja je pomembno deduktivno sklepanje!<\/p>\n
deduktivno sklepanje pri oblikovanju raziskovalnega vpra\u0161anja \u2013 RV
\nsistemati\u010dno testiranje RV v realnem svetu
\nstrogi kontrolni mehanizmi, strukturiran instrumentarij
\nempiri\u010dno- izkustveni dokazi, zbrani le iz objektivne realnosti: vid, sluh, okus, vonj, dotik:\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 – prisotnost npr. vnetja ko\u017ee
\n– stopnja zaskrbljenosti pacienta
\n– te\u017ea novorojen\u010dka
\n– krvni pritisk<\/p>\n
vse te ugotovitve bazirajo na realnosti, ne pa na nekem osebnem prepri\u010danju raziskovalca
\nnumeri\u010dne informacije predpisane formalne meritve, ki se statisti\u010dno obdelajo<\/p>\n
PRIMER: kak\u0161en je u\u010dinek zdravila\u2026na pojav bruhanja pri bolniku, ki prejema kemoterapijo?<\/p>\n
Kriterij kakovosti: le te raziskave je stopnja zanesljivosti generalizacije rezultatov na populacijo, ki ni bila zajeta v vzorcu
\nRaziskovanje ima tudi kritiko: problemati\u010dno je numeri\u010dno merjenje pojavov ( TT, RR ), problemati\u010dna je tudi osredoto\u010denost na majhen del \u010dlovekovega do\u017eivljanja v eni \u0161tudiji, majhna kompleksnost rezultatov, prav tako pa je lahko problem omejenost in nefleksibilnost v viziji ali pa usedlinski pogled na svet, ki pa \u017eal ne gre vedno v korak z realnostjo \u010dlovekovega do\u017eivljanja.<\/p>\n
KVALITATIVNO \u2013 NATURALIZEM, IZHODI\u0160\u010cE POGOVOR. OPAZOVANJE<\/p>\n
pomembna je kompleksnost \u010dloveka in njegove izku\u0161nje, dinamika, celovitost in pri\u010dakovanja posameznika
\nzbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni
\nterensko raziskovanje, ve\u010d raziskovalcev, dalj\u0161i \u010das
\nzbiranje in obdelava informacij poteka so\u010dasno
\npojav novih raziskovalnih vpra\u0161anj v fazi poteka raziskave
\nrezultati temeljijo na osnovi dejanskih izku\u0161enj vklju\u010denih ljudi<\/p>\n
Kritike:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ljudje so inteligentni, vendar tudi ob\u010dutljivi in zmotljivi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 subjektivnost raziskovalca lahko pose\u017ee v analiti\u010dno raven razumevanja in interpretacijo rezultatov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ali dva raziskovalca istega fenomena v enakih pogojih lahko dobita podobne rezultate
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010deno majhno \u0161tevilo ljudi, vpra\u0161ljivost dobljenih ugotovitev raziskave<\/p>\n
PRIMER: kak\u0161en je proces soo\u010danja star\u0161ev z izgubo otroka?<\/p>\n
Dodatek: pri kvantitativni so ljudje, vklju\u010deni v raziskavo SUBJEKTI, pri kvalitativni pa PORO\u010cEVALCI.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ko raziskujemo pojem, zamisel, je to kvantitativna raziskava, ko pa raziskujemo pojav, fenomen pa je kvalitativna. V tej tudi ni spremenljivk \u2013 variabel.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kvantitativna se za\u010dne s hipotezo, kvalitativna pa z njo ali brez: raziskavo vodijo izku\u0161nje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kvantitativni podatek: ocenite bole\u010dino od 1-10
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kvalitativni podatek: kako ste se po\u010dutili, ste sploh ob\u010dutili depresijo<\/p>\n
PODRO\u010cJA RAZISKOVANJA EBP V ZN<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 zdravljenje in intervencije \u2013 u\u010dinkovitost relaksacijskih dihal. Vaj na oto\u017enost, depresijo kim et al., 2005
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 diagnoza in ocena stanja \u2013 preiskujejo natan\u010dnost in\u0161trumentarija za dolo\u010ditev glasno-slu\u0161nih izku\u0161enj pri bolnikih s psihiatri\u010dnimi obolenji england et al., 2005
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prognoza \u2013 so raziskovali povezavo mednizko porodno te\u017eo in indikatorje prisotnosti zni\u017eane hiperaktivnosti pri otrocih mcGrath\u00a0 et al.,2005
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 preventiva \u0161kode \u2013 testirali aktivnosti za pove\u010danje znanja pri mo\u0161kih za preventivo raka na modih Mc Cullagh et al.,\u00a0 2005
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzroki in povzro\u010ditelji \u2013 zakaj seksualno aktivne mlade \u017eenske na kolid\u017eu ne uporabljajo kondomov Roberts et al., 2006
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomen in proces \u2013 rahm et al., 2006 razlo\u017eijo, kako \u017eenske izpostavljene seksualni zlorabi v otro\u0161tvu, izra\u017eajo nepriznan sram in kako sram vpliva na te \u017eenske<\/p>\n
KAKO REZULTATE\u00a0 RAZISKAV PRENESTI V PRAKSO ZN?<\/p>\n
UPORABA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA V ZN<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 POSREDNA ( indirektna ) uporaba \u2013 spremembe v razmi\u0161ljanju ms
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 NEPOSREDNA ( direktna ) uporaba \u2013 uporaba rezultatov pri neposrednem delu z bolnikom
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 SREDSTVO ZA PREPRI\u010cEVANJE \u2013 za prepri\u010devanje tistih, ki so na vodilnih mestih<\/p>\n
PIRAMIDA TEMELJNIH DOKAZOV GLEDE NA U\u010cINKOVITOST\u00a0 INTERVENCIJ?
\nIma sedem nivojev:<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 nivo:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dni pregled randomiziranih klini\u010dnih \u0161tudij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dni pregled nerandomiziranih klini\u010dnih \u0161tudij<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 nivo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posamezne randomizirane klini\u010dne \u0161tudije<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 nivo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dni pregled \u0161tudij s korelacijami\/opazovanji<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0 nivo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posamezne \u0161tudije s korelacijami\/opazovanji<\/p>\n
5.\u00a0\u00a0\u00a0 nivo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dni pregled opisnih\/kvalitativnih\/psiholo\u0161kih \u0161tudij<\/p>\n
6.\u00a0\u00a0\u00a0 nivo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posami\u010dne opisne\/kvalitativne\/PSIHOLO\u0160KE \u0160TUDIJE<\/p>\n
7.\u00a0\u00a0\u00a0 nivo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 mnenja avtorjev, ekspertnih komisij( dno piramnide)<\/p>\n
KLJU\u010cNI VIRI DOKAZOV ZA EBP<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 SITEMATI\u010cNI PREGLED DOKAZOV
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 KLINI\u010cNE SMERNICE<\/p>\n
1. SISTEMATI\u010cNI PREGLEDI DOKAZOV
\nzdru\u017eevanje in sistemati\u010dno povezovanje dokazov na dolo\u010denem RV \u2013 raziskovalnem vpra\u0161anju
\nkateri so najbolj\u0161i dokazi v \u010dasu, ko raziskovalec prou\u010duje RV
\noblike sistemati\u010dnih pregledov dokazov
\n– kvalitativna sinteza \u2013 Meta sinteza \u2013 \u0161ir\u0161a razlaga in interpretacija rezultatov
\nraziskav na skupni specifi\u010dni to\u010dki
\n– kvantitativna integracija \u2013 Meta analiza \u2013 vsaka raziskava je del statisti\u010dne
\nobdelave<\/p>\n
2. KLINI\u010cNE SMERNICE \u2013 KLINI\u010cNE POTI
\nzdru\u017eevanje razli\u010dnih dokazov za celovito in kakovostno klini\u010dno prakso
\nnajpogosteje temeljijo na sistemati\u010dnih raziskavah \u2013 ni nujno
\ndajejo specifi\u010dne prakti\u010dne nasvete za na dokazih podprto odlo\u010danje v klini\u010dni praksi
\nprimarni namen je vpliv na delo klinika
\nnarejene so iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov dela, definirajo minimalni nabor aktivnosti
\ndela jih skupina raziskovalcev, ekspertov in klinikov
\nrazli\u010dne klini\u010dne smernice za isti problem, ? mo\u010d zbranih dokazov
\npomembne so za ZN, saj jo delajo u\u010dinkovito in izbolj\u0161ujejo procese in izide ZN<\/p>\n
OVIRE ZA IMPLEMENTACIJO\u00a0 EBP<\/p>\n
KATEGORIJE OVIR
\nkakovost in narava raziskav \u2013 te\u017eave pri izvajanju kakovsotnih raziskav v klini\u010dnem okolju, premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki, na\u010din komuniciranja raziskovalcev s praktiki o mo\u017enostih implementiranja dobljenih rezultatov v prakso, predstavitev rezultatov za uporabnost v \u0161ir\u0161ih dimenzijah \u2013 meta analiza
\nzna\u010dilnosti medicinskih sester
\n– znanje, dr\u017ea, vedenje, koristi EBP, odpor do sprememb
\n– premalo znanja za implementacijo dokazov
\n– problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angle\u0161ko
\norganizacijski dejavniki
\n– org. kultura
\n– administrativne in org. ovire za realizacijo dokazov v praksi
\n– slaba podpora vodstva<\/p>\n
POSAMEZNIK IN EBP<\/p>\n
VLOGA POSAMEZNIKA:
\npostavljaj si ? iz klini\u010dne prakse, na katera lahko odgovori\u0161 s pomo\u010djo raziskovanja
\ni\u0161\u010di in izbiraj ustrezne dokaze
\noceni in sestavi dokaze
\nintegriraj dokaze s svojim klini\u010dnim znanjem, prednostmi za paciente in lokalnim kontekstom
\noceni u\u010dinkovitost odlo\u010ditve, intervencije, nasveta idr.<\/p>\n
KLJU\u010cNI KONCEPTI IN KORAKI V KVANTITATIVNEM IN KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU<\/p>\n
TEMELJNI KONCEPTI IN TERMINOLOGIJA<\/p>\n
– Ljudje v raziskavi:
\n\u2013 Tisti, ki izvajajo raziskavo in tisti, ki dajejo informacije
\n\u2013 V kvantitativni raziskavi so ljudje, vklju\u010deni v raziskavo subjekti ali sodelujo\u010di v raziskavi
\n\u2013 V kvalitativni raziskavi so sodelujo\u010di ljudje klju\u010dni poro\u010devalci ali udele\u017eenci raziskave
\n\u2013 V obeh primerih govorimo o vzorcu raziskave
\n\u2013 Raziskovalec izvaja raziskavo, raziskovalni tim vodi projektni direktor ali vodilni raziskovalec
\n\u2013 Recenzenti imajo podobne reference kot raziskovalci
\n–\u00a0 Financerji raziskave<\/p>\n
– Okolje izvajanja raziskave:
\n\u2013 Odvisno od raziskovalnega vpra\u0161anja in tipa informacij, ki ji rabimo
\n– Okolje, kjer \u010dlovek \u017eivi in dela (kvalitativne R)
\n– Laboratorijsko okolje<\/p>\n
– Kaj raziskujemo:
\n\u2013 Pojem, zamisel, koncept pri kvantitativni R
\n\u2013 Pojav, fenomen pri kvalitativnem R<\/p>\n
<\/p>\n
– Teorije in modeli
\n\u2013 Kvantitativno R: teorija, model odvisnih in neodvisnih spremenljivk, ki razlo\u017eijo pojem, zamisel, koncept
\n\u2013 Kvalitativno R: razvoj teorije, ki razlo\u017ei pojav tak, kot obstaja v realnem svetu in ne tako, kot se predvideva, da je<\/p>\n
– Spremenljivke (variable)
\n\u2013 Kvantitativno R: spremenljivka je nekaj, kar varira, raznovrstnost ali istovrstnost\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 variabel v R<\/p>\n
– Variable atributi (RR, TT, telesna te\u017ea\u2026),
\n\u2013 Kontinuirane variable (starost, telesna te\u017ea)
\n\u2013 Nepovezane variable (\u0161tevilo otrok)
\n\u2013 Dolo\u010dene variable (krvna skupina)
\n\u2013 Dishotomi\u010dne variable (spol)<\/p>\n
– Variable, ki jih oblikuje raziskovalec so aktivne variable
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 V kvalitativnem R ni variabel<\/p>\n
\u2013 Odvisne in neodvisne variable (Ali kajenje-neodvisna V povzro\u010da
\nplju\u010dnega raka-odvisna V? Ali intervencije MS-neodvisna V vplivajo na percepcijo bole\u010dine pri bolniku-odvisna V?)
\n\u2013 Spreminjanje statusa variabel iz odvisne v neodvisno in obratno<\/p>\n
– Definicije raziskave
\n\u2013 pojmovna definicija (npr. koncept negovanja)
\n\u2013 operativna definicija dolo\u010di postopek zbiranja in merjenja ustreznih informacij. Mora biti skladna s pojmovno definicijo.<\/p>\n
– Podatki (primeri na str. 60-61)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kvantitativni : kako bi ocenili svojo stopnjo bole\u010dine na lestvici od 1-10
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kvalitativni: povejte mi, kako ste se po\u010dutili nedavno, ste se sploh po\u010dutili depresivno?<\/p>\n
– Povezave (primeri na str. 61-62)
\n\u2013 Kvantitativne R: povezave med variablami, odnosi se izra\u017eajo kot \u201cve\u010d kot\u201d, \u201cmanj kot\u201d
\n\u2013 Kvalitativno R:
\n– Ali odnos med variablami sploh obstaja?
\n– Kak\u0161na je smer povezav med variablami?
\n– Kako mo\u010dna je povezava med variablami?
\n– Kak\u0161na je povezav med variablami?<\/p>\n
EKSPERIMENTALNE IN NEEKSPERIMENTALNE KVANTITATIVNE RAZISKAVE<\/p>\n
– Eksperimentalne R
\n\u2013 Raziskovalec aktivno uvaja nove intervencije ali spremembe v delovnem procesu
\n– Kontrolirane klini\u010dne raziskave (randomizirane)
\n– Neeksperimentalne R
\n\u2013 Raziskovalec zbira podatke, brez da bi delal nove intervencije ali spremembe v delovnem procesu
\n– \u0160tudija opazovanja<\/p>\n
POTEK KVANTITATIVNE RAZISKAVE? Oz. POMEMBNI KORAKI V KVANT. R<\/p>\n
Koncept raziskave;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje in omejitev problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pregled obstoje\u010de literature
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prevzem klini\u010dnega dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 definiranje strukture koncepta definicije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 formuliranje hipotez<\/p>\n
Dizajn in planiranje raziskave;<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 izbor raziskovalnega okolja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razvoj protokola intervencij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 identifikacija populacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje plana vzor\u010denja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 specifikacija metod za merjenje spremenljivk
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razvoj metod za za\u0161\u010dito subjektov raziskave
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dokon\u010danje raziskovalnega projekta<\/p>\n
EMPIRI\u010cNA FAZA;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zbiranje podatkov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 priprava podatkov za analizo<\/p>\n
ANALITI\u010cNA FAZA;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 analiza podatkov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 interpretacija rezultatov<\/p>\n
FAZA RAZ\u0160IRITVE PODATKOV;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razpravljanje o dolo\u010denih podatkih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prenos spoznanj v prakso<\/p>\n
TRADICIONALNI PRISTOPI V KVALITATIVNIH RAZISKAVAH<\/p>\n
vpliv antropologije, sociologije in psihologije
\ntemeljna teorija poudarja pomembnost sociologije, razvoj temeljne variable, ki je centralna v pojasnjevanju socialne scene. Te\u017ei se k celoviti pojasnitvi pojava v realnosti
\nteorija pojavov \u2013 \u010dude\u017e, fenomen izhaja iz filozofije, raziskovalec se zavzema za dejanske izku\u0161nje \u010dloveka in kaj\u00a0 le te pomenijo. Kaj je bistvo fenomena, ki ga kot izkustvo razlo\u017ei konkreten \u010dlovek
\nteorija etnografije \u2013 je povezana z antropologijo in se ukvarja z raziskovanjem vzorcev, \u017eivljenskih poti, izku\u0161enj kulturnih skupin. U\u010denje s strani \u010dlanov skupin, da lahko pojasnimo njihove navade in norme.<\/p>\n
AKTIVNOSTI V KVALITATIVNI \u0160TUDIJI<\/p>\n
KOCEPTUALIZACIJA IN PLANIRANJE
\nidentifikacija raziskovalnega problema, RV \u2013 RV izhaja iz predznanja raziskovalca in njegovih izku\u0161enj ter diskusije s sodelavci. Izbrano RV je obi\u010dajno zelo \u0161iroko in se natan\u010dno oblikuje \u0161ele takrat, ko je raziskava \u017ee v teku
\npregled literature \u2013 obstajata dva razli\u010dna mnenja oz. pristopa. Eni menijo, da raziskovalec naj ne bi pregledal literature pred zbiranjem\u00a0 podatkov, da ne bi prej\u0161nje \u0161tudije vplivale nanj \u2013 pojav naj bo oblikovan tako, kot ga vidi on sam. Spet drugi pa so mnenja, da se RV oblikuje tudi na podlagi ugotovitev drugih raziskav
\nzbiranje in pridobivanje pravice za raziskovalno podro\u010dje \u2013 ogledamo si mesto raziskave, populacijo ter dobimo soglasje, da lahko raziskujemo
\nrazvoj celovitega pristopa \u2013 dizajn raziskovanja je fleksibilen, saj ne poznamo samega poteka raziskave na terenu, pripomo\u010dkov, potreben \u010das, kodiranje rezultatov
\neti\u010dna izhodi\u0161\u010da \u2013 v tej raziskavi je veliko ve\u010d intimnosti \u2013 gre za dialog raziskovalec in raziskovanec, zato je pomembno, da je ta del raziskave skrbno in dobro pripravljen
\nvodenje raziskave: zajema ve\u010d to\u010dk:<\/p>\n
– veliko pogovorov, kontaktov, izmenjave mnenj \u2013 vse z namenom zbiranja
\ninformacij za oblikovanje RV<\/p>\n
– oblikujemo teme in kategorije, ki oblikujejo pojav, ki ga raziskujemo<\/p>\n
– vzorec ni natan\u010dno dolo\u010den, oceni se \u0161ele v teku raziskave \u2013 obstaja faza
\nzasi\u010denosti, ki predvidi, kdaj se podatki ponavljajo in kdaj jih je \u017ee preve\u010d<\/p>\n
– vzpostaviti je potrebno vrednost zaupanja v zbrane podatke in sicer tako, da
\nda zbrani podatki dejansko predstavljajo mnenje sodelujo\u010dih in ne lastno
\nmnenje raziskovalca. Za\u010dasne rezultate tudi predstavimo sodelujo\u010dim in
\npotem o njih razpravljamo
\nraz\u0161iritev rezultatov raziskave:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 revije, knjige<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 rezultati objavljeni v obliki direk. izjav udele\u017eencev, sledi interpretacija raziskov<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 kvalitativne raziskave so pogosto baza za postavitev RV za kvantitativne raziskave in pomagajo MS pri dojemanju problemov, situacij in konceptualizaciji re\u0161itev<\/p>\n
OBLIKOVANJE RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, VPRA\u0160ANJA HIPOTEZE<\/p>\n
TERMINOLOGIJA<\/p>\n
Raziskovalni problem, izjava o raziskovalnem problemu, utemeljitev potrebnosti raziskave \u2013 izra\u017ea raziskoval\u010devo interesno podro\u010dje raziskovanja, viri interesa so klini\u010dne izku\u0161nje, literatura, socialna pri\u010dakovanja dru\u017ebe, teorije, sugestije\u2026<\/p>\n
Raziskovalno vpra\u0161anje: odgovarja na raziskovalni problem<\/p>\n
Hipoteza: je napoved odgovora na raziskovalno vpra\u0161anje<\/p>\n
Raziskovalni cilj: opredeli \u0161ir\u0161i kontekst raziskave in njene koristi<\/p>\n
Izjava o namenu: je povzetek klju\u010dnih ciljev raziskave<\/p>\n
RAZVOJ RAZISKOVALNEGA PROBLEMA<\/p>\n
mo\u017eganska nevihta idej \u2013 ideje zapi\u0161emo na papir
\nprepoznavanje interesov, znanja za prou\u010devanje idej, ali je ideje mogo\u010de oblikovati v raziskovalni problem, ali je mogo\u010de raziskovati. Tu se pojavlja ogromno vpra\u0161anj: ali je to resni\u010dno problem, ali se to zdi le meni; ali je to pomemben problem; ali bo raziskovanje komu koristilo, bo pove\u010dalo znanje; ga je sploh mo\u017eno raziskovati; je eti\u010dno sporen; je sploh izvedljivo?\u2026<\/p>\n
oblikovanje raziskovalnega problema z izjavo o problemu<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 identifikacija problema \u2013 kaj je narobe s trenutno situacijo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izhodi\u0161\u010da \u2013 kak\u0161na je narava problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podro\u010dje problema \u2013 kako velik je problem in koliko ljudi prizadane
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posledice problema \u2013 kak\u0161en je stro\u0161ek, \u0161koda, \u010de problema ne re\u0161imo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prepad v znanju \u2013 katere inf. o problemu manjkajo<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 predlagana situacija \u2013 kaj je tisto, da lahko verjamemo, da bo raziskava prispevala k re\u0161itvi problema
\nkomuniciranje o raziskovalnem problemu<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 izjava o raziskovalnem problemu in namenu raziskovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovalna vpra\u0161anja
\n– kvantitativne \u0161tudije \u2013 odnos med OS in NS ter deskriptivno vpra\u0161anje
\n– kvalitativne \u0161tudije \u2013 procesna ? izhajajo iz temelnjih teorij
\n– pomenska iz filozofskih izhodi\u0161\u010d ( \u010dlovek, izku\u0161nje)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
ZGODOVINA RAZISKOVANJA: Obdobje Florence Nightingale (FN): – publikacija Notes on Nursing (1859), opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnosti faktorjev okolja, ki pospe\u0161ujejo fizi\u010dno in psihi\u010dno dobro po\u010dutje pacienta. Ta interes je v raziskovanju MS prisoten \u0161e danes. – Zelo znan je njen strokovni prispevek pri prou\u010devanju vplivnih dejavnikov na smrtnost vojakov v bolni\u0161nicah v \u010dasu … Preberi ve\u010d o Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi : Zgodovina, razvoj, raziskovalni problemi, kvalitativne \u0161tudije, kvantitativne raziskave, temeljni koncepti in terminologija, viri dokazov, prenos rezultatov…<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[373,418,419,416,417],"class_list":["post-302","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-akademska-discplina","tag-terminologija","tag-uvod-v-raziskivanje","tag-zgodovina-raziskovanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/302","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=302"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/302\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=302"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=302"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=302"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}