![\"calista-roy.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/calista-roy.jpg\")
Izobra\u017eevalno in delovno podro\u010dje :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 rojena je bila 1937 l.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 diplomirala iz ZN v LA 1963
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 magistrirala iz ZN 1966
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 magistrirala iz sociologije 1977
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 bila je postdiplomska doktorska predavateljica
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dlanica ameri\u0161ke akademije za ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 profesorica na School of Nursing
\n<\/p>\n
Razvoj teorije<\/p>\n
Med magistrskim \u0161tudijem jo je MS teoreti\u010darka Dorothy Johnson spodbudila naj razvije konceptualni model ZN.<\/p>\n
Adaptacijsko zasnovo je spoznala pri njenem klini\u010dnem delu na pediatriji, kjer je opazovala otroke, ki se zelo hitro adaptirajo na novo stanje. 1970 l. je objavila konceptualni okvir, nato pa je za\u010dela sodelovati s kolegicami, \u0161tudenti in profesorji, ki so ji pomagali pri razvoju teorije.<\/p>\n
Leta 1991 je objavila model v knjigi Royev adaptacijski model. Dele\u017ena je bila velike pozornosti v ZDA.<\/p>\n
Osrednja komponenta teorije je \u010dlovek, ki deluje v nekem okolju in potrebuje adaptacijo. Teorijo je osnovala na odprtih sistemih, ciljno orientiranih na adaptacijo.<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 Znanstvene predpostavke :<\/p>\n
– vsak \u010dlovek je biolo\u0161ko, psiholo\u0161ko in dru\u017ebeno bitje
\n– se odziva na spremembe v okolju, za kar potrebuje adaptacijo\u00a0 na stimulanse
\n– \u010dlovek ima \u0161tiri prilagoditvene na\u010dine :<\/p>\n
– fiziolo\u0161ki
\n–\u00a0 samopodoba
\n– funkcija vloge
\n–\u00a0 odvisnost<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 Filozofske predpostavke :<\/p>\n
Iz humanizma izhajajo \u0161tiri predpostavke :<\/p>\n
\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 vsak posameznik nosi v sebi del ustvarjalne mo\u010di
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 prilagaja obna\u0161anje namenu, ne upo\u0161teva pa sosledja, vzroka in posledic
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 ima notranji ob\u010dutek za celovitost- holizem
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eeli obdr\u017eati integriteto in uresni\u010diti potrebo po odnosih<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 Verivitete \u2013 absolutne resnice :<\/p>\n
Royeva zastopa absolutno resnico. Domnevne verivitete so :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 namen \u010dlovekovega obstoja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 harmonija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnost, reaktivnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vrednote in pomen \u017eivljenja<\/p>\n
KONCEPTI TEORIJE<\/p>\n
SISTEM
\nje sestavljen iz povezanih in soodvisnih delov, ki ciljno funkcionirajo kot celota. Sistem je apliciran na \u010dloveka, ki je holisti\u010dno – celostno bitje.<\/p>\n
PRILAGODITVENI ODZIV<\/p>\n
je pojem s katerim ozna\u010dujemo sposobnost posameznika, da se na pozitiven na\u010din odziva na spremembe v okolju. Stimulansi pa pomenijo za \u010dloveka vnos, ki spro\u017ei odzive, vedenje. Nivo \u010dlovekove adaptacije se nenehno spreminja. Poznamo:<\/p>\n
\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 fokalne stimulanse- pomenijo razmero, dogodek, ki takoj spro\u017ei pozornost, odziv
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 kontekstualne- se pojavljajo vzporedno
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 rezidualni stimulansi – so splo\u0161ni,nejasni in zamegljeni, ki \u010dloveka lahko prizadenejo<\/p>\n
OBVLADOVALNI MEHANIZEMI
\nso podedovani ali pridobljeni na\u010din odzivanja na spremembe v okolju. Gre za rutinsko ali ne-rutinsko, vsakodnevno odzivanje na problem. Mehanizmi pa so lahko:
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 regulatorni- avtomatsko odzivanje
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 kognitivni- zavestno odzivanje, na osnovi presoje<\/p>\n
PRILAGODITVENA RAVEN<\/p>\n
so temeljni odzivi, ki omogo\u010dajo pre\u017eivetje, rast. Reprodukcijo in obvladovanje v \u017eivljenju. Prilagoditvene na\u010dine pa delimo na :
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 fiziolo\u0161ki
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 samopodoba
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 funkcija vloge
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 vzajemna odvisnost<\/p>\n
Ti na\u010dini pomenijo skupino vedenj, ki pospe\u0161ujejo \u010dlovekova prizadevanja za doseganje ciljev.<\/p>\n
Ad1 \/ FIZIOLO\u0160KI NA\u010cIN<\/p>\n
je povezan z na\u010dinom \u010dlovekovega odzivanja<\/p>\n
Fiziolo\u0161ke potrebe :
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 oksigenacija
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 prehranjevanje ( vzdr\u017eevanje rasti in razvoja )
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 izlo\u010danje
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnost in po\u010ditek
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 za\u0161\u010dita ( ko\u017ea, imunost )
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 ob\u010dutki ( sprejemanje in zaznavanje informacij )
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 teko\u010dine in elektroliti
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 nevrolo\u0161ka funkcija
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 endokrine funkcije<\/p>\n
Ad2 \/ SAMOPODOBA<\/p>\n
Je potrebna za ohranjanje \u010dlovekove celovitosti, da lahko ohranja samospo\u0161tovanje. Sestavljena je iz prepri\u010danj in \u010dustev o samemu sebi. Sestoji se iz do\u017eivljanja reakcij drugih ljudi, ki usmerjajo \u010dlovekovo vedenje.<\/p>\n
Samopodoba in fizi\u010dni jaz so \u010dlovekove fizi\u010dne lastnosti, izgled, delovanje, ob\u010dutki, spolnost, zdravje, bolezen. Delimo ga na telesne ob\u010dutke ( kako ob\u010duti sebe ) in izgled ( kako misli, da izgleda ).<\/p>\n
Samopodoba in osebni jaz, pa gre za moralni eti\u010dni, duhovni jaz, samopri\u010dakovanja. Osebni jaz je \u010dlovekova ocena osebnih zna\u010dilnosti, pri\u010dakovanj, vrednotenj in vrednosti.<\/p>\n
Ad3 \/ FUNKCIJA VLOGE<\/p>\n
Prikazuje \u010dloveka z njegovimi vlogami v okviru dru\u017ebe. Vsak \u017eeli igrati pomembno in jasno vlogo v dru\u017ebi in dru\u017eini. Vedenje posameznika v dru\u017ebi pa ni samostojna izbira, ampak veljajo neke dru\u017ebene norme. Funkcijo vloge delimo na\u00a0 :<\/p>\n
– primarna vloga\u00a0\u00a0\u00a0 je opredeljena z vedenjem \u010dloveka v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju, z leti, spolom in razvojno stopnjo.
\n– sekundarna vloga\u00a0\u00a0 je povezana s primarnimi glede na \u010das in razvojno stopnjo. Tudi te so vezane na \u017eivljenjsko obdobje in zahtevajo upo\u0161tevanje norm.
\n– terciarne vloge\u00a0\u00a0\u00a0 pa so tiste, ki jih sam izbere, lahko tudi v prostem \u010dasu.<\/p>\n
Ad4 \/ VZAJEMNA ODVISNOST
\nJe na\u010din adaptacije za pridobitev socialne celovitosti. Poudarek je na zmo\u017enostih in pripravljenosti \u010dloveka pomagati, spo\u0161tovati, ceniti in ljubiti.<\/p>\n
KONCEPTI METAPARADIGME<\/p>\n
\u010cLOVEK<\/p>\n
je \u010dlove\u0161ko bitje in ga gleda kot sistem iz fiziolo\u0161kih, psiholo\u0161kih in sociokulturnih razvojnih faktorjev. Se edinstveno prilagaja na okolje, pri tem pa mu pomagajo mehanizmi.<\/p>\n
ZDRAVJE<\/p>\n
na \u0161iroko opredeljuje kot stanje bivanja in procesa razvoja v integrirano in celovito osebnost. Dobro po\u010dutje je stanje v katerem \u010dlovek dosega harmonijo svoje celovitosti, harmonijo samega sebe in harmonijo sebe z okoljem. Zdravje je prilagoditveni proces. \u010clovek je redko v optimalnem stanju, vedno na njega vplivajo stimulansi. Proces zdravja gledamo pri ljudeh, kako gledajo na ohranitev zdravja.<\/p>\n
OKOLJE<\/p>\n
nanj gleda kot na vse elemente, ki \u010dloveka obdajajo on vplivajo na njegovo rast, razvoj in vedenje.<\/p>\n
ZN<\/p>\n
\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 nanjo gleda zelo \u0161iroko
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 mora vklju\u010devati jedro znanja, je teoreti\u010dni sistem znanja
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnosti ZN se izvajajo glede na ocenjevanje vedenja in stimulansov
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 ZN je znanost in je razvijajo\u010di se sistem znanja o \u010dloveku
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Praksa ZN je disciplina, je znanstveno jedro znanja, dokazati ga je potrebno z raziskovanjem in ZN mora \u010dloveku pomagati pri adaptaciji na okolje<\/p>\n
\u0160EST\u00a0\u00a0 KORAKOV\u00a0\u00a0\u00a0 PROCESA\u00a0\u00a0 ZDRAVSTVENE\u00a0\u00a0 NEGE
\n<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 korak : OCENJEVANJE VEDENJA
\nMS mora opazovati \u010dlovekovo vedenje in kak\u0161na je njegova mo\u017enost \u0161tirih prilagoditvenih na\u010dinov. Izpostavimo probleme glede na njihovo prilagoditev.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 korak : OCENJEVANJE STIMULANSOV
\nVklju\u010duje fokalne, kontekstualne in rizidualne stimulanse. Vklju\u010duje kulturo, dru\u017eino, razvojno stopnjo in celovitost prilagoditvenih na\u010dinov. Royeva \u017eeli, da MS \u010dloveka pozna celovito.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 korak : DOLO\u010cITEV NEGOVALNIH DIAGNOZ
\nMS v sodelovanju s pacientom analizira podatke in dolo\u010di negovalne diagnoze.<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0 korak : DOLO\u010cITEV CILJEV \u2013 na\u010drtovanje
\nMS oblikuje cilje ZN, ko se oba s pacientom sporazumeta o zastavljenih ciljih.<\/p>\n
5.\u00a0\u00a0\u00a0 korak : IZVAJANJE NA\u010cRTOV ZN
\nIntervencije izberemo z namenom pomagati obvladovati stimulanse in spro\u017eiti prilagoditvene odzive pacienta, ki pospe\u0161ujejo zdravje in dobro po\u010dutje.<\/p>\n
6.\u00a0\u00a0\u00a0 korak : EVALVACIJA ZN
\nCilji vedenja so primerjani z dejanskim stanjem. Na osnovi evalvacije podatkov so dolo\u010deni novi cilji.<\/p>\n
KONTINUIRANA ZDRAVSTVENA NEGA<\/p>\n
\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 je proces negovanja bolnikov<\/p>\n
Kontinuirana ZN je interdiscipliniran in multidiscipliniran proces, ki vklju\u010duje bolnika, svojce, nosilce ZN in druge stroke. Temelji na na\u010drtovanju ZN za neprekinjeno obravnavo bolnika, nemoteno premestitev bolnika in nadaljnjo obravnavo spremenjenih bolnikovih potreb po ZN, ter na razpolo\u017eljivih mo\u017enostih.<\/p>\n
Potrebna izhodi\u0161\u010da za kontinuirani ZN :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neprekinjena obravnava bolnika oz. varovanca po PZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dokumentiranje obravnave B\/V
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 timski pristop<\/p>\n
Za kontinuirano ZN so potrebni :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kadrovski pogoji
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strokovno znanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustrezna delitev dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 usklajevanje in povezovanje z drugimi szrokami, slu\u017ebami in dejavnostmi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 usklajena negovalna dokumentacija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 usklajena teorija ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 usklajene metode ZN<\/p>\n
\u017de ob sprejemu bolnika razmi\u0161ljamo o njegovem odpustu. Cilj na\u010drtovanega odpusta je zagotoviti nemoteno premestitev bolnika iz ene zdravstvene ustanove v drugo in je k bolniku usmerjen interdiscipliniran in multidiscipliniran proces.<\/p>\n
PRAKSA MORA BITI OSNOVANA NA RAZISKOVALNIH DOKAZIH
\nEBP \u2013 evident base praktice
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 za\u010detki so v sredini 19. stoletja v Parizu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 v Veliki Britanji v 90 letih<\/p>\n
\u0160lo se je za izbolj\u0161anje kakovosti zdravstvene slu\u017ebe :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 praksa naravnana k posamezniku in odprta za dokaze
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aktivno vklju\u010devanje v raziskave in razvoj
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 znanje in izku\u0161nje MS za vodenje raziskovalnega dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161anje stro\u0161kov<\/p>\n
EBP \u2013 vestna, eksplicitna, razsodna uporaba najbolj\u0161ih dokazov v izvajanju dolo\u010ditev o obravnavi pacientov :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 integracija individualnih klini\u010dnih ekspertiz z najbolj\u0161imi razpolo\u017eljivimi ekstremnimi klini\u010dnimi dokazi iz sistemati\u010dnega raziskovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poudarek je na\u00a0 pacientovi perspektivi v izvajanju klini\u010dnih odlo\u010ditev<\/p>\n
Trije elementi EBP :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 potrebe in preference bolnikov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 najbolj\u0161i razpolo\u017eljivi rezultati
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ekspertize, spretnosti in presoja profesionalcev<\/p>\n
spretnosti in vedenja za EBP :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 preverjanje obstoje\u010dega znanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 iskanje raziskovalnih dokazov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kriti\u010dno ocenjevanje raziskovalnih dokazov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obstoje\u010de in pridobljene informacije<\/p>\n
Zakaj EBP potrebujemo ?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient dobi najbolj\u0161o obravnavo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 praktiki so bolj samozavestni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 daje dobre rezultate, ki je prevzeta v organizacijo, s skupno vizijo, skupnim pristopom in u\u010dinkovitim timskim delom<\/p>\n
\u0160e ve\u010d razlogov za EBP :
\n–\u00a0 pove\u010dano delovno zadovoljstvo zdravstvenih profesionalcev
\n–\u00a0 varovanje pred napakami in sodnimi spori
\n–\u00a0 zahteva zdravstvenega sistema<\/p>\n
Dobro delovanje in minimalno \u0161tevilo napak !<\/p>\n
Intervencije v zdravstvu lahko povzro\u010dijo :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010d dobrega kot \u0161kode
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010d \u0161kode kot dobrega
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010dinek je neopazen<\/p>\n
Praksa osnovana na raziskovalnih dokazih ima cilj :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagotoviti sredstva, s katerimi lahko najbolj\u0161e ugotovitve iz raziskovanja razsodno in vestno apliciramo v preventivo, v odkrivanje in v oskrbo zdravstvenega problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ugotoviti in aplicirati najbolj u\u010dinkovite intervencije za zagotavljanje maksimalne kvalitete in kvantitete \u017eivljenja na vsakega pacienta<\/p>\n
Metode prakse :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistemati\u010dno iskanje znanstvenih dokazov<\/p>\n
Na dokazih osnovana praksa :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izvajanje pravih stvari pravilno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zdru\u017eiti umetnost in znanost<\/p>\n
KVALITETNA METODOLOGIJA IN EBP<\/p>\n
ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uporaba razli\u010dnih raziskovalnih metod
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skladnost s kompleksnostjo zgodovine
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje delovanja MS v praksi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skrb za \u010dloveka<\/p>\n
Enostranska usmeritev k pozitivisti\u010dnim paradigmam bi oslabila prizadevanje ZN v skrbi za ljudi.<\/p>\n
Izobra\u017eevanje MS mora poudariti pomen :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovanja za prakso
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uvajanje novosti in spreminjanje prakse za iskanje razli\u010dnih baz ( MEDLINE )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 tesna povezanost med raziskovanjem, teorijo in prakso<\/p>\n
Od MS se zahteva :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sposobnost kriti\u010dnega branja in ocenjevanja znanstvenih elementov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vrednotenje klini\u010dnih relavantnih rezultatov raziskav
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prenos raziskovalnih rezultatov v prakso<\/p>\n
SKLEP<\/p>\n
– za izvajanje ZN osnovane na dokazih je pomembno, da izhaja iz perspektive
\nposameznika, ki mu moramo ponuditi najbolj\u0161e mo\u017enosti za sprejemanje lastnih odlo\u010ditev<\/p>\n
– uporaba kvalitete metodologije, zato ni samo osnova na za razvoj in delovanje prakse, temve\u010d tudi osnovana za vsakodnevno delo MS pri spoznavanju varovanca s psihi\u010dnega, fizi\u010dnega in duhovnega vidika<\/p>\n
– znotraj znanstvenih institucij so za EBP nujne raziskovalne baze<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Izobra\u017eevalno in delovno podro\u010dje : –\u00a0\u00a0\u00a0 rojena je bila 1937 l. –\u00a0\u00a0\u00a0 diplomirala iz ZN v LA 1963 –\u00a0\u00a0\u00a0 magistrirala iz ZN 1966 –\u00a0\u00a0\u00a0 magistrirala iz sociologije 1977 –\u00a0\u00a0\u00a0 bila je postdiplomska doktorska predavateljica –\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dlanica ameri\u0161ke akademije za ZN –\u00a0\u00a0\u00a0 profesorica na School of Nursing<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[423,422,83,3655,424],"class_list":["post-311","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-adaptacijski-model","tag-teorija-caliste-roy","tag-zdravstvena-nega-1","tag-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-zn1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/311","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=311"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/311\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=311"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=311"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=311"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}