![\"raziskava.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/raziskava.thumbnail.jpg\")
FORMULIRANJE TEORIJE\n\u201cPovemo zgodbo\u201d o tem, kar smo spoznali. Oporne to\u010dke za pisanje zgodbe:<\/p>\n
FORMULIRANJE TEORIJE
\n\u201cPovemo zgodbo\u201d o tem, kar smo spoznali. Oporne to\u010dke za pisanje zgodbe:<\/p>\n
– Izreci osnovno misel. Povej zgodbo: izreci osnovno misel teorije, ne da bi za\u0161el v podrobnosti. Izreci jo v vsakdanjem jeziku. Nato jo povej tako, da uporabi\u0161 teoreti\u010dne pojme (konceptualno).
\n– Razdelaj osnovno misel. Odlo\u010di se za eno samo osrednjo\u00a0 kategorijo, specificiraj njene dimenzije, stanja, vrednosti, lastnosti. Izdelaj osni paradigmati\u010dni model za to kategorijo in ostale\u00a0 kontekstualne kategorije.
\n– Povej podrobno zgodbo. Povej zgodbo \u0161e enkrat, tokrat bolj\u00a0 podrobno. Specificiraj vpliv razli\u010dnih pogojev, spreminjanja pogojev. Sistematiziraj, utrdi zveze.
\n– Preveri na podatkih. Preveri teorijo na podatkih. Dodaj preveritve (sklicevanja na empiri\u010dno gradivo) v besedilo teorije.
\n– Zapi\u0161i in objavi teorijo.
\n
\n\u2013 Ni nujno, da vedno gre za \u201cveliko teorijo\u201d, najpogosteje so\u00a0 pojmovne opredelitve, ki jih je mogo\u010de le omejeno (kontekstualno) posplo\u0161evati, ki pa vendarle \u0161irijo na\u0161e razumevanje in usmerjajo prakti\u010dno ravnanje.<\/p>\n
DELOVNA DOKUMENTACIJA
\n– Zapisi kot osnovni delovni pripomo\u010dek in dokument
\n\u2013 Ves postopek kodiranja dokumentiramo tako, da si sproti zapisujemo posamezne pojme, misli, razlage, modele in navodila v vnaprej pripravljene obrazce.
\n\u2013 Osnovno tehni\u010dno pravilo kvalitativne analize po Glaserju in Straussu je: STOP AND MEMO. To pomeni, da se takoj, ko nam pride kaj pametnega na misel, ustavimo in to zapi\u0161emo. Tako zagotovimo, da nam misel ne uide, hkrati pa si ob tem vzamemo \u010das, da \u0161e malo razmislimo o stvari in misel \u0161e bolje oblikujemo.<\/p>\n
Zapisi so v osnovi treh vrst:
\n– Zapisi, ki spremljajo kodiranje, kamor sodijo zapisi o prostem pripisovanju pojmov, o analizi zna\u010dilnosti pojmov, o definiranju pojmov in o urejanju pojmov.
\n– Zapisi, ki spremljajo teoretiziranje. V osnovi so to dveh ali treh vrst zapisi:
\n\u2013 besedni, ki povzemajo na\u0161e ugotovitve v povezane pripovedi o
\nposameznih vidikih ali delih problematike,
\n\u2013 diagrami in sheme, ki prikazujejo odnose med pojmi ali pojmovni
\nmodeli,
\n\u2013 preglednice (tabele), ki prav tako prikazujejo odnose med pojmi.
\nTi zapisi so dalj\u0161i, bolj povezani in zapleteni kot zapisi v prej\u0161njih fazah.
\n\u2013 Operativni zapisi. Na obrazce za operativne zapise bele\u017eimo, kaj je treba storiti, kaj \u0161e opazovati, s kom \u0161e govoriti, kateri dokument preskrbeti ipd.<\/p>\n
UTEMELJEVANJE VELJAVNOSTI
\n– Veljavna je analiza ali interpretacija, katere sodbe so utemeljene; ki imajo oporo v gradivu, temelji na pristnih izjavah, pripovedih in nepristranskih opazovanjih.
\n\u2013 Veljavnost lahko preverimo \u017ee takoj potem, ko smo prepisali terenske zapise.
\n\u2013 Veljavnost lahko preverimo tudi tako, da raziskovance seznanimo z ugotovitvami analize in interpretacije in jih prosimo za komentar in mnenje o “pravilnosti” interpretacij.
\n– Vedno sku\u0161amo tudi razumeti individualne posebnosti primera in raztolma\u010diti (hermenevtika) njegov potek, pomen ravnanj ipd.
\n– Analizo razvijamo v smeri kontekstualizacije, to je pove\u010devanja zapletenosti, raznolikosti, pomenske dvoumnosti in nedolo\u010denosti.
\n\u2013 Na\u0161 cilj je, odkriti \u010dim \u0161ir\u0161i spekter pomenov in mo\u017enih interpretacij. V splo\u0161nem pa velja, da sku\u0161amo obdr\u017eati obe te\u017enji v ravnote\u017eju.
\n\u2013 Miselna procesa abstrahiranja in konkretiziranja, generalizacije in specifikacije se prepletata.<\/p>\n
TRI VRSTE VELJAVNOSTI
\n1.Konstruktna veljavnost (validnost).
\n– V splo\u0161nem velja, da je katerakoli raziskava (ali o\u017eje merski instrument) tem bolj konstruktno veljavna, v \u010dim ve\u010dji meri so v njej uporabljene ustrezne operacionalne definicije teoreti\u010dnih konceptov, ki so predmet prou\u010devanja.<\/p>\n
– Nove pojme oblikujemo s postopnim primerjanjem, klasificiranjem in abstrahiranjem opa\u017eenih dejstev v vedno \u0161ir\u0161e, bolj abstraktne kategorije.
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 Ta proces abstrahiranja in klasificiranja mora biti razviden, klasifikacije same pa izdelane po pravilih za oblikovanje\u00a0 klasifikacij (isti kriterij delitve, iz\u010drpnost, medsebojno izklju\u010devanje kategorij).<\/p>\n
– Taktike za izbolj\u0161anje konstruktne validnosti:
\n\u2013 Prva je uporaba ve\u010d virov podatkov;
\n\u2013 Druga je oblikovanje “verige dokazov”, natan\u010dno moramo opisati vso pot zbiranja podatkov in sklepanja od za\u010detnih domnev do zaklju\u010dkov;
\n\u2013 Tretja taktika je, da damo osnutek poro\u010dila v kriti\u010dno presojo klju\u010dnim raziskovancem.<\/p>\n
2.Notranja veljavnost (interna validnost).
\n– Raziskava je tem bolj notranje veljavna, \u010dim bolj zanesljivo ugotavlja vzro\u010dne odnose, tj. \u010de ni dvoma, da dolo\u010denim dogodkom (procesom, stanjem) nujno slede dolo\u010deni drugi dogodki (procesi, stanja).
\n– Raziskava je tem bolj veljavna, v \u010dim ve\u010dji meri uspe zbrati dovolj prepri\u010dljivih podatkov, ki utemeljujejo sklep o vzro\u010dni zvezi.
\n– Notranja veljavnost raziskave je tem v\u010dja, \u010dim bolj prepri\u010dljivo uspe pokazati ponavljanje obrazcev interakcij.
\n\u2013 \u0160tudija primera, na primer, je \u010dasovno-prostorsko ekstenzivna, kar omogo\u010da ve\u010dkratno ponovno pojavljanje istih pojavov ali istih\u00a0 obrazcev interakcij in njihovo ponovno, ve\u010dkratno registriranje, to pa utrjuje zaupanje v trdnost povezav med elementi takih obrazcev.<\/p>\n
3.Zunanja veljavnost (eksterna validnost) ali posplo\u0161ljivost.
\n– Raziskava je tem bolj zunanje veljavna, na \u010dim ve\u010dji razpon razli\u010dnih situacij lahko posplo\u0161imo njene ugotovitve. Ali\u00a0 gotovitve, dobljene na enem primeru, veljajo tudi za drug primer ali ve\u010d primerov – to je vpra\u0161anje posplo\u0161ljivosti.
\n– Kritiki kvalitativnega raziskovanja posameznih primerov so tej metodi o\u010ditali ravno to, da ugotovitev, dobljenih na enem primeru, ni upravi\u010deno posplo\u0161iti na druge primere. Tak sklep je sicer pravilen, ni pa pravilen sklep, ki je pri tem impliciran, namere, da je zato \u0161tudija primera manjvredna metoda, primerna zgolj za eksplorativne\u00a0 raziskave.
\n\u2013 Logika pri \u0161tudiji primera je namre\u010d glede zunanje veljavnosti analogna logiki pri eksperimentu. Tudi posamezen eksperiment s svojsko konstelacijo variabel ni nujno reprezentativen za mno\u017eico mo\u017enih eksperimentov (beri realnih situacij) z druga\u010dnimi
\nkonfiguracijami variabel. In vendar eksperimenta nimajo za pomanjkljivo metodo ampak za vzor ostalim metodam. Zunanja veljavnost eksperimenta je odvisna od tega, kako dobro konstelacija variabel v eksperimentu predstavlja najpogostej\u0161o oziroma najbolj bistveno konstelacijo v realnih situacijah. Isto velja za posamezen primer v kvalitativni raziskavi. Kako tipi\u010dna je konfiguracija variabel v posameznem eksperimentu, ne moremo vedeti vnaprej, razen \u010de je bilo za dolo\u010deno konfiguracijo \u017ee prej ugotovljeno, da je tipi\u010dna. Isto velja za posamezen primer.
\n– Posplo\u0161ljivost ugotovitev je v obeh primerih odvisna od tega, ali sta izbor in konstelacija variabel dovolj abstraktna (dovolj tipi\u010dna). V obeh primerih je ta konstelacija lahko tipi\u010dna lahko pa ne. To ni odvisno le od sre\u010de, ampak od predhodnega znanja o tem, katere variable so pri danem pojavu bolj in katere manj tipi\u010dne.
\n– To pomeni, da ugotovitve kvalitativne \u0161tudije primera niso ne bolj ne manj posplo\u0161ljive kot ugotovitve eksperimenta – ne pri eni ne pri drugi metodi ni posplo\u0161ljivost odvisna od zna\u010dilnosti metode same – ampak je pri obeh metodah posplo\u0161ljivost odvisna bodisi od sre\u010de pri izboru primera oziroma variabel bodisi od predhodnega znanja o tipi\u010dnosti (reprezentativnosti) primera oziroma spleta variabel.<\/p>\n
ZANESLJIVOST – RELIABILNOST
\n– V splo\u0161nem velja, da je raziskava tem bolj zanesljiva, \u010dim bolj podobne rezultate dobimo pri njenih ponovitvah.
\n– \u0160tudije istega primera ne moremo ponoviti, saj je pri ponovitvi primer \u017ee druga\u010den, zato gornjo opredelitev zanesljivosti, kadar gre za \u0161tudijo primera, nekoliko ubla\u017eimo.
\n\u2013 \u0160tudija primera je tem bolj zanesljiva, \u010dim bolj prepri\u010dljivo lahko poka\u017eemo, da bi pri\u0161li do enakih ugotovitev, \u010de bi mogli raziskavo ponoviti ob sicer nespremenjenih drugih pogojih. To pomeni, da moramo natan\u010dno in iz\u010drpno opisati postopke zbiranja podatkov in dokumentirati vsako informacijo.<\/p>\n
PORO\u010cANJE
\nObstajata dva v osnovi razli\u010dna na\u010dina poro\u010danja o kvalitativni raziskavi:
\n– Prvi se ne razlikuje od poro\u010danja v kvantitativnih raziskavah. Osnovne to\u010dke poro\u010dila so:
\nPregled teoreti\u010dne problematike
\nProblem
\nMetodologija (zbiranje in analiza gradiva)
\nUgotovitve
\nRazprava
\nSklepi
\n– Drugi na\u010din pa sledi logiki sekven\u010dne analize; pri tem opi\u0161emo potek vsake sekvence posebej, tako da je poro\u010dilo sestavljeno iz opisov sekvenc in odra\u017ea postopno \u0161irjenje vednosti o primeru.
\n\u2013\u00a0 Opis posameznih sekvenc sledi osnovnim to\u010dkam poro\u010dila.
\n– Poro\u010dilo o kvalitativni raziskavi naj se bere kot pripoved, kot zgodba. \u010ce na koncu raziskave ne moremo, vsaj v povzetku, povedati zgodbe o raziskavi, vse preglednice, izra\u010duni in grafikoni ni\u010d ne pomagajo.<\/p>\n
POVRATNO SPORO\u010cILO IN KONSENZUALNA VALIDACIJA
\n– Raziskava se ne kon\u010da, ko je napisano poro\u010dilo, ampak zajema \u0161e fazo sporo\u010danja ugotovitev naro\u010dniku.
\n– \u010ce je raziskava participativne narave, to je, \u010de v njej enakopravno sodelujejo raziskovanci, kar naj bi bil po mnenju nekaterih celo postulat kvalitativnega raziskovanja, bi morali ugotovitve raziskave odobriti kot resni\u010dne (veljavne) raziskovanci, in s podpisom pod raziskovalno poro\u010dilo potrditi svoje strinjanje, da gre za verodostojne podatke in ugotovitve, ki odra\u017eajo resni\u010dne poglede razli\u010dnih skupin sodelujo\u010dih v raziskavi.<\/p>\n
KVALITATIVNE METODE ZBIRANJA PODATKOV
\nIntervju (Polit, 2008, 392)
\nEasterby-Smith, Thorpe. Lowe, 2002, 111)<\/p>\n
VRSTE INTERVJUJEV
\n– Nestrukturiran intervju:
\n\u2013 nejasno definiran raziskovalni problem, ne vemo kaj bi vpra\u0161ali in kje bi za\u010deli,\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovanec govori svojo zgodbo, raziskovalec ga\u00a0 minimalno usmerja, uporaben pri \u0161tudijah pojavov, utemeljenih teorijah in etnografskih \u0161tudijah
\n\u2013 Primer vpra\u0161anja: \u201c\u201dKaj se je zgodilo, ko ste izvedeli, da imate\u00a0 AIDS?\u201d
\n\u201cProsim opi\u0161ite va\u0161a izku\u0161nje, situacije in ob\u010dutenja v \u017eivljenju s kroni\u010dno\u00a0\u00a0 boleznijo.\u201d
\n– Pol strukturiran intervju:
\n\u2013 Definiramo klju\u010dne to\u010dke, ki nas vodijo \u010dez intervju, omogo\u010da veliko svobode\u00a0 anketirancu in raziskovalcu
\n– Intervju fokusnih skupin:
\n\u2013 intervjuvanci se med seboj ne poznajo, anketiramo jih skupinsko, raziskovalec ima pripravljene izhodi\u0161\u010dne to\u010dke in vpra\u0161anja
\n\u2013\u00a0 Primerna skupina je 6 \u2013 12 anketirancev
\n\u2013 Prednosti: v kratkem \u010dasu spoznamo ve\u010d anketirancev in njihovi mnenj,\u00a0 izku\u0161enj, anketiranci spodbujajo s svojimi mnenji \u0161ir\u0161o obravnavo vsebine intervjuja
\n\u2013 Nevarnosti: pojav skupinskega mi\u0161ljenja
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 Uporaba: feministi\u010den \u0161tudije, \u0161tudije vklju\u010devanja
\n– Skupni intervju:
\n\u2013 intervjuvanci se med seboj poznajo, so v nekem odnosu ali povezavi
\n\u2013 Uporablja se nestrukturiran in delno strukturiran intervju
\n\u2013 Ti intervjuji so dopolnitev individualnih intervjujev, raziskovalec opazuje dinamiko odnosov
\n– \u017divljenjske izku\u0161nje:
\n\u2013 Uporablja se pri etnografskih \u0161tudijah, poteka kronolo\u0161ko, so dolgotrajni,\u00a0 posameznik pripoveduje svojo zgodbo o sebi
\n– Pripovedovanje zgodovine:
\n\u2013 Osredoto\u010denje na pomembne teme in ne na posameznika, te\u017eimo k povezovanju individualnih izku\u0161enj z \u0161ir\u0161im socialnim in kulturnim kontekstom
\n\u2013 Uporablja se v feministi\u010dnih \u0161tudijah, metoda je nestrukturiran intervju
\n– Kriti\u010dni incidenti
\n\u2013 Izvaja se v situacijah, ko poteka resni\u010den kriti\u010dni dogodek, ki ga opazuje raziskovalec in anketiranec.
\n\u2013\u00a0\u00a0 Uporabimo za intervjuje pri posamezniku ali za fokusne skupine
\n– Dnevniki in revije
\n\u2013 Osebni dnevnik za uporabo v raziskovalne namene pri zgodovinskih raziskavah, spoznamo natan\u010den opis intervjuvanca
\n\u2013 Primer: dnevnik bolnika s sladkorno boleznijo ob prehod na terapijo z inzulinom
\n– Metoda glasnega razmi\u0161ljanja
\n\u2013 Razpravljamo o dogodkih, odlo\u010ditvah, ki so se zgodile v preteklosti
\n– Intervju spro\u017een s pomo\u010djo fotografije
\n\u2013 Uporablja se pri etnografskih R
\n\u2013 Fotografije priskrbi raziskovalec ali intervjuvanec
\n– Intervju preko interneta
\n\u2013 Ekonomi\u010dna meto, omogo\u010da raziskovanje na \u0161ir\u0161em geografskem podro\u010dju
\n\u2013 Vpra\u0161anje etike<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI INTERVJUJA
\n– Kompleksnost
\n– Dru\u017ebena in socialna interakcija
\n– Zahteva \u010das in pripravo
\n– Usposobljenost spra\u0161evanca:
\n\u2013 ton glasu, mimika obraza,neverbalna sporo\u010dila
\n\u2013 poslu\u0161anje, ne projecira mnenj in vtisov v intervju
\n\u2013 Opazovanje
\n\u2013 Proces preverjanja (ali smo pravilno razumeli anketiranca?)
\n\u2013 Sposobnost ocene, ko anketiranec \u201cigra\u201d
\n\u2013 Reakcijsko laganje \u2013 ena oseba prepri\u010da drugo v nekaj nasprotnega od resnice<\/p>\n
PRIPRAVA INTERVJUJA
\n– Skupni besednjak
\n– Ob\u010dutljiva vpra\u0161anja damo na konec
\n– Prepad v znanju med raziskovalcem in anketirancem
\n– Prostor za intervju: nevtralni teren
\n– Snemanje intervjuja: presoja intervjuvanca
\n– \u010cek lista potrebne opreme za izvedbo: papir, pisalo diktafon, baterije, postre\u017eba\u2026<\/p>\n
VODENJE INTERVJUJA
\n– Predstavitev raziskovalca
\n– Sposobnost poslu\u0161anja, v\u017eivljanja, spo\u0161tovanja, dopu\u0161\u010danje spontanosti
\n– Znanja iz verbalne in neverbalne komunikacije
\n– Pridobitev zaupanja
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 Obve\u0161\u010denost o okolju, kjer izvajamo intervju
\n– Proces preverjanja
\n\u2013 Temeljno preverjanje: ponovimo izhodi\u0161\u010dno vpra\u0161anje, damo
\nsmer intervjuju
\n\u2013 Pojasnjevalna preverjanja: nadgradnja nepopolnih ali nedolo\u010denih izjav \u201cKaj ste s tem mislili?\u201d
\n\u2013 Osredoto\u010deno preverjanje: dobimo specifi\u010dno informacijo \u201cKak\u0161ne vrste\u2026.?\u201d
\n\u2013 Tiho preverjanje: vzamemo si \u010das za molk, ni\u010desar ne re\u010demo
\n\u2013 Tehnika nadaljevanja: uporabimo, ko se intervjuvanec ustavi ali mol\u010di, mi ponovimo nekaj njegovih zadnjih besed \u2026.\u201dpovejte mi kaj ve\u010d o tem\u201d
\n\u2013 Dajanje idej ali pobud intervjuvancu kot ideje za premislek \u201cste pomislili o tem\u2026..?\u201d \u201cali veste, da\u2026.?\u201d
\n\u2013 Zrcaljenje in reflektiranje je povzemanje tega, kar je intervjuvanec povedal, z lastnimi besedami \u201cmislim, da \u017eelite re\u010di\u2026\u201d<\/p>\n
KVALITATIVNE METODE ZBIRANJA PODATKOV
\nOpazovanje (Polit, 2008, 402)
\nEasterby-Smith, Thorpe. Lowe, 2002, 139)<\/p>\n
FAZE OPAZOVANJA
\n– Primarno opazovanje in poslu\u0161anje
\n\u2013\u00a0 Spoznati ljudi, prostor, delo \u2026.
\n\u2013 Vstop v skupino in vzpostavitev zaupanja, najprej kot opazovalec iz ozadja, ki spozna realnost skupine, odnose, vedenje\u2026
\n\u2013\u00a0 Spoznavanje infrastrukture, dogodkov, virov, socialne zna\u010dilnosti\u2026
\n– Primarno opazovanje z omejenim sodelovanjem
\n\u2013 Opazovanje vedenja in reakcij ljudi
\n\u2013 Povemo, kaj dejansko raziskujemo in damo dovolj informacij, prepre\u010dimo sumni\u010denja
\n– Primarno sodelovanje s kontinuiranim opazovanjem
\n\u2013 Raziskovalec se vklju\u010di v delo
\n\u2013 Opazovanje je vezano na:
\n– posameznike, okolje, vedenje skupine
\n– Ljudi, njihovo vedenje, pravila med njimi
\n– Aktivnosti in interakcije med ljudmi
\n– Frekvence in trajanje opazovanih aktivnosti
\n– Faktorji vpliva na opazovano aktivnost
\n– Organizacijski procesi vezani na opazovano aktivnost
\n– Nedotakljivi faktorji vpliva
\n– Primarna refleksija in ureditev informacij<\/p>\n
RAZISKOVALEC KOT:
\n– Zaposleni
\n\u2013 Eti\u010dna dilema je tajno raziskovanje
\n\u2013 Kriza identitete, odnos do zaposlenih
\n– Raziskovanje kot eksplicitna vloga
\n\u2013 Vloga je jasno opredeljena
\n– Ob\u010dasna udele\u017eba ali zgolj opazovanje<\/p>\n
NIVOJI OPAZOVANJA
\nDeskriptivno ali opisno
\nUsmerjeno opazovanje
\nSelektivno opazovanje
\nOpazovanje enega pojava na eni lokaciji
\nOpazovanje enega pojava na ve\u010djih lokacijah
\nMobilno opazovanje<\/p>\n
DOKUMENTACIJA PRI OPAZOVANJU
\n– Zapisi v obliki dnevnika
\n\u2013 Zapiski na lokaciji so sprotni (pomembni) in po kon\u010danem opazovanju
\nDeskriptivni
\nReflektivni: metodolo\u0161ki, teoreti\u010dni, osebni
\n– Fotografije
\n– Dokumentarno gradivo dobljeno na lokaciji<\/p>\n
KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE
\n(Polit, 2008, 248)
\nEksperimentalno
\nNeeksperimentalno<\/p>\n
KVANTITATIVNI \u2013 POZITIVISTI\u010cNI PRISTOP
\nPredpostavlja, da je raziskovalec neodvisen
\nsvet obstaja zunaj nas in je objektivna danost
\nnaloga raziskovalca\u00a0 je, da i\u0161\u010de vzro\u010dne povezave in splo\u0161no veljavne zakonitosti
\n– v ta namen razstavi pojav na enostavne merljive elemente, nato oblikuje
\nhipoteze in jih testira
\nhipoteze testiramo na zbranih podatkih z metodami kvantitativne analize ( npr. prikazi porazdelitev, merjenje tendenc, trendov, disperzije, povezanosti posameznih spremenljivk )
\nv ta namen mora biti celoten koncept razdelan tako, da je merljiv
\nuporablja se velike vzorce<\/p>\n
KVALITATIVNI \u2013 FENOMENOLO\u0160KI PRISTOP
\nOpazovalec oz. raziskovalec je vedno del tistega, kar opazuje.
\nSvet je zato dru\u017ebeno konstruiran in subjektivno pogojen.
\nNaloga raziskovalca je, da pogleda na pojav celovito in sku\u0161a razumeti, kaj se\u00a0 dogaja.
\nInduktivno oblikuje ideje iz podatkov
\nUporablja manj\u0161e vzorce, pri katerih gre prou\u010devanje v globino ali pa traja dlje \u010dasa.<\/p>\n
PRIMERJAVA \u2013 KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI<\/p>\n
KVANTITATIVNI
\nGre za ekonomi\u010dno zbiranje ve\u010djih koli\u010din podatkov
\nRaziskovalni cilj je jasen
\nMo\u017enost kontrole raziskovalnega procesa je ve\u010dja
\nPodatki so enostavno primerljivi
\nJe neprilagodljiv \u2013 ko se zbiranje podatkov za\u010dne, je skoraj nemogo\u010de kaj spremeniti
\n\u0160ibak v razumevanju dru\u017ebenih procesov
\nVelikokrat ne odkrije pomenov, ki jih ljudje pripisujejo dru\u017ebenim
\ndogajanjem<\/p>\n
KVALITATIVNI
\nOmogo\u010da razumeti kaj in zakaj
\nRaziskovalcu omogo\u010da spremembe med raziskovalnim procesom
\nOmogo\u010da zelo dobro razumevanje dru\u017ebenih procesov
\nZbiranje podatkov je lahko \u010dasovno zelo zahtevno
\nAnaliza podatkov je te\u017eka
\nRaziskovalec se zaveda, da rezultati morda ne bodo enostavni
\nza razlago
\nNekateri raziskovalci ga ocenjujejo kot manj kredibilen pristop<\/p>\n
ODNOSI MED SPREMENLJIVKAMI<\/p>\n
<\/p>\n
Vrste in oblike metod funkcionalnega raziskovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dve spremenljivki \u2013 ve\u010d spremenljivk
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odvisnost \u2013 soodvisnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kontrola in manipulacija \u2013 naravni potek
\nOkvirna klasifikacija raziskovalnih metod
\nNatan\u010dnej\u0161a klasifikacija
\nVzro\u010dni in korelacijski odnosi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Invariantni (funkcionalni) odnos med pojavi (spremenljivkami)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vzrok (bistvenost odnosa)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Wundt:\u00a0 “Od okolnosti, ki spremljajo neki pojav, je treba za vzrok tega pojava \u0161teti tiste okolnosti, katerih odstranitev odstrani tudi sam pojav in katerih kvantitativno spreminjanje izzove kvantitativne spremembe tega pojava”.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odvisnost in vzro\u010dni odnos \u2013 neposredna vzro\u010dnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Soodvisnost in korelacijski odnos \u2013 posredovana vzro\u010dnost
\nTipi odvisnosti …
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neposredna vzro\u010dna zveza
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bivariatna
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 konvergentna
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 divergentna
\n… in soodvisnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posredna vzro\u010dna zveza
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 la\u017ena vzro\u010dnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 posredna vzro\u010dnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kombinacija
\nKorelacija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Korelacija, korelacijski odnos, korelacijski koeficient (r)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Je mera funkcionalnega odnosa, ne pove pa, ali gre za neposredno ali posredno vzro\u010dnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PRIMER: od \u010desa so odvisni vrhunski (genialni) dose\u017eki? Izkazalo bi se, da na genialnost ne vpliva v celoti en sam dejavnik, ampak da je odvisna od mnogih (npr. inteligentnosti, ustvarjalnosti, motiviranosti, osebnostnih lastnosti\u2026). Vsak od teh dejavnikov bi pomembno koreliral z genialnostjo, a noben ne bi koreliral stoodstotno<\/p>\n
EKSPERIMENTALNO RAZISKOVANJE
\n(To\u0161, 1998, 153)
\nEksperiment je v slov. jeziku poskus
\nEden od naju\u010dinkovitej\u0161ih pristopov v raziskovanju
\nI\u0161\u010demo vzro\u010dne povezave med pojavi
\nNajbolj razvito na podro\u010dju naravoslovja, manj v dru\u017eboslovju<\/p>\n
EKSPERIMENT:
\nMetoda raziskovanja, ki omogo\u010da najve\u010djo kontrolo nad spremenljivkami\u00a0 in zato najbolj zanesljive vzro\u010dne zaklju\u010dke.
\nPri eksperimentu uredimo pogoje opazovanja tako, da bomo s tem omogo\u010dili vzro\u010dne zaklju\u010dke.
\nSpreminjamo NS \u2013 neodvisna spremenljivka in opazujemo spremembe OS \u2013 odvisna spremenljivka ob onemogo\u010denem delovanju drugih mo\u017enih vplivov na OS (eksperimentalna kontrola)
\nEliminacija irelevantnih dejavnikov ali izena\u010devanje njihovega delovanja<\/p>\n
ENOSKUPINSKI EKSPERIMENT
\nvariranje eksperimentalnih pogojev znotraj istih udele\u017eencev ( ista skupina v vseh pogojih )
\nPRIMERI:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv alkohola na reakcijske \u010dase
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv skupinskega pritiska na stali\u0161\u010da posameznika do evtanazije<\/p>\n
VE\u010cSKUPINSKI EKSPERIMENT ALI KVAZI EKSPERIMENT
\nvariranje eksperimentalnih pogojev med skupinami (vsak pogoj v svoji skupini)
\nprimeri: – vpliv starosti na reakcijske \u010dase
\n– vpliv spola na vrednotne usmeritve
\nkvazieksperiment \u2013 ni ( neposredne ) manipulacije NS<\/p>\n
INTERVENCIJA V ZN KOT EKSPERIMENT?
\n– Kak\u0161na je ta intervencija in kako se razlikuje od intervencij, ki smo jih uporabljali\u00a0\u00a0 do sedaj?
\n\u2013 \u010ce je ve\u010d mo\u017enih intervencij, kako se te med sabo razlikujejo?
\n– Kak\u0161na naj bo procedura za tiste, ki bodo dele\u017eni te intervencije?
\n– Kak\u0161na je doza in intenzivnost intervencije?
\n\u2013 Kako dolgo bo intervencija trajala, kako pogosto in kdaj se bo za\u010dela?
\n– Kdo bo izvajal intervencijo in kak\u0161na znanja mora za to imeti?
\n– V kak\u0161nih pogojih bomo z intervencijo prenehali?
\n– Izhodi\u0161\u010de je, imeti enako intervencijo za vse \u010dlane, ki so v eksperimentalni\u00a0 skupini
\n– Govorimo o v bolnika usmerjeni intervenciji
\n\u2013 Primer: \u201cBolniki z rakom prostate se enkrat mese\u010dno sre\u010dajo z MS, ki jim pomaga identificirati potrebe za kakovostno \u017eivljenje tako, da izvaja za njih pripravljen edukacijski program.
\n– Potrebujemo kontrolno skupino, to je skupina, ki\u00a0 ima enake pogoje, vendar na njej ne testiramo intervencije, ne delamo eksperimenta.<\/p>\n
– Eksperiment je umetno ustvarjena raziskovalna situacija, ki ob pomo\u010di metodike razlik oziroma enakosti omogo\u010da ugotavljanje kavzalnih zvez med pojavi.
\n– Umetna situacija se ka\u017ee v tem, da vzpostavimo dve identi\u010dni situaciji. V eno od njih vnesemo nek vpliv, v drugo pa ne. U\u010dinek vnesenega vpliva lahko merimo z ugotavljanjem razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino.
\n– Eksperiment poteka v strogo dolo\u010denih in kontroliranih razmerah.
\n– Eksperiment ima omejitve v dru\u017eboslovju (globalna kriza, zakonska
\nzveza, vojna).
\n\u2013 Eksperiment v dru\u017eboslovju je tista raziskava, v kateri ima raziskovalec mo\u017enost, da ob polni kontroli spremlja neki pojav, ne glede na to ali je bil izzvan umetno ali naravno.
\n\u2013 Ne smemo ga zamenjati z opazovanjem: pri opazovanju spremljamo, opazujemo in zapisujemo dano situacijo in ni\u010d ne posegamo v situacijo.<\/p>\n
EKSPERIMENTALNA IN KONTROLNA SKUPINA
\nni\u010delni eksperimentalni pogoj
\n– primer: vpliv alkohola na reakcijske \u010dase \u2013 enoskupinski eksperiment vedno lahko izvedemo tudi kot ve\u010dskupinskega; ne pa tudi obratno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poleg eksperimentalnih skupin, ki u\u017eijejo razli\u010dne koli\u010dine alkohola, imamo \u0161e ni\u010delno, kontrolno skupino, ki ne u\u017eije alkohola<\/p>\n
RANDOMIZACIJA
\n– RANDOMIZACIJA
\n\u2013 Slu\u010dajni izbor dveh skupin iz iste osnovne populacije (\u201cmetanje kovanca\u201d, \u0161ifriranje, \u017erebanje, tabela randomiziranih \u0161tevil \u2013 stran 256)
\n\u2013 Vsak udele\u017eenec ima enake mo\u017enosti, da je izbran v skupino z eksperimentom ali v skupino brez
\n\u2013 PARNI IZBOR
\n– Pri majhnih populacijah naredimo parni izbor glede na lastnosti populacije in dobimo dve skupini (primer: V obeh skupinah sta bolnika z zvi\u0161anim pritiskom, ali bolnika z depresijo)
\n– Vedeti moramo, katere karakteristike so tiste, ki lahko vplivajo na odvisno spremenljivko, izberemo najve\u010d tri karakteristike
\n– Parno izena\u010devanje: razdelitev skupine glede na starost, spol, inteligenca, vera, ekonomsko stanje idr<\/p>\n
POSTOPEK RANDOMIZACIJE<\/p>\n
– EKSPERIMENTALNI STIMULUS
\n\u2013 Vnos vpliva, u\u010dinka v eno skupino
\n\u2013 Izmerimo u\u010dinke le tega na skupino, izra\u010dunamo signifikantnost (t test, analiza variance)
\n\u2013 Najmanj 95% zanesljivost je potrebna za potrditev kavzalne zveze
\n– x\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 y (x povzro\u010di y, ne pa obratno)
\n– x je neodvisna, y odvisna spremenljivka
\n– Pogoji za eksperiment:
\n\u2013 kon\u010dana opisna faza,
\n\u2013 imamo \u017ee dolo\u010dene znanstvene informacije,
\n\u2013 identificirane so variable,
\n\u2013 Razpolagamo z domnevnimi medsebojnimi zvezami (hipoteze)
\n– Pogoji za eksperiment so kontrola faktorjev in manipulacija neodvisne variable v dru\u017eboslovju:
\n– Sodi v pozno fazo raziskovanja, ko empiri\u010dno sumimo na vzro\u010dno zvezo, ki jo\u00a0 lahko doka\u017eemo z eksperimentom
\n– Raziskovalec neodvisno variablo vnese v raziskovalno situacijo in opazuje, kaj povzro\u010da le ta
\n– Zagotovi, da u\u010dinke dejansko povzro\u010da le variabla x, zato kontrolira celotno situacijo
\n– Te pogoje je zelo te\u017eko zagotoviti v dru\u017eboslovnih raziskavah, pravimo, da izvaja kvazieksperiment, ki ne daje zanesljivih sklepov o kavzalnosti<\/p>\n
PREVERJANJE RAZLIK MED SKUPINAMI
\n– T test \u2013 dve skupini
\n– Analiza variance (ANOVA) \u2013 ve\u010d skupin
\n– Statisti\u010dno pomembne razlike: kadar je verjetnost, da bi razlika bila slu\u010dajna, manj\u0161a od 5 odstotkov, ali \u2013 \u010de smo stro\u017eji \u2013 celo manj\u0161a kot 1 odstotek.
\n\u2013 Gledamo vrednost p < 0,05 * ali p < 0,01 **<\/p>\n
DRUGI EKSPERIMENTALNI DIZAJNI
\nBazi\u010dni eksperimetalni dizajni
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 Podatke zbiramo samo enkrat ali pred in po izvedeni intervenciji
\nFaktorski dizajn
\n\u2013 Intervencijo delamo znotraj randomizirane skupine razli\u010dno (po
\n\u010dasu, po dozi) in to primerjamo med seboj
\nBlokovni dizajn
\n\u2013 Skupino \u017ee prej razdelimo na spol, starost, znanje idr
\nKri\u017eni dizajn
\n\u2013 Eksperiment delamo v celotni skupini, vendar s \u010dasovnimi zamiki in primerjamo, kaj se zgodi, \u010de najprej delamo eksperiment in potem nek tradicionalni pristop in obratno. Ni nujno, da bodo u\u010dinki AB enaki BA.<\/p>\n
PREDNOSTI IN OMEJITVE EKSPERIMENTA
\nPREDNOSTI
\n– Najbolj u\u010dinkovita metoda za testiranje hipoteze
\nOMEJITVE, kritike
\n– V navadnem \u017eivljenju se ne vedemo randomizirano<\/p>\n
KVAZI EKSPERIMENTI
\n– Izvedemo intervencije, brez randomizacije
\n– Dizajn neekvivalentnih kontrolnih skupin, ker ni skupnih osnovnih izhodi\u0161\u010d
\n\u2013 Dizajn \u010dasovnih serij
\n\u2013 Drugi
\n– Prednosti in omejitve:
\n\u2013 Prakti\u010dnost v realni situaciji, saj je te\u017eko v praksi eni skupini bolnikov dati nov pristop zdravljenja in drugi ne
\n\u2013 Ljudje se neradi odlo\u010dijo za randomizirane \u0161tudije
\n\u2013 Zelo dobro je treba analizirati dejavnike, ki\u00a0 lahko vplivajo na rezultate kvazi eksperimenta in jih navesti v raziskovalnem poro\u010dilu<\/p>\n
NEEKSPERIMENTALNO RAZISKOVANJE
\nkorelacijske raziskave
\ndeskriptivne raziskave
\nPolit, 2008, 271 To\u0161, 1998,
\n– Ve\u010dina raziskava v ZN je te vrste, ker se mnoge od karakteristik \u010dloveka ne morejo obravnavati eksperimentalno
\n– Nekatere, ki bi jih lahko tehni\u010dno primerjali, jih ne moremo zaradi eti\u010dnih vidikov<\/p>\n
KORELACIJSKE RAZISKAVE
\n– I\u0161\u010demo povezave med dvema variablama
\n\u2013 Invariantni (funkcionalni) odnos med pojavi (spremenljivkami)
\n\u2013 Odvisnost in vzro\u010dni odnos \u2013 neposredna vzro\u010dnost
\n\u2013 Soodvisnost in korelacijski odnos \u2013 posredovana vzro\u010dnost
\n– Raziskovalec ne more kontrolirati neodvisne spremenljivke
\n– So manj verodostojne, kot eksperimentalne v pojasnjevanju vzro\u010dnih in posledi\u010dnih odnosov med variablami in imajo manj podpornih dokazov
\n– Korelacija, korelacijski odnos, korelacijski koeficient (r) ali Pearsonov koeficient korelacije (Person r)
\n– Je mera funkcionalnega odnosa, ne pove pa, ali gre za neposredno ali posredno vzro\u010dnost
\nPRIMER: od \u010desa so odvisni vrhunski (genialni) dose\u017eki? Izkazalo bi se, da na genialnost ne vpliva v celoti en sam dejavnik, ampak da je odvisna od mnogih (npr. inteligentnost, ustvarjalnost, motiviranost, osebnostne lastnosti\u2026). Vsak od teh dejavnikov bi pomembno koreliral z genialnostjo, a noben ne bi koreliral stoodstotno.
\nSlide 173<\/p>\n
KORELACIJSKE RAZISKAVE – retrospektivni dizajn
\nPojav v sedanjosti je povezan s pojavom v preteklosti, preden se je\u00a0\u00a0 raziskava za\u010dela
\nPotekajo na ve\u010dih lokacijah
\n\u2013\u00a0\u00a0\u00a0 Primer: povezava med rakom na plju\u010dih in kajenjem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Skupina bolnikov z rakom plju\u010d in skupina brez
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Raziskovalec opazuje odvisno spremenljivko (skupina) in prou\u010duje povezave z odvisno spremenljivko (kajenje)<\/p>\n
KORELACIJSKE RAZISKAVE \u2013 PROSPEKTIVNI NEEKSPERIMENTALNI DIZAJN
\n– Kohortni dizajn: Za\u010dnemo s prou\u010devanjem domnevnih vzrokov in nadaljujemo z domnevnimi u\u010dinki
\n\u2013 Primer: incidenca rde\u010dk med nose\u010dnostjo (X) je povezana z abnormalnostmi pri novorojen\u010dku (Y).
\n\u2013 Za\u010dnemo z vzorcem nose\u010dih \u017eensk, kjer so tudi tiste, ki so zbolele za rde\u010dkami in tiste, ki niso. Anomalije pri rojstvu ploda se spremljajo pri vseh \u017eenskah in i\u0161\u010demo povezave med rde\u010dkami in anomalijami in
\ndruge povezave.
\n– So dra\u017eje kot retrospektivne R, potrebujemo velik vzorec, \u010de je pojav (Y) redek, pomembna reprezentativnost vzorca
\n– So bolj raziskovalno zanesljive kot retrospektivne R
\n– Lahko so tudi eksplorativne, ko raziskovalec meri \u0161irok nabor mo\u017enih vzrokov v dolo\u010denem \u010dasu raziskave in jih potem pregleda rezultate kasneje \u2013 velik nabor potencialno zanimivih informacij<\/p>\n
KORELACIJSKE RAZISKAVE \u2013 NARAVNI EKSPERIMENT<\/p>\n
– Neeksperimentalno raziskovanje, ko je skupina izpostavljena naravnemu pojavu, ki vpliva na njihovo zdravje. To skupino primerjamo s skupino, ki temu pojavu ni izpostavljena.
\n– Ljudje, ki so do\u017eiveli ta naravni pojav, so avtomatsko vklju\u010deni v R
\n\u2013 Primer: primerjamo pojav v \u017eivljenju skupine ljudi, ki do\u017eivi naravno nesre\u010do in pojav v \u017eivljenju ljudi, ki tega ne do\u017eivijo
\n\u2013 Lahko vklju\u010dimo iste ljudi, vendar moramo meritve narediti pred pri\u010detkom naravnega pojava<\/p>\n
ZBIRANJE PODATKOV IN VRSTE PODATKOV PRI KVANTITATIVNIH METODAH
\nKvantitativne metode temeljijo na predpostavki, da je najbolj\u0161a pot do razumevanja osnovnih vzorcev in odnosov preu\u010devanje pojavov na velikem \u0161tevilu primerov.<\/p>\n
ZBIRANJE KVANTITATIVNIH PODATKOV
\nINTERVJU
\n– vpra\u0161anja zahtevajo natan\u010dne odgovore ali pa vsaj opredelitev med odgovori
\n– \u0161tevil\u010dno kodiranje odgovorov
\nVPRA\u0160ALNIK \u2013 vpra\u0161anja zahtevajo natan\u010dne odgovore ali opredelitev med ponujenimi odgovori
\nTESTIRANJE\/MERJENJE \u2013 merjenje \u010dlove\u0161kih zna\u010dilnosti
\nOPAZOVANJE \u2013 analiza delovnega procesa, vodenja
\nARHIVI, BAZE PODATKOV<\/p>\n
VPRA\u0160ALNIKI
\n– Vpra\u0161anja
\n\u2013 o dejstvih: starost, spol, stopnja izobrazbe, leta slu\u017ebe
\n\u2013 o mnenjih: tukaj ni temeljne predpostavke o pravilnem odgovoru
\n– Odprta in zaprta vpra\u0161anja
\n\u2013 Odprto
\n– \u201cV kak\u0161nem smislu je bolni\u0161nica bolniku prijazna?\u201d
\n\u2013 Odprto vpra\u0161anje s strukturo
\n– \u201cNa\u0161tejete po vrstnem redu tri stvari, ki so vam najbolj v\u0161e\u010d v bolni\u0161nici.\u201d
\n\u2013 Zaprto:
\n– \u201cAli menite, da je bolni\u0161nica bolniku prijazna?\u201d
\n– Uporaba lestvic
\n– Razvr\u0161\u010danje odgovorov idr\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vpra\u0161alnik glede na mo\u017ene odgovore slide 180<\/p>\n
LESTVICE IN DRUGI STRUKTURIRANI PRISTOPI<\/p>\n
– Nominalna lestvica:
\nnomen \u2013 ime
\nna\u010din merjenja: osebe ( objekte ) klasificiramo v 2 ali ve\u010d kategorij
\ninformacija, ki jo pri tem dobimo: v katero kategorijo spada kdo; podatek o kvalitativnih razlikah med osebami; oseba A je druga\u010dna\/enaka osebi B
\nprimeri: spol: m,\u017e
\nprejemanje denarne pomo\u010di: ne prejema, ob\u010dasno, stalno
\npsih. diagnoza: nima, nevroza, psihoza<\/p>\n
Nominalna lestvica: je enostavna oblika lestvice, ko z nekim \u0161tevilom ozna\u010dimo zgolj identiteto predmeta prou\u010devanja ali katero od lastnosti. Izbrana \u0161tevilka ozna\u010duje le tisto, za kar smo jo opredelili. Primeri nominalne lestvice so \u0161tevilke igralcev nogometnega mo\u0161tva, \u0161tevilke konfekcije\u2026
\nPrimer nominalne lestvice:
\nSpol\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (1) mo\u0161ki\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (2) \u017eenski
\nDemografsko podro\u010dje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (1) urbano\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (2) ruralno
\nRa\u010dunske operacije: posamezne pojave obi\u010dajno se\u0161tejemo. Pri tem pa ugotavljamo frekvence in odstotke pojavljanj posameznih kategorij. Pri merjenju srednjih vrednosti pride v po\u0161tev le modus.<\/p>\n
– Ordinalna lestvica – red, vrsta (odro)
\nOrdinalna lestvica slu\u017ei za razvr\u0161\u010danje predmetov prou\u010devanja glede na dolo\u010dene zna\u010dilnosti
\nPrimer ordinalne lestvice: kak\u0161en je odnos predavateljev do \u0161tudentov?
\n-odli\u010den; – zelo dober; – dober; – zadovoljiv; – nezadovoljiv
\nrazvrstite navedene proizvode glede na to, kako vplivajo na dietno prehrano?
\n( 1= zelo slabo; 5= zelo zadovoljivo ) korenje, neolu\u0161\u010den ri\u017e, pi\u0161koti, ribe, meso\u2026<\/p>\n
– Intervalne lestvice
\n(razmik med dvema to\u010dkama je natan\u010dno ugotovljiv: cm, m, minute, ure):
\n\u2013 pri intervalnem na\u010dinu izra\u017eanja koli\u010din ne navedemo le, da ima neka enota ve\u010d ali manj dolo\u010dene lastnosti kot neka druga enota, ampak navadno tudi, za koliko se razlikuje od primerjane enote.
\n\u2013 Pomanjkljivost intervalne lestvice je ta, da ne izhaja iz absolutne ni\u010delne to\u010dke in da se zato rezultati merjenj izra\u017eajo lahko le kot razdalje med posamezniki, ne pa kot razmerja.<\/p>\n
Ocenjevalna lestvica \u2013 lestvica subjektivnega ocenjevanja \u2013 je merski postopek pri katerem izmerimo kako lastnost tako, da ji pripi\u0161emo dolo\u010deno \u0161tevilo, ne da bi pri tem izrecno navedli kriterij primerjave. Ocenjujemo lahko na ve\u010d na\u010dinov. Pri ocenjevanju se lahko pojavijo nekatere tipi\u010dne napake: osebna ena\u010dba, halo efekt, napaka sredine<\/p>\n
Lestvica stali\u0161\u010d
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Thurstonova lestvica za merjenje stali\u0161\u010d
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Likertova lestvica ( razponi, smeri ) primer 1-5
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 1 zelo se strinjam
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 2 se strinjam
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 3 neodlo\u010den
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a04 se ne strinjam
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 5 zelo mo\u010dno se strinjam<\/p>\n
Likertova lestvica
\nsestavlja jo vrsta trditev, ki izra\u017eajo stali\u0161\u010de do dolo\u010denega pojava. Obi\u010dajno je teh trditev 20, lahko pa jih je ve\u010d ali manj
\npri vsaki trditvi mora respondent navesti do kak\u0161ne mere se z njo strinja ali ne
\nv vpra\u0161alniku ne navedemo \u0161tevilk, pa\u010d pa za\u010detne \u010drke besed, ki ozna\u010dujejo stopnjo strinjanja
\npostopek priprave lestvice:<\/p>\n
– lestvico se sestavi tako, da se najprej zbere ve\u010dje \u0161tevilo trditev in se z njimi
\nanketira vzorec iste populacije, na kateri nameravamo izvesti pravo raziskavo
\n– na osnovi rezultatov se oblikuje dve skupini \u2013 skupina z nizkimi rezultati in
\nskupina z visokimi rezultati
\n– nato se izlo\u010di vse trditve, pri katerih so tisti z nizkimi rezultati odgovorili podobno kot tisti z visokimi rezultati. Trditve pri katerih se odgovori pri obeh
\nskupinah razlikujejo se zadr\u017ei<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
FORMULIRANJE TEORIJE \u201cPovemo zgodbo\u201d o tem, kar smo spoznali. Oporne to\u010dke za pisanje zgodbe: – Izreci osnovno misel. Povej zgodbo: izreci osnovno misel teorije, ne da bi za\u0161el v podrobnosti. Izreci jo v vsakdanjem jeziku. Nato jo povej tako, da uporabi\u0161 teoreti\u010dne pojme (konceptualno). – Razdelaj osnovno misel. Odlo\u010di se za eno samo osrednjo\u00a0 kategorijo, … Preberi ve\u010d o Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi: Formuliranje teorije, delovna dokumentacija, reliabilnost, poro\u010danje, vrste intervjujev, intervju, raziskovalec, kvalitativno, kvantitativno, odnosi med spremenljivkami…<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[381,370,420],"class_list":["post-306","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-1letnik-uvod-v-raziskovanje","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zn","tag-zn-raziskovanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/306","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=306"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/306\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=306"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=306"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=306"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}