![\"raziskave-v-zdravstveni-negi.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/raziskave-v-zdravstveni-negi.thumbnail.jpg\")
HIPOTEZA\u00a0 je predvidevanje odnosov\u00a0 med dvema ali ve\u010d spremenljivkami<\/p>\nHIPOTEZA\u00a0 je predvidevanje odnosov\u00a0 med dvema ali ve\u010d spremenljivkami<\/p>\n
HIPOTEZE V KVNR IN KVLR<\/p>\n
– KVNR: raziskava se za\u010dne s hipotezo, ki\u00a0 predvideva (napoveduje) pri\u010dakovane rezultate raziskave
\n– KVLR: raziskava se lahko za\u010dne
\n\u2013 s hipotezo, ki predvideva pri\u010dakovane rezultate
\n\u2013 brez hipoteze, raziskavo \u201cvodijo\u201d izku\u0161nje udele\u017eencev in na za\u010detku je \u0161e premalo znano o raziskovalnem problemu, zato se hipoteza ne postavi pred pri\u010detkom raziskave
\n<\/p>\n
1. FAZA: PREGLED LITERATURE IN KRITI\u010cNO BRANJE<\/p>\n
PREGLED LITERATURE PRI KVLR \u2013 KVALITATIVNEM R<\/p>\n
– Pristop 1 \u2013 temeljne teorije: zbiranje podatkov, analiza podatkov, oblikovanje teorije, pregled literature, iskanje povezav s prej\u0161njimi dokazi v teorijo, kako prej\u0161nji dokazi potrdijo ali raz\u0161irijo razvito teorijo te raziskave;
\n– Pristop 2 – teorija pojavov: pregled relevantnih podatkov pred za\u010detkom \u0161tudije, prakti\u010den opis raziskav drugih pojavov,\u00a0 razumevanje pojava skozi ve\u010d perspektiv;
\n– Pristop 3 \u2013 etnografske teorije: pregled literature pred zbiranjem podatkov ali pregled ob analizi podatkov raziskave.<\/p>\n
PREGLED LITERATURE
\n– Ni enkratno dejanje, 1\/3 vsega \u010dasa raziskave je uvodni pregled literature, sledijo \u0161e ob\u010dasni pregledi zaradi teoreti\u010dnih ali\u00a0 metodolo\u0161kih vpra\u0161anj;
\n– Zvemo, kaj so drugi o na\u0161em raziskovalnem vpra\u0161anju \u017ee odkrili in napisali;
\n– Dobimo podatke, vplivajo na:
\n\u2013 na\u010drt raziskave,
\n\u2013 potrebnost raziskave
\n\u2013 raziskovalne metode, izbor in\u0161trumentarija,
\n\u2013 opredelitev pojmov, konceptov in spremenljivk,
\n\u2013 seznanitev s prevladujo\u010dimi teorijami in njihovo veljavnostjo,
\n\u2013 primerjavo teoreti\u010dnih okvirjev, kjer bo raziskava ume\u0161\u010dena
\n\u2013 umestitev na\u0161e raziskave v kontekst znanja<\/p>\n
VIRI ZA PREGLED LITERATURE
\n– Pregledi, vklju\u010deni v raziskovalna poro\u010dila
\n\u2013 Natan\u010den pregled obstoje\u010dih dokazov
\n\u2013 Razvoj argumentov za novo raziskavo (R)
\n\u2013 Obsega 2-4 strani, citirane so samo klju\u010dne R, ni kriti\u010dne evalvacije posamezne R,\u00a0\u00a0 poudarek je na evalvaciji celotnega konteksta R
\n– Pregledi vklju\u010deni v na\u010drt R
\n\u2013 Prepri\u010da financerje o pomembnosti R
\n\u2013 Podan kontekst znanja in potreba po novi R
\n\u2013 Lasten odnos raziskovalca do literature
\n\u2013 Obsega do 10 strani, glavna izhodi\u0161\u010da in ni kritika posameznih R
\n– Pregledi tez ali doktorskih disertacij
\n\u2013 Kriti\u010den pregled R na problemskem podro\u010dju in kritika posameznih \u0161tudij
\n\u2013 Obsega 20 do 25 strani ali ve\u010d
\n– Prosto dostopni pregledi literature
\n\u2013 Ni nujno direktno usmerjena v na\u0161 raziskovalni problem
\n\u2013 Najpogosteje v revijah
\n\u2013 Kriti\u010dni pogled na pregledane dokaze, v obsegu 15 do 20 strani<\/p>\n
KRITERIJI PRI BRANJU LITERATURE
\n– Razli\u010dna kakovost raziskav
\n– Raziskovalec se odlo\u010da, kaj bo prebral in kaj bo vklju\u010dil v pregled literature:
\n\u2013 Primarni viri raziskovalnih poro\u010dil z opisom, ki ga je napisal raziskovalec sam;
\n\u2013 Sekundarni viri so opisi raziskave, ki jih je pripravil nekdo, ki ni avtor raziskave, primer je pregled literature. Sekundarni viri so dober za\u010detek, ker omogo\u010dajo hiter pregled in aktualno literaturo, vendar ne smejo biti nadomestilo za primarne vire, ker ne dajejo podrobnosti posamezne raziskave in so redko popolnoma objektivni (info.
\niz druge roke\u201d);
\n\u2013 Izkustveni (empiri\u010dni) dokazi, viri so neraziskovalne reference, mnenjski \u010dlanki, \u0161tudije primera, anekdote, klini\u010dni primeri. Omogo\u010dajo \u0161ir\u0161e razumevanje raziskovalnega problema, ilustrirajo izhodi\u0161\u010da, demonstrirajo potrebo po raziskovanju ali opi\u0161ejo vidik dolo\u010dene klini\u010den prakse.<\/p>\n
Vplivajo lahko na oblikovanje raziskovalne
\nideje, so pa omejeni v pisnih dokazih, ker so najpogosteje subjektivni.
\n– Formulacija in pre\u010di\u0161\u010denje R vpra\u0161anja
\n\u2013 primarno V: enako kot v drugih R
\n\u2013 sekundarno V: novo raziskovalno V
\n– Formulacija raziskovalne strategije
\n\u2013 Iskanje referenc skozi bibliografske baze
\n\u2013 Iskanje po skupnih izhodi\u0161\u010dih, citatih
\n\u2013 Iskanje po izvornih R
\n\u2013 \u201csiva\u201d literatura je omejena v dostopnosti (prispevki na konferencah, nepublicirana poro\u010dila, disertacije\u2026)
\n– Iskanje bo bibliografskih bazah
\n\u2013 Razli\u010dne baze (op. ve\u010d v posebnem predavanju)
\n– Selekcija zbranih referenc
\n\u2013 dostopnost referenc, jezik zapisanih referenc
\n\u2013 relevantnost referenc
\n\u2013 kakovost metodologije in dokazov
\n\u2013 dostopnost do polnih tekstov
\n– Dokumentiranje in pridobivanje literature
\n\u2013 Dokumentiranje strategije za pridobivanje dokazov iz literature: baza, vklju\u010ditveni \/ izklju\u010ditveni kriteriji, klju\u010dne besede, naslovi, poglavja, predhodne raziskave, spletne strani, print raziskovalne zgodovine iz elektronske baze.
\n– Povzetki in registriranje informacij
\n\u2013 Kodiranje \u0161tudij, kategorizacija odkritij, lokacija pomembnih informacij
\n– Protokol za pregled literature
\n\u2013 Raziskovalec se odlo\u010di, kaj je konsistentno za R
\n\u2013 Organiziranje – kodiranje razli\u010dnih vidikov: polno citiranje, teoreti\u010dna izhodi\u0161\u010da, metodolo\u0161ki pristopi, odkritja, zaklju\u010dki \u2026
\n– Matrika za pregled literature
\n\u2013 Metodolo\u0161ka: Kako so raziskovalci prou\u010devali R vpra\u0161anje?
\n\u2013 Rezultatna: Kaj so raziskovalci odkrili?
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 Evalvacijska: Koliko zaupanja imamo lahko v dokaze?
\n– Kritika, recenzija, vrednotenje R
\n\u2013 (ve\u010d v poglavju o pisanju \u010dlankov)
\n– Analiza in sinteza informacij, iskanje teme za R
\n\u2013 Stvarne teme
\n\u2013 Teoreti\u010dne teme
\n\u2013 Metodolo\u0161ke teme
\n\u2013 Splo\u0161ne teme
\n\u2013 Zgodovinske teme
\n\u2013 Raziskovalne teme
\n– Priprava sinteze pregleda literature
\n\u2013 Pomen in razumljivost pregleda, uporaba lastnih besed
\n\u2013 Objektivnost, dobro organizirana in sumirana sinteza dokazov, ki je kriti\u010dno\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vrednotena s celotnimi dokazi in znanjem
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0 Zaklju\u010dek s klju\u010dnimi dokazi na temi, ki jo raziskujemo.<\/p>\n
HIPOTEZA V KVANTITATIVNEM RAZISKOVANJU
\nJe predvidevanje odnosov med dvema ali ve\u010d variablami. Je konkretizacija raziskovalnega problema, ki usmerja raziskovalca, vsebuje trditve, ki jih je mogo\u010de potrditi ali ovre\u010dti.
\n– H v kvantitativnem R
\n– H v kvalitativnem R<\/p>\n
– Raziskovalno vpra\u0161anje:
\n\u2013 \u201cAli seksualna zloraba v otro\u0161tvu vpliva na razvoj sindroma razdra\u017eljivega \u010drevesja?\u201d
\n– Hipoteza:
\n\u2013 \u201cPri \u017eenskah, ki so bile seksualno izrabljene v otro\u0161tvu je prisotna vi\u0161ja incidenca sindroma razdra\u017eljivega \u010drevesja, kot pri \u017eenskah, ki niso bile izpostavljene spolni zlorabi.\u201d<\/p>\n
PRIMERI HIPOTEZ, KI IZHAJAJO IZ TEORIJE
\nTEORIJA OKREPITVE:
\n– \u201cStanovalci domov za starej\u0161e, ki za svoje dnevno prizadevanje pri \u017eivljenjskih aktivnostih prejemajo spodbude in pohvale s strani MS, potrebujejo manj asistence pri hranjenju.\u201d
\n– \u201cOtroci, ki za svoje sodelovanje pri izvajanju negovalnih intervencij, prejmejo nagrado (balon, gledanje televizije), bolj sodelujejo pri intervencijah, kot tisti otroci, ki te nagrade ne prejmejo.\u201d<\/p>\n
ODNOSI MED SPREMENLJIVKAMI
\nve\u010d kot, manj kot, razli\u010den od, v zvezi z, + ali \u2013 povezan<\/p>\n
– Nose\u010de \u017eenske, ki dobijo navodila v zvezi s potekom poroda in poporodnim obdobjem, redkeje izra\u017eajo poporodno depresijo, kot \u017eenske, ki teh navodil niso prejele.<\/p>\n
IZPELJAVA HIPOTEZE
\n– Induktivne hipoteze, izhajajo pogosto rezultatov dobljenih pri KVL \u0161tudijah, iz specifi\u010dnega opazovanja gremo proti generalizaciji ugotovitve:
\n\u2013 \u201cBolniki, ki so v stresu zaradi strahu pred bole\u010dino, bodo imeli ve\u010d te\u017eav pri globokem dihanju in ka\u0161ljanju po operaciji, kot bolniki, ki niso v stresu.\u201d
\n– Deduktivne hipoteze, izhodi\u0161\u010de v teoriji in teoreti\u010dnih principih, ki so preneseni v specifi\u010dno situacijo.<\/p>\n
INDUKTIVNA POT OBLIKOVANJA TEORIJE
\n– Pot od posami\u010dnega k splo\u0161nemu
\n– Opazovanje dejstev v realnem svetu, posami\u010dna izkustvena posplo\u0161itev
\n– I\u0161\u010de se vzorce oz. pravilnosti, ki opozarjajo na obstoj zakonitosti
\n– Empirizem
\n– Vpliv okoli\u0161\u010din na oblikovanje teorije in problem posplo\u0161evanja na vse okoli\u0161\u010dine<\/p>\n
DEDUKTIVNA POT OBLIKOVANJA TEORIJE
\n– Logi\u010dna pravila in sklepanje iz splo\u0161nega na posami\u010dno
\n– Izhodi\u0161\u010de je trdna predpostavka ali aksiom, ki ne potrebuje dokazovanja
\n– Racionalizem
\nPostulati –\u00a0 jih ni potrebno dokazovati
\nTeoremi – izpeljemo iz postulatov\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 slide 74 dodaj slikco<\/p>\n
BESEDNO FORMULIRANJE HIPOTEZ
\n– Jasen, zgo\u0161\u010den in razumljiv jezik
\n– Sedanji \u010das
\n– Vrste hipotez:
\n\u2013 Enostavne hipoteze: pri\u010dakovani odnos med eno neodvisno in eno odvisno spremenljivko;
\n\u2013 Kompleksne hipoteze: pri\u010dakovani odnos med dvema (ali ve\u010d) neodvisnima spremenljivkama in dvema (ali ve\u010d) odvisnima spremenljivkama;<\/p>\n
– Primer enostavne hipoteze:
\n\u2013 \u201cOtroci, katerih matere so sodelovale v programu negovalnih intervencij za matere izpostavljene nasilju partnerja (X), bodo imeli manj vedenjskih problemov (Y), kot otroci, katerih matere so imele samo rutinsko obravnavo.\u201d (McFarlane et al., 2005)
\n– Primer kompleksne hipoteze:
\n\u2013 \u201cPri \u017eenskah z multiplo sklerozo so motnje v funkcionalnem delovanju (Y) povezane z zunanjimi dejavniki, kot so edukacija \u017eensk (X1), zakonski stan (X2), socialni status (X3), zaposlitveni status (X4) in ekonomski status (X5).\u201d (Clingerman et al., 2004)
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 \u201cKajenje in pitje alkohola v \u010dasu nose\u010dnosti vodijo v ni\u017ejo porodno te\u017eo in ni\u017ejo oceno Apgar skale pri novorojen\u010dku.\u201d\u00a0\u00a0 slide77<\/p>\n
USMERJEVALNE IN NEUSMERJEVALNE HIPOTEZE
\n– Usmerjevalne:
\n\u201cPri starej\u0161i pacienti je tveganje za padce ve\u010dje, kot pri mlaj\u0161ih pacientih.\u201d
\n\u201cStarej\u0161i kot je pacient, ve\u010dje je tveganje za padec.\u201d
\n\u201cTveganje za padec nara\u0161\u010da s starostjo pacienta.\u201d
\nUporaba: Kadar pojav razlo\u017ei teorija.<\/p>\n
– Neusmerjevalne:
\n\u201cObstaja povezava med\u00a0 starostjo pacientov in tveganjem za padec.\u201d
\n\u201cStarej\u0161i pacienti se razlikujejo od mlaj\u0161ih po njihovem odnosu do
\nmo\u017enosti padcev.\u201d
\nUporaba: ni teorije kontradiktornost R, protislovnost izku\u0161enj
\nraziskovalca.<\/p>\n
RAZISKOVALNA IN NI\u010cELNA HIPOTEZA
\n– Raziskovalna hipoteza izra\u017ea pri\u010dakovanja med spremenljivkami:
\n– Ni\u010delna hipoteza izra\u017ea, da med spremenljivkami ni povezav. Povezana je z izhodi\u0161\u010dem, da dokler ne doka\u017eemo povezave med spremenljivkami, le teh ni.<\/p>\n
TEORETI\u010cNI KONCEPTI RAZISKAV V ZDRAVSTVENI NEGI
\nKONCEPTUALNI MODELI V ZN<\/p>\n
– Glej predmet ZN 1
\n– Drugi modeli, stran<\/p>\n
– Odnos med teorijami in raziskovanjem ???
\n\u2013 Kritika, da se teorije ne upo\u0161tevajo pri R, rezultati niso dani v teoreti\u010dni kontekst ZN
\n\u2013 Uporabnosti teorij in modelov, poseganje po \u201cizposojenih\u201d modelih in teorijah iz psihologije, sociologije, ki bolje pojasnijo ZN, ker jasneje opredelijo vedenje posameznika.
\n\u2013 Izposojene teorije ali teorije, ki si jih lahko delimo<\/p>\n
NA\u010cRTOVANJE RAZISKAVE
\nORODJA, KONCEPTI ZA NATAN\u010cNO PLANIRANJE
\n– Zanesljivost R:
\n\u2013 Konsistentnost informacij v R, statisti\u010dna zanesljivost (enak rezultat z novim vzorcem)
\n– Veljavnost \u2013 validacija R:
\n\u2013 Nepristranskost informacij, tehtnost in osnovanost
\n\u2013 Dobra konceptualna definicija spremenljivk
\n\u2013 Vrednotenje metod, ki merijo spremenljivke
\n– Vrednost zaupanja v R:
\n\u2013 Verodostojnost podatkov in interpretacij rezultatov, prenosljivost, stabilnost, objektivnost<\/p>\n
POJAV \u00bbPOVPRE\u010cJA\u00ab V ZBRANIH PODATKIH
\n– Pomanjkanje odkritosti pri udele\u017eencih v R
\n\u2013 Pohabljenje lastnega vedenja, ka\u017eejo sebe v bolj\u0161i lu\u010di
\n– Subjektivnost raziskovalca
\n\u2013 Prirejanje informacij lastnim pri\u010dakovanjem, izku\u0161njam in hipotezam
\n– Neuravnote\u017eenost vzorca
\n\u2013 Napa\u010dno vzor\u010denje, nenaklju\u010dnost, slaba odzivnost
\n– Napa\u010dna metoda zbiranja podatkov
\n– Neustrezen na\u010drt R
\n– Slaba izvedba R<\/p>\n
DRUGI DEJAVNIKI \u2013 NA\u010cRT RAZISKAVE
\n– Nenehna kontrola poteka R
\n– Slu\u010dajnost vzorca \u2013 randomizacija, protokol vzor\u010denja
\n– Prikrivanje podatkov (ali je bolnik dobil zdravilo ali placebo), prikrivanje\u00a0\u00a0 udele\u017eencev R
\n– Odprtost \u0161tudije za vpogled drugih v potek
\n– Refleksija \u2013 razprava o personalnih dejavnikih, ki lahko vplivajo na raziskavo
\n– Generalizacija rezultatov R v KVNR
\n– Prenosljivost rezultatov R v KVLR<\/p>\n
PREGLED ZNA\u010cILNOSTI RAZISKOVALNEGA DIZAJNA PRI KVANTITATIVNIH RAZISKAVAH
\nPrimerjave
\nLokacija raziskovanja
\n\u010casovni okvir<\/p>\n
PRIMERJAVE
\n– Med dvema ali ve\u010d skupinami (\u010dustveni status \u017eensk, ki so se odlo\u010dile za splav in tistih, ki se za to niso odlo\u010dile)
\n– Ena skupina ve\u010dkrat (stres pri bolnikih pred op.: prej in ko jih seznanimo z mehanizmi\u00a0 obvladovanja stresa)
\n– Ena skupina pod razli\u010dnimi pogoji (sr\u010dna zmogljivost pri obremenitvi in brez)
\n– Znotraj skupine razli\u010dni povezani pojavi
\n(povezave med stopnjo upanja in pojavom bole\u010dine)
\n– Med drugimi \u0161tudijami<\/p>\n
LOKACIJA RAZISKOVANJA
\n\u2013 Mesto raziskave (\u0161tevilo udele\u017eencev, njihova razpr\u0161enost, prostor, osebje, laboratoriji \u2026), eti\u010dne zahteve, enakovrednost obravnave za vse udele\u017eence
\n\u2013 Dolo\u010diti \u0161tevilo mest raziskovanja
\n\u2013 \u201csite visit\u201d ogled lokacije (materialni pogoji, etnografija), primerjava med potrebami raziskovanja in mo\u017enostmi na lokaciji
\n\u2013 Pridobitev dovoljenja za R na lokaciji (vodstvo zavoda ali \u0161ir\u0161e \u2013 ob\u010dina, mnenjski voditelji, dru\u0161tva\u2026), pridobitev zaupanja v R,
\npotrebnost izvedbe R, koristi R, skrb za udele\u017eence R
\n\u2013 Pismo o na\u0161i nameri po R na lokaciji:
\n– 1. namen R in koristi R,
\n– 2. zakaj in kako je bilo izbrano mesto R,
\n– 3. posledice R na lokaciji (za\u010detek R, \u010das trajanja, eventuelno
\n\u0161tevilo prekinitev rednega procesa dela, zahteve za R)
\n– 4. kako bodo upo\u0161tevane eti\u010dne smernice v R in kako bodo predstavljeni rezultati
\n– 5. kak\u0161ne bodo koristi R<\/p>\n
\u010cASOVNI OKVIR
\n\u2013 Enkratno zbiranje podatkov v \u010dasu in prostoru, lahko tudi med dogodki, razli\u010dnimi skupinami, razli\u010dnimi starostnimi skupinami (kohortni primerjalni dizajn)
\n\u2013 Longitudinalni dizajn je ve\u010dkratno zbiranje podatkov v dalj\u0161em obdobju:
\n– raziskovanje dolgotrajnih pojavov (celjenje, u\u010denje, recidivi, rast\u2026),
\ndinamika pojava v \u010dasovnem obdobju, nenehno spremljanje primerjav, pove\u010devanje kontrole raziskovanja za bolj\u0161o interpretacijo
\nrezultatov
\n– dolo\u010dljiv \u010dasovni okvir, \u0161tevilo zbiranja podatkov, intervali med
\nzbiranji
\n– Ve\u010dkratno zbiranje podatkov pri isti populaciji \u2013 \u0161tudije trendov
\n– Panelna \u0161tudija \u2013 ve\u010dkratno raziskovanje iste populacije, problem je v mo\u017enosti \u201cobrabe\u201d raziskovanca
\n– \u201cFollow up\u201d \u0161tudija – spremljanje iste populacije po izvedeni specifi\u010dni intervenciji (zdravljenje z zdravili\u2026)
\n\u2013 Retrospektivne \u0161tudije: zbiranje podatkov iz sedanjosti in
\nprimerjava s podatki iz preteklosti, najpogosteje enkratno zbiranje podatkov o sedanjosti in preteklosti (lahko problemati\u010dno!!!)
\n\u2013 Prospektivne \u0161tudije: podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije, nato se merijo kasnej\u0161i izidi (intervencija in predpostavljanje u\u010dinka intervencije)<\/p>\n
PILOTNA \u0160TUDIJA: \u00bbIF ONLY IF I HAD\u00ab
\n– Je \u0161tudija na manj\u0161em vzorcu, ko \u017eelimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejansko na\u010drtovani raziskavi
\n– Ne odgovarja na raziskovalna vpra\u0161anja, odgovarja pa na vpra\u0161anje izvedljivosti R
\n– Uporaba pilotne \u0161tudije:
\n\u2013 Ustreznost R metod in procedur
\n\u2013 Uspeh pri vklju\u010devanju anketirancev
\n\u2013 Ustreznost in kakovost in\u0161trumentarija
\n\u2013 Mo\u010d odnosov med spremenljivkami
\n\u2013 \u0160tevilo potrebnih raziskovancev
\n\u2013 Identifikacija spremenljivk, ki jih je potrebno pozorno spremljati
\n\u2013 Ustreznost materialov in osebja
\n\u2013 Ugotavljanje potencialnih problemov v \u0161tudiji
\n– Obseg preliminarnih dokazov, ki ka\u017eejo na zaostritev, posodobitev raziskovalne metodologije, izbranih intervencij idr<\/p>\n
POMEMBNI KORAKI V KVANTITATIVNI RAZISKAVI \u2013 GLEJ<\/p>\n
PRISTOPI PRI KVALITATIVNIH RAZISKAVAH<\/p>\n
Cilj je razumevanje pojava v resni\u010dni realnosti.<\/p>\n
PRIMERJAVA MED KVALITATIVNO IN KVANTITATIVNO RAZISKAVO
\n– Kvalitativna raziskava je raziskava,
\n– pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi,
\n– in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano na beseden na\u010din brez uporabe merskih postopkov, ki dajo \u0161tevila, in brez operacij nad \u0161tevili.<\/p>\n
– Kvantitativna raziskava je raziskava,
\n– pri kateri sestavljajo osnovno raziskovalno gradivo podatki, dobljeni s standardiziranimi merskimi postopki.
\n– Ti podatki, ki jih je mogo\u010de izraziti kot \u0161tevila, so analizirani s pomo\u010djo matemati\u010dnih in statisti\u010dnih metod.
\n– Kvalitativna in kvantitativna raziskava se razlikujeta po svojem poteku, vendar se ne izklju\u010dujeta ampak dopolnjujeta.<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI
\n– Raziskovalni dizajn se razvija tekom poteka raziskave
\n\u2013 Raziskovalec ustvarja dizajn glede na to, kaj se je v teku raziskave nau\u010dil, s ciljem, realnosti in vklju\u010devanja dejstev, ki na za\u010detku raziskave \u0161e niso bila znana.
\n– Vklju\u010deno je ve\u010d razli\u010dnih strategij zbiranja podatkov (triangulacija) za ob\u010dutljivost zaznavanje pojava v \u0161tudiji
\n– Celovitost pristopa in razumevanje celote, socialnega konteksta, prostora, \u010dlove\u0161kih interakcij
\n– Raj\u0161i \u201cpost hoc\u201d karakterizacija dogodkov, kot natan\u010dno planiranje in napredovanje
\n– Raziskovalec je intenzivno vklju\u010den v potek R, postane \u201cin\u0161trument\u201d raziskave
\n– Cilj: razvoj razumevanja prou\u010devanega pojava v realnem svetu<\/p>\n
TIPI KVALITATIVNIH RAZISKAV
\n(Polit, 2008; 221-240)
\n– Etnografija = narodoslovje, splo\u0161ni nauk o nastanku in razvoju eti\u010dnih skupin, njihovih medsebojnih odnosov
\n– Je raziskava kultur socialnih skupin skozi \u010das, ki ga kombiniramo z opazovanjem posameznikov
\n\u2013 Makro in mikro nivo (posameznik),
\n\u2013 Metoda: opazovanje
\n\u2013 Etnografije poklicne skupine, institucije, osebe, samega sebe
\n\u2013 Primer raziskave: Schneider (2005) je v aouto-etnografski raziskavi raziskovala, kako matere odraslih oseb s shizofrenijo, govorijo o tem s svojimi otroci. Sama je mati otroka, ki ima shizofrenijo.
\n– Fenomenologija = nauk o pojavih in njihovih oblikah, ki slu\u017ei za razumevanje vsakodnevnega \u017eivljenja ljudi
\n\u2013 Temelji na intuiciji in razumevanju \u017eivljenjskih izku\u0161enj, zavedanje bistva\u00a0 \u017eivljenja
\n\u2013 Pogosto vpra\u0161anje: \u201cKaj je bistvo pojava, ki ga opisujejo ljudje in kaj to pomeni?\u201d
\n\u2013 Deskriptivna (opisna) fenomenologija:
\n-Ocena: prepri\u010danja, mnenja o pojavu, ponavljajo\u010di proces skozi celotno raziskavo,\u00a0\u00a0 vklju\u010duje analizo samega sebe: vrednote, pristranskost, podro\u010dja konfliktov, \u201cgro\u017enje\u201d raziskavi, ob\u010dutki, ki vplivajo na nevtralnost, refleksija do metodolo\u0161kih problemov, ugotovitev, pregleda literature \u2026
\n– intuicija, analiza, opis
\n– Interpretativna (razlagalna) fenomenologija
\n– Interpretacija in razumevanje in ne samo opazovanje in opis
\n– Razlagalni ciklus, raziskovalec vzpostavi dialog s tekstom, se spra\u0161uje o pomenu le tega, kaj je povedal raziskovanec
\n– Faza ocene ni nujna
\n– Interpretacija intervjujev, tekstov \u2026
\n– Grounded theory (razvila Glaser in Strauss, 1967):
\n– Utemeljena teorija – grounded theory:
\n\u2013 Teorijo oblikujemo korak za korakom, z neprestanim sprotnim
\npreverjanjem njenih trditev, delamo primerjave, upo\u0161tevamo
\nosnovne socialne procese idr.
\n\u2013 Lahko bi ta izraz prevedli tudi s \u00bbprivzemna\u00ab ali \u00bbpritli\u010dna\u00ab teorija in bi tako dobro\u00a0\u00a0\u00a0 ozna\u010dili njeno drugo lastnost, namre\u010d, da velja le v skromnej\u0161em obsegu, v\u00a0 dolo\u010denih okoljih in se ne trudi dose\u010di splo\u0161ne veljavnosti kot \u00bbvelike teorije\u00ab, ki sku\u0161ajo pojasniti epohalna dogajanja.
\n– Neprestana povezanost raziskovanja s teorijo
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovalec se ne odpove teoretiziranju, naj bo \u0161e tako nezanesljivo, in se ne prepusti zgolj metodolo\u0161ko mehani\u010dnemu ugotavljanju stoodstotno preverjenih izoliranih dejstev, je pomembna zna\u010dilnost kvalitativne raziskave.<\/p>\n
– Zgodovinsko raziskovanje je sistemati\u010dno zbiranje, kriti\u010dno vrednotenje in interpretacija zgodovinskih dokazov.
\n\u2013 Uporabljamo ga za raziskovanje vzrokov, u\u010dinkov, trendov glede na dogodke\u00a0 v preteklosti, ki lahko pojasnijo vedenje ali prakso danes
\n\u2013 Oblike zgodovinskih raziskav v zdravstveni negi:
\n– Biografska (\u017eivljenjepisna) raziskava
\n– Socialna zgodovina dolo\u010denega obdobja
\n– Intelektualna zgodovina: zgodovinske ideje, razmi\u0161ljanja, poti
\n– Tehnolo\u0161ka zgodovina
\n\u2013 Spra\u0161ujemo se, zakaj so se dogodki zgodili
\n\u2013 Ne smemo jih pome\u0161ati s pregledom literature, vodi nas ciljno raziskovalno vpra\u0161anje
\n\u2013 Cilj je iskanje novega znanja in ne povzetek obstoje\u010dega znanja<\/p>\n
\n\u0160TUDIJA PRIMERA
\n– V sloven\u0161\u010dini se je izraz “\u0161tudija primera\u201c
\n\u2013 \u0160tudija primera je pristop pri raziskovanju pojavov, procesov in postopkov s pomo\u010djo prou\u010devanja posameznih primerov. Primeri so lahko: posameznik, dru\u017eina, skupina, institucija, skupnost idr.
\n\u2013 Temelji na deskriptivnih informacijah, prou\u010devanju odnosov med pojavi, trendov skozi obdobje idr
\n\u2013 Podatki so vezani na sedanjost in preteklost
\n– Primarni podatki: V okviru \u0161tudije primera lahko uporabljamo izklju\u010dno gradivo, ki ga dobimo z opazovanjem, najve\u010dkrat z opazovanjem, z udele\u017ebo, in s spra\u0161evanjem (odprti intervjuji, pripovedovalni ali narativni intervjuji).
\n– Sekundarni podatki: Prav pogoste so tudi \u0161tudije, katerih empiri\u010dno evidenco sestavljajo dokumenti, zbrani v dosjejih o primerih (npr. v pravu, socialnem delu) ali v anamnesti\u010dnih zapisih (v zdravstvu, psihologiji, psihiatriji).
\n– Kombinirani podatki: Glede na to, da se v okviru \u0161tudije primera priporo\u010da uporabiti ve\u010d razli\u010dnih virov gradiva, so pogoste \u0161tudije, ki uporabljajo gradivo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati.
\n\u2013 Vrste \u0161tudije primera:
\n– Posamezni primer
\n– Ve\u010d primerov skupaj, ki so povezani med seboj
\n– Holisti\u010dna \u0161tudija \u2013 prou\u010duje se od posameznika do skupnosti<\/p>\n
– Analiza na osnovi pripovedi
\n\u2013 Temelji na osnovi zgodbe, kako posameznik ob\u010duti dogodke v svojem \u017eivljenju
\n\u2013 Primer: \u201cZgodnji odziv HIV pozitivnih mater na rojstvo HIV pozitivnega novorojen\u010dka v prvih mesecih \u017eivljenja\u201d.
\n– Raziskave z ideolo\u0161kimi izhodi\u0161\u010di
\n– Feministi\u010dne raziskave: vpliv spola na \u017eivljenje v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah
\n– Vklju\u010devanje udele\u017eencev v R: raziskovalec in raziskovanec se dogovorita o R problemu, metodah, analizi podatkov<\/p>\n
NA\u010cELA KVALITATIVNE METODE
\n– Strate\u0161ka na\u010dela
\n1. Raziskujemo stvarne probleme ljudi in pri tem upo\u0161tevamo njihovo gledanje na polo\u017eaj, vpra\u0161anje, problem.
\n2. Pri raziskovanju smo odprti za raznolike podatke o raziskovanih.
\n3. Raziskujemo dru\u017ebene celote v njihovem kontekstu.
\n– Metodi\u010dna na\u010dela
\n4. Raziskava naj poteka v obliki sekven\u010dne analize.
\n5. Uporabimo raznolike metode, upo\u0161tevajmo razli\u010dne perspektive.
\n6. Raziskovalec je vpleten v prou\u010devano celoto, se odziva na\u00a0 dogajanje in si ga po svoje razlaga.
\n7. Kvalitativna raziskava je \u0161tudija posameznega primera.
\n8. Izhodi\u0161\u010de analize je gost empiri\u010dni opis in razviden opis\u00a0 postopka.
\n– Na\u010dela glede oblikovanja teorije
\n9. Prou\u010dujemo opravi\u010dujo\u010de (eksplicitne) in delujo\u010de (implicitne) teorije ravnanja.
\n10. Pri posplo\u0161evanju se opiramo na analiti\u010dno indukcijo.
\n11. Kvalitativna raziskava se kon\u010da s formuliranjem utemeljene teorije.<\/p>\n
ODPRTOST ZA RAZNOLIKE PODATKE IN TEORIJE
\n– Odprtost za raznolike podatke o dru\u017ebeni stvarnosti je temeljni pogoj znanstvene objektivnosti in pomeni:
\n– 1) da se ne omejimo samo na prou\u010devanje tistih vidikov stvarnosti, ki so zanimivi s stali\u0161\u010da te ali one teorije, ampak smo odprti za razli\u010dne vidike, ki so relevantni ali nerelevantni z vidika dolo\u010dene teorije.
\n\u2013 To pomeni, da se od raziskovalca pri\u010dakuje, da pozna ve\u010d razli\u010dnih teorij, in je pripravljen videti stvarnost zdaj skozi o\u010dala te, zdaj druge teorije, ne da bi se opredelil za eno samo.
\n– 2) raziskovalec naj bo pozoren na vsakr\u0161no dogajanje na strani raziskovanih, \u010detudi ga \u0161e ne more ozna\u010diti s pojmi te ali one teorije. Zavzame naj bolj receptivno dr\u017eo, dr\u017eo pozornega poslu\u0161alca in opazovalca, katerega pozornost je enakomerno porazdeljena na razli\u010dne ravni in vidike; ki domneva, da imajo ljudje, katerih probleme
\nraziskuje, druga\u010dno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem polo\u017eaju; ki se zato pusti pou\u010devati v re\u010deh, ki se ti\u010dejo njihovega vsakdanjega \u017eivljenja in se odpoveduje vzvi\u0161enemu stali\u0161\u010du znanstvenika, ki ve ve\u010d od “navadnih” ljudi.
\n– Izogibati se moramo temu, da bi se \u017ee vnaprej zapisali iz kake teorije izvirajo\u010demu enostranskemu pogledu na stvarnost, ali da bi tak pogled prevladal med raziskavo.<\/p>\n
RAZISKUJEMO DRU\u017dBENO CELOTO V KONTEKSTU
\n– To na\u010delo ima tri sestavna na\u010dela:
\n\u2013 Raziskujemo posameznika ali dru\u017ebeno enoto (dru\u017eino, skupino) kot celoto, ne le posameznih vidikov, kar je zna\u010dilno za npr. za anketno raziskovanje. Tudi na razli\u010dnih drugih podro\u010djih se je uveljavilo tako imenovano “holisti\u010dno” gledanje na \u010dloveka.
\n\u2013 Upo\u0161tevamo tudi informacije o naravnem in dru\u017ebenem okolju
\nali kontekstu in ga podrobno opi\u0161emo. Vsak posameznik, skupina, skupnost je nelo\u010dljivo povezana s svojim okoljem, ki tvori njen dru\u017ebeno-kulturni in naravni kontekst, ki vpliva na do\u017eivljanje in vedenje ljudi.
\n\u2013 Raziskovati pojave v kontekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih, kjer ljudje \u017eive in delajo, ne le v slu\u017ebenih okoljih in laboratorijskih pogojih.<\/p>\n
\u2013 V laboratorijskih pogojih pridemo do abstraktnih ugotovitev, ki sicer veljajo za \u0161irok razpon situacij, ki pa niso neposredno uporabne, saj jih je treba pri uporabi modificirati in prilagoditi specifi\u010dni situaciji.
\n\u2013 Raziskovanje v naravnih pogojih ohranja kompleksnost vsakdanjih situacij in daje zato stvarnej\u0161a spoznanja, ki so tudi bolj relevantna za prakso, \u010deprav morda niso tako natan\u010dna in pogosto tudi ne tako nedvoumno utemeljena kot spoznanja eksperimentov in statisti\u010dnih \u0161tudij.<\/p>\n
METODI\u010cNA NA\u010cELA
\n– Ko za\u010denjamo raziskavo, imamo o predmetu raziskave vedno \u017ee neko predstavo, naj je \u0161e tako preprosta in nedore\u010dena. To\u00a0 izhodi\u0161\u010dno razumevanje problema ali predmeta imenujemo predrazumevanje.
\n\u2013 Predrazumevanje nas usmerja pri opazovanju in razumevanju predmeta\u00a0\u00a0 raziskovanja;
\n\u2013 Sprotna odkritja o predmetu raziskovanja vplivajo na na\u0161e
\npredrazumevanje in ga raz\u0161irijo;
\n\u2013 Raz\u0161irjeno razumevanje vodi do novega opazovanja in do \u0161ir\u0161ega
\nrazumevanja itd.
\n\u2013 Postopno \u0161irjenje spoznavanja imenujemo hermenevti\u010dni krog
\n(spirala) ali krog \u0161irjenja razumevanja.
\n\u2013 Kvalitativna raziskava poteka kot vrsta kratkih, zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij (sekvenc). Ko delamo take kroge, vedno bolj utrjujemo in raz\u0161irjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo. Tako raziskovanje imenujemo sekven\u010dno raziskovanje.
\n\u2013 Kvalitativna raziskava je torej sestavljena iz ve\u010d kraj\u0161ih raziskovalnih sekvenc, katerih vsaka je v osnovi, po sosledju podobna celotni obi\u010dajni raziskavi: “formulacija problema-na\u010drtovanje opazovanja-opazovanje – analiza”.
\n\u2013 Tak na\u010din omogo\u010da, da upo\u0161tevamo v prej\u0161njih korakih pridobljeno znanje pri na\u010drtovanju naslednjega koraka. “Ko bolje razumemo, bolje spra\u0161ujemo”.
\n– V nasprotju s kvantitativno raziskavo, kjer predmet opazovanja “razre\u017eemo” na posamezne variable, katerih povezanost v\u00a0 konkretnem primeru se nato izgubi in se na koncu raziskave ponovno pojavi v obliki abstraktnih korelacij med zna\u010dilnostmi, sestavlja kvalitativno raziskavo podroben ali “gost” opis pojava ali predmeta raziskovanja. Zapisi intervjujev, opazovanj skupinskih razprav in drugi so konkretni, podrobni in slikoviti.
\n– Na\u010delo preverljivosti kot eno temeljnih na\u010del znanstvene metode uresni\u010dujemo pri kvalitativnem raziskovanju tako, da podrobno\u00a0 opi\u0161emo celoten postopek raziskave, posebno \u0161e postopek analize, v kateri oblikujemo pojme in ugotavljamo pravilnosti in vzorce ravnanja, do\u017eivljanja in interakcij, vsako ugotovitev podkrepimo z argumenti.
\n– V kvalitativni raziskavi morajo biti jasno in razvidno opisani postopki sklepanja in postopnega abstrahiranja pojmov razli\u010dnih ravni abstraktnosti iz empiri\u010dnega gradiva.<\/p>\n
PREGLED POTEKA RAZISKAVE: sosledje je podrejeno ideji iterativnosti ( ponavljanja ) in sekven\u010dne ( zaporedne analize )<\/p>\n
– FORMULIRANJE PROBLEMA
\n– POJASNITEV TEORETI\u010cNEGA OKVIRA ALI PREDRAZUMEVANJA
\n– IZBOR ENOT RAZISKOVANJA
\n– ZBIRANJE EMPIRI\u010cNEGA GRADIVA
\n– UREJANJE GRADIVA
\n– KVALITATITVNA ANALIZA IN INTERPRETACIJA
\n– PORO\u010cANJE
\n– POVRATNO SPORO\u010cILO IN KONSENZUALNA VALIDACIJA<\/p>\n
FORMULIRANJE PROBLEMA:
\n– Problem ni kakr\u0161nokoli vpra\u0161anje, ampak vpra\u0161anje, ki je stvarno in prakti\u010dno ali teoreti\u010dno pomembno.
\n– V skladu z na\u010deli kvalitativne raziskave je pri izboru problema raziskave odlo\u010dilna prakti\u010dna problematika v zdravstveni negi, to so pristopi, metode in tehnike dela kot tudi aktualni in potencialni problemi na podro\u010dju dela medicinskih sester.
\n– Vpra\u0161anja naj ne bodo preozka, da nam bodo pustila dovolj manevrskega prostora.<\/p>\n
POJASNITEV TEORETI\u010cNEGA OKVIRA :
\n– pojasnimo teoreti\u010dni okvir, iz katerega izhajamo.
\n\u2013 Teorije na podro\u010dju ZN ali \u0161ir\u0161e teoreti\u010dne usmeritve, npr. utemeljena teorija,\u00a0 kriti\u010dna teorija, feministi\u010dni pristop idr.
\n– \u010ce ne izhajamo iz nekega dolo\u010denega teoreti\u010dnega okvira, pojasnimo svoje razumevanje problema.<\/p>\n
IZBOR ENOT RAZISKOVANJA:
\n– Kvalitativna raziskava je obi\u010dajno \u0161tudija enega samega primera ali manj\u0161ega \u0161tevila primerov.
\n– Pri njej se odpovemo ideji reprezentativnega vzor\u010denja in statisti\u010dnega posplo\u0161evanja na \u0161ir\u0161o populacijo in se opredelimo za analiti\u010dno indukcijo.
\n– Za enoto raziskovanja izberemo tisti primer, posameznika, dru\u017eino, drugo skupino, skupnost, organizacijo, kjer je prakti\u010dna problematika, ali ki predstavlja tisto vrsto problematike, ki nas zanima.
\n– Lahko izberemo tudi ve\u010d posameznih primerov. Tedaj jih izberemo tako, da bomo z njihovo analizo pri\u0161li do \u010dimbolj raznolikih informacij. Izberemo zanimive primere, npr. kontrastne primere, skrajne primere, izjemne in ne le tipi\u010dnih, povpre\u010dnih.<\/p>\n
ZBIRANJE EMPIRI\u010cNEGA GRADIVA:
\n– V fazi terenskega dela smo pozorni na odnosni in tehni\u010dnostorilnostni vidik na\u0161e dejavnosti.
\n– Ko pridemo v stik z raziskovanimi, smo pozorni na to, kak\u0161no vlogo si bomo izoblikovali, da bomo vzpostavili zaupanje in da bomo lahko pri\u0161li do dobrih informacij.
\n– Razmisliti moramo, kdo bodo na\u0161i raziskovanci in kak\u0161en odnos z njimi bomo vzpostavili.
\n– Izberemo metode in tehnike za zbiranje empiri\u010dnih podatkov in jih uporabimo.
\n\u2013 Na razpolago imamo v na\u010delu tri pristope in vse njihove kombinacije: opazovanje (z udele\u017ebo oz. sodelovanjem ali brez), spra\u0161evanje (individualni intervju, skupinska razprava, razli\u010dne tehnike pisnega spra\u0161evanja) in dokumentarne vire. Pri slednjih lahko poleg pisnega gradiva upo\u0161tevamo tudi fotografije, filme, slike in razli\u010dne predmete.
\n– Pripravimo instrumente: opazovalne sheme in liste, vodila za intervju ali vpra\u0161alnike ipd.
\n– Premislimo, kako bomo zapisovali.<\/p>\n
UREJANJE GRADIVA:
\n– Zbrano gradivo uredimo tako, da je pripravno za analizo in da ga lahko shranimo in omogo\u010dimo dostop do njega kasnej\u0161im raziskovalcem.
\n\u2013 Razlikujemo dokumentarno gradivo, na katerega smo naleteli, in gradivo, ki smo ga sami proizvedli (zapisi intervjujev, opazovanj).
\n\u2013 Gradivo zberemo in uredimo najprej v osnovnem registru, nato pa na tej osnovi izdelamo razli\u010dne izvedene dokumente (prepisana in parafrazirana besedila in povzetke).<\/p>\n
KVALITATIVNA ANALIZA IN INTERPRETACIJA:
\n– Izhajajo\u010d iz prepisov dokumentov najprej te zapise raz\u010dlenimo in
\n\u2013 dolo\u010dimo enote kodiranja,
\n\u2013 jim nato pripi\u0161emo izraze za pojme, ki jim po na\u0161i sodbi ustrezajo;
\n\u2013 nato analiziramo zna\u010dilnosti teh pojmov,
\n\u2013 izberemo najbolj relevantne pojme, jih definiramo,
\n\u2013 i\u0161\u010demo ali konstruiramo odnose med njimi in
\n\u2013 na koncu formuliramo pravilnosti, obrazce in teoreti\u010dne razlage in pojasnitve.
\n– Vsak korak pri analizi in interpretaciji gradiva dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami. Iz dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz empiri\u010dnega gradiva.
\nPORO\u010cANJE:
\n– Zbrani zapisi analiti\u010dnega in interpretacijskega postopka sestavljajo poleg dokumentov iz prej\u0161njih faz raziskave dokumentacijo, na osnovi katere napi\u0161emo kon\u010dno poro\u010dilo.
\n\u2013 Poro\u010dilo vsebuje opis celotnega postopka in ugotovitev. Poro\u010dilo ima lahko standardno obliko, v kateri si sledijo poglavja od
\n– teoreti\u010dnega pregleda, formulacije problema, opisa metode, do ugotovitev,\u00a0\u00a0 sklepov in predlogov.
\n\u2013 \u010ce je bila uporabljena sekven\u010dna analiza, opi\u0161emo razvoj spoznavanja po posameznih sekvencah.
\n– Poro\u010dilo ima obliko \u0161tudije primera oziroma \u0161tudije ve\u010d primerov in bi se moralo brati kot povezana pripoved.<\/p>\n
POVRATNO SPORO\u010cILO IN KONSENZUALNA VALIDACIJA:
\n– Kvalitativna raziskava naj bi bila participativne narave, v njej naj bi enakopravno sodelovali raziskovanci ali njihovi predstavniki.
\n– Vse podatke in ugotovitve naj bi \u017ee sproti preverjali in izra\u017eali svoja mnenja o njih, na koncu pa naj bi odobrili celotno poro\u010dilo kot verodostojno.
\n\u2013 To ne pomeni, da mora poro\u010dilo izra\u017eati izklju\u010dno njihov pogled na polo\u017eaj,\u00a0 ampak da je ta pogled vklju\u010den v poro\u010dilo in da so poleg ugotovitev raziskovalcev navedeni komentarji raziskovancev, tam, kjer je to potrebno.
\n– \u010ce raziskava ni sodelovalna, moramo zagotoviti, da bo naro\u010dnik u\u010dinkovito seznanjen s poro\u010dilom, ki je po svojem namenu povratno sporo\u010dilo o polo\u017eaju ali delovanju naro\u010dnika.<\/p>\n
KVALITATIVNA ANALIZA
\nOd podatkov do teorije:
\n– Analiza naj bi pripeljala do oblikovanja konceptov, hipotez in teoreti\u010dnih
\nformulacij.
\n– Utemeljeno (induktivno) teorijo (angl. grounded) sestavljajo trije osnovni elementi: pojmi, kategorije in propozicije (sodbe ali trditve).
\n\u2013 Osnovna enota analize so pojmi; iz njih je zgrajena teorija.
\n\u2013 Kategorije definirata Strauss in Corbinova takole: “Kategorije so na vi\u0161ji\u00a0\u00a0 ravni in bolj abstraktne kot pojmi, ki jih predstavljajo. Ustvarimo jih v istem analiti\u010dnem procesu, v katerem primerjamo podobnosti in razlike, kot pri oblikovanju pojmov na ni\u017ejih ravneh. So sredstvo, s katerim lahko teorijo pove\u017eemo.
\n\u2013 Tretji element utemeljene teorije so propozicije (sodbe), ki trdijo kaj o\u00a0 posplo\u0161enih odnosih med dolo\u010deno kategorijo in njenimi pojmi in med razli\u010dnimi kategorijami.
\n– Raziskovalni proces, v katerem oblikujemo pojme in iz pojmov kategorije, ki jih pove\u017eemo v propozicijah, se kon\u010da tako, da propozicije uredimo v kolikor mogo\u010de sistemati\u010dno in povezano teorijo, ki se bere kot pripoved o pojavu, ki je bil predmet prou\u010devanja.<\/p>\n
Na\u010dela analize
\n– Analizirati pomeni interpretirati.
\n\u2013 V spletu neurejenega izkustvenega gradiva prepoznamo posamezne celote,\u00a0 ki\u00a0 se nana\u0161ajo na kak pojav, lastnost, proces, in jih poimenujemo.
\n\u2013 Te pojme pove\u017eemo v raznolike strukture in tako pojasnjujemo dogajanje.
\n\u2013 Pri tem se zavedamo, da to, kar ugotovimo, niso nespremenljive lastnosti objektivnega pojava, ampak na\u0161e videnje, tega, kar se dogaja.
\n– Ni enega samega splo\u0161no veljavnega postopka analize, ki bi ga lahko v vsakem konkretnem primeru mehani\u010dno ponovili.
\n\u2013 Nikjer ni nobenega jamstva, da bomo pri\u0161li do teorije, \u010de se bomo le dr\u017eali navodil za kodiranje, in \u010de jih bomo dosledno in skrbno izvedli. Zato jih uporabljamo prilagodljivo in domiselno, kajti tudi gradivo, ki smo ga zbrali, je zelo raznoliko.
\n– Edina tehnika, ki se uporablja vedno in povsod in je klju\u010dna, je zastavljanje vpra\u0161anj, neprestano in na vsakem koraku.
\n\u2013 Spra\u0161ujemo, s kak\u0161nimi pojavi imamo opraviti, kak\u0161ne so njihove zna\u010dilnosti, kako jih imenovati, kako so povezani; ali dano ravnanje spada k enemu ali drugemu tipu ravnanj, ali naj ga pojasnimo tako ali druga\u010de.<\/p>\n
POSTOPKI ANALIZE<\/p>\n
– UREJANJE GRADIVA
\n– DOLO\u010cITEV ENOT KODIRANJA
\n– ODPRTO KODIRANJE
\n– IZBOR IN DEFINIRANJE RELEVANTNIH POJMOV IN KATEGORIJ
\n– ODNOSNO KODIRANJE
\n– OBLIKOVANJE KON\u010cNE TEORETI\u010cNE FORMULACIJE<\/p>\n
Analiza gradiva je postopek, pri katerem s kategoriziranjem in klasificiranjem enot gradiva oblikujemo pojme, ki jih nato med seboj pove\u017eemo v sodbe (izjave, propozicije) in nato oblikujemo teoreti\u010dne modele in pojasnitve.<\/p>\n
– Raz\u010dlenitev opisov (dolo\u010ditev enot kodiranja)
\n\u2013 Osnovno empiri\u010dno gradivo (terenske zapiske, zapise intervjujev, druge\u00a0 dokumente) uredimo in prepi\u0161emo (transkribiramo). Pri prepisovanju pustimo na desni strani \u0161ir\u0161i rob, kamor bomo vpisovali kode (pojme).
\n\u2013\u00a0\u00a0 Besedilo, ki ga nameravamo analizirati, najprej raz\u010dlenimo na sestavne dele, da dobimo enote kodiranja.
\n\u2013\u00a0\u00a0 Enota kodiranja je lahko fraza, stavek, odstavek, poglavje, dogodek, zaklju\u010dena anekdota, misel itd. Bolje je, da za enote izberemo smiselno zaklju\u010dene dele besedila, kot da bi dolo\u010dili besede, stavke ali odstavke.<\/p>\n
– Prosto pripisovanje pojmov ali poimenovanje (odprto kodiranje)
\n\u2013 Je postopek kategoriziranja in razvr\u0161\u010danja podatkov, v katerem posameznim delom besedila pripisujemo pojme;
\n\u2013 besedila, ki smo jim pripisali isti pojem zberemo, jih lo\u010dimo od besedil, ki\u00a0\u00a0 spadajo pod drug pojem, in tako organiziramo podatke.
\n– Odprto kodiranje vsebuje \u0161tiri razli\u010dne postopke:
\n1) pripisovanje pojmov empiri\u010dnim opisom,
\n(2) zdru\u017eevanje sorodnih pojmov v kategorije,
\n(3) osno kodiranje,
\n(4) analizo zna\u010dilnosti pojmov in kategorij.<\/p>\n
– Primer kodiranja: Pri intervjuju z \u017eensko, ki je do\u017eivela nasilje s strani partnerja, naletimo na izjavo \u2013 “leto dni po poroki me je prvi\u010d pretepel”. Zastavijo se nam takale vpra\u0161anja: Zakaj je ni trpin\u010dil \u017ee pred poroko? Ali je mo\u017eno, da pomeni poroka nekak\u0161en preobrat v do\u017eivljanju in odnosu? Ob rob zapi\u0161emo pojem “preobrat”.
\n\u2013 \u017denska nadalje pravi, da so se ji po prihodu v skupino za samopomo\u010d “odprle o\u010di”. Kodiramo: “uvid”.
\nVpra\u0161amo se, kaj je pravzaprav uvidela? \u010ce najdemo ustrezno besedilo, ga bomo Ob tem se spomnimo, da je dolga leta trpela, morda kodirali kot “za\u010darani krog”. ne da bi uvidela, kaj se dogaja. To stanje ozna\u010dimo morda z besedo “zaslepljenost”, “obramba” ipd.
\nPri kodiranju uporabljamo razli\u010dne postopke ali tehnike, na primer:<\/p>\n
POSTOPKI KODIRANJA\/ TEHNIKE
\n– Neposredno poimenovanje.
\n\u2013 Dolo\u010den opis poimenujemo z dolo\u010denim nazivom ali kodo neposredno, ne da bi ga primerjali z drugimi opisi: “preobrat”, “uvid”, “omejevanje”, “odrekanje”.
\n– Iskanje sinonimov.
\n\u2013 Sku\u0161amo se spomniti drugih besed za isti pojem: “nasilje”, “trpin\u010denje”, “zloraba” ipd. Ali pa: “omejevanje”, “prikraj\u0161anost”, “var\u010devanje”. Primerjamo te\u00a0 izraze in opi\u0161emo razlike med njimi.
\n– Iskanje nasprotij.
\n\u2013 Ob danem pojmu se spomnimo njegovega nasprotja. \u201c\u017denska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pri\u010dakovala, da se nasilje ne bo ve\u010d ponovilo.\u201d Kodiramo “upanje” in se spomnimo na “brezup”; kodiramo “var\u010dnost” in se spomnimo na “razsipnost”.
\n– Iskanje nenavadnih, oddaljenih asociacij.
\n\u2013\u00a0\u00a0 Kako je z nasiljem v \u017eivalskem svetu? Se tam zgodi, da samec napade samico? Kdaj? Pod kak\u0161nimi pogoji? Spomnimo se npr. pojma “premo\u010d”, nadvlada”.<\/p>\n
ZDRU\u017dEVANJE SORODNIH POJMOV V KATEGORIJE:
\nPrimerjamo pojme med seboj, ugotavljamo, kateri pojmi se nana\u0161ajo na podobne pojave, in jih zdru\u017eujemo v \u0161ir\u0161e kategorije, ki jih poimenujemo. Pri kategoriziranju moramo paziti, da ne tvorimo kategorij iz pojmov, ki so preve\u010d razli\u010dni, saj tako neupravi\u010deno poenostavljamo in zametujemo raznolikost empiri\u010dnega gradiva.
\nUporabljamo razli\u010dne postopke:
\n– Kategoriziranje: isto ime damo ve\u010d razli\u010dnim opisom, v katerih smo prepoznali skupno potezo.
\n\u2013 Primeri: Opise, ki smo jih kodirali kot “psovanje”, “zmerjanje”, “poni\u017eevanje”, kodiramo z besedo “psihi\u010dno nasilje”. To je \u010dist primer, kako oblikujemo pojme tako, da abstrahiramo skupno zna\u010dilnost ve\u010d razli\u010dnih opisov. “Omejevanje pri hrani”, “omejevanje pri obleki”, “omejevanje pri po\u010ditnicah” sestavljajo kategorijo “omejevanje zadovoljevanja potreb”.
\n– Dopolnjevanje klasifikacije: Enemu razredu pojavov poi\u0161\u010demo druge razrede, ki dopolnjujejo klasifikacijo.
\n\u2013 Primer: Potem ko smo ugotovili, da se pojavljajo opisi “psihi\u010dnega nasilja”, dodamo pojem “fizi\u010dno nasilje”. \u010ce se v konkretnem opisu ne pojavljajo primeri fizi\u010dnega nasilja, si ta pojem kljub temu zapi\u0161emo bodisi na poseben list ali pa z drugo barvo prav tako na rob protokola. Iz opisa izhaja, da je bil mo\u017e alkoholik. Kodiramo “alkoholik” in se vpra\u0161amo, kako je z nasiljem pri mo\u017eeh, ki niso alkoholiki? Zapi\u0161emo si pojem “nealkoholik”.
\nPrimer: Kategoriji “omejevanje pri zadovoljevanju potreb” dodamo kategoriji “gospodarjenje z denarjem” in “medsebojna pomo\u010d”.
\n– Ekspliciranje kriterija klasifikacije ali nadrejenega pojma. . V gornjem primeru je pojem “nasilje” nadrejeni pojem pojmoma “psihi\u010dno nasilje” in “fizi\u010dno nasilje”. “Vrsta nasilja” je kriterij te klasifikacije.<\/p>\n
Izbor relevantnih pojmov in kategorij
\n– Izmed velikega \u0161tevila pojmov in kategorij izberemo tiste, ki so videti relevantni\u00a0\u00a0 glede na problem in namen raziskave.
\n– V tej fazi izlo\u010dimo pojme, ki so preve\u010d oddaljeni ali nenavadni in za katere ne vidimo, kako bi lahko bili povezani z drugimi pojmi in s problemom raziskave.<\/p>\n
Definiranje pojmov in kategorij
\n– Pojme definiramo tako, da jim dolo\u010dimo pomen.
\n\u2013 Najprej mehani\u010dno zberemo vse enote besedila (postavke), ob katerih smo pripisali isti pojem.
\n\u2013 Sku\u0161amo izraziti bistvo pojma in podati njegovo definicijo v obliki realne definicije.
\n\u2013 Realna definicija: navedemo najbli\u017eji nadrejeni pojem, pod katerega spada pojem, ki ga definiramo, in specifi\u010dno diferenco, to je posebnost, po kateri se pojem, ki ga definiramo, razlikuje od drugih pojmov, ki sodijo pod isti nadrejeni pojem.
\n\u2013 Tako sestavimo besednjak pojmov nastajajo\u010de teorije. V nadaljnjem\u00a0 postopku bomo morda opustili kakega teh pojmov ali\u00a0 pa katerega dodali; prav tako bomo morda spremenili definicije.<\/p>\n
– Osno (aksialno) kodiranje je vzpostavljanje odnosov znotraj dolo\u010dene kategorije, med kategorijo in njenimi podkategorijami (ne med razli\u010dnimi kategorijami, kar je naloga naslednjega koraka). Vodi do tega, da vzpostavimo hierarhijo med kategorijami in podkategorijami.<\/p>\n
– Analiza zna\u010dilnosti pojmov in kategorij. Dobili smo vrsto pojmov na razli\u010dnih ravneh abstraktnosti. V analizi naj bi odkrili zna\u010dilnosti (dimenzije) teh pojmov in njihove domene, tj. razpon njihovih vrednosti ali modalitet.
\n\u2013\u00a0 Pri analizi lahko dodamo zna\u010dilnost, ki je logi\u010dna, \u010deprav v gradivu ni\u00a0\u00a0 empiri\u010dne postavke, ki bi jo utemeljevala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
HIPOTEZA\u00a0 je predvidevanje odnosov\u00a0 med dvema ali ve\u010d spremenljivkami HIPOTEZE V KVNR IN KVLR – KVNR: raziskava se za\u010dne s hipotezo, ki\u00a0 predvideva (napoveduje) pri\u010dakovane rezultate raziskave – KVLR: raziskava se lahko za\u010dne \u2013 s hipotezo, ki predvideva pri\u010dakovane rezultate \u2013 brez hipoteze, raziskavo \u201cvodijo\u201d izku\u0161nje udele\u017eencev in na za\u010detku je \u0161e premalo znano o … Preberi ve\u010d o Uvod v raziskovanje v ZN: pregled literature, hipoteze, viri, branje literature, teorija, primeri hipotez, induktivno, deduktivno, \u010dasovni okvir, pilotna \u0161tudija, potek raziskave, analiza<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[373,399,370],"class_list":["post-304","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-raziskovanje-v-zn","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zn"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/304","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=304"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/304\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=304"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=304"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=304"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}