{"id":312,"date":"2008-05-20T20:19:49","date_gmt":"2008-05-20T19:19:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/teorija-doroteje-orem-teorija-samooskrbe\/"},"modified":"2010-06-16T07:03:48","modified_gmt":"2010-06-16T06:03:48","slug":"teorija-doroteje-orem-teorija-samooskrbe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/teorija-doroteje-orem-teorija-samooskrbe\/","title":{"rendered":"Teorija Doroteje Orem &#8211; teorija samooskrbe"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/doroteja-orem.jpg\" alt=\"doroteja-orem.jpg\" align=\"left\" height=\"100\" width=\"90\" \/>Izobra\u017eevalno podro\u010dje :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 v zgodnjih 30. letih \u0161ol za ZN v Washingtonu<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1937 diplomirala<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1945 magistrirala<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 bila je u\u010diteljica in svetovalka<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 prijela veliko nacionalnih nagrad, \u010dastni doktorat znanosti<br \/>\n<!--more--><\/p>\n<p>Prakti\u010dno obdobje :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1958-1959 je bila svetovalka na oddelku za zdravstvo, izobra\u017eevanje in socialno skrbstvo na ministrstvu za izobra\u017eevanje<\/p>\n<p>Pri tem delu se je za\u010dela spra\u0161evati v kak\u0161nih pogojih dela se znajde oseba, ko sama ali ji drugi dolo\u010dijo, da potrebuje zdravstveno varstvo. Ko MS postane DRUGI JAZ. Iz tega razvije koncept samooskrbe.<\/p>\n<p>Razvoj teorije<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Oremin koncept samooskrbe ZN je bil prvi\u010d objavljen leta 1959<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Koncept samooskrbe je razvijala naprej in leta 1971 objavila knjigo ZN Koncepti prakse; Nursing, Concepts of Praktice<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Tretja izdaja ka\u017ee na razvoj Oremine splo\u0161ne teorije ZN, ki je sestavljena iz trh medseboj povezanih teoreti\u010dnih konceptov:<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 TEORIJA SAMOOSKRBE<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 TEORIJA DELNE SAMOOSKRBE<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 TEORIJA SISTEMOV ZN<\/p>\n<p>TEORIJA SAMOOSKRBE<\/p>\n<p>Oremova je prepri\u010dana, da zdravstveno varstvo predvsem zanima posameznikova potreba po aktivni samooskrbi in stalnem izvajanju le te, kar mu omogo\u010da, da se ohrani\u00a0 pri \u017eivljenju, je zdrav ali pa se mu zdravje povrne, ozdravi od bolezni ali po\u0161kodb in je sposoben obvladati posledice.<br \/>\nOremova opisuje samooskrbo kot osebno spretnost in ciljno orientirano obna\u0161anje, ki je usmerjeno na posameznikovo sposobnost k reguliranju njega samega in okolja na tak na\u010din, da ostane pri \u017eivljenju, u\u017eiva zdravje in dobro po\u010dutje, ter prispeva k lastnemu razvoju.<\/p>\n<p>Teorija samooskrbe vklju\u010duje tri teoreti\u010dne perspektive :<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 SAMOOSKRBA<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 je izvajanje posameznih aktivnosti, ki jih posamezniki za\u010dnejo izvajati zase, mu pomagajo ohranjati zdravje , po\u010dutje in mu pomaga, da ostane celovita osebnost.<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Pomeni, da samostojno izvaja celovito nego zase<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 Samooskrbo na splo\u0161no izvajajo odrasle osebe, med tem ko pacienti in otroci izvajajo samooskrbo do dolo\u010dene mere<\/p>\n<p>Sposobnost samooskrbe je posameznikova sposobnost, da se udejstvuje pri samooskrbi, kar je pogosto pogojeno s starostjo, razvojno stopnjo, \u017eivljenjskimi izku\u0161njami, sociokulturno usmerjenostjo in razpolo\u017eljivimi sredstvi. Oremin pogled samooskrbe je edinstven oseben proces na katerega vplivajo faktorji : starost, spol, zdravje, rast in razvoj, sociokulturno okolje, zdravstveni sistem, dru\u017eina, \u017eivljenjski slog.<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 PRIPOMO\u010cKI SAMOSKRBE<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 TERAPEVTSKO ZAHTEVA PO SAMOOSKRBI<\/p>\n<p>Je skupek dejavnosti samooskrbe, ki jih je potrebno izvajati dolo\u010den \u010das zato, da zahteve samooskrbe izpolnimo<\/p>\n<p>KATEGORIJE POTREB PO SAMOOSKRBI<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 UNIVERZALNE potrebe po samooskrbi so skupne vsem ljudem, v vseh \u017eivljenjskih obdobjih, vendar se spreminjajo glede na \u010das :<\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje zadostne koli\u010dine zraka<br \/>\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje zadostne koli\u010dine vode<br \/>\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje zadostne koli\u010dine hrane<br \/>\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje izlo\u010danja in odvajanja<br \/>\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje pravega ravnovesja med spanjem in po\u010ditkom<br \/>\n6.\u00a0\u00a0\u00a0 prepre\u010devanje nevarnosti, ki stre\u017eejo \u010dloveku po \u017eivljenju in ogro\u017eajo njegovo blaginjo in delovanje<br \/>\n7.\u00a0\u00a0\u00a0 pospe\u0161evanje \u010dlovekovega delovanja in razvoja znotraj dru\u017ebenih skupin v skladu z mo\u017enostmi, omejitvami in \u010dlovekovo \u017eeljo biti normalen.<\/p>\n<p>\u2022RAZVOJNE potrebe po samooskrbi, so potrebe, ki zadevajo rast in razvoj posameznika. Vklju\u010dujejo univerzalne potrebe posameznika in se le te nana\u0161ajo specifi\u010dno na razvoj.<br \/>\nRazvojne potrebe vklju\u010dujejo tudi potrebe, ki so posledica kak\u0161nega stanja, oziroma so\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v povezavi z nekim dogodkom.<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 ODMIK OD ZDRAVJA :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje primerne zdravstvene pomo\u010di<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010dinkovita izvedba ukrepov, ki jih predpi\u0161e zdravnik<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 spremembe samooskrbe, sprejeti dejstvo, da je za dolo\u010deno obdobje ali za stalno odvisen od drugih<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 privajanje na \u017eivljenje z u\u010dinki patolo\u0161kih pogojev in stanj, ter u\u010dinki diagnosti\u010dno terapevtskih pogojev<\/p>\n<p>MS se lahko vklju\u010duje v vseh treh podro\u010djih samooskrbe !<\/p>\n<p>TEORIJA DELNE SAMOOSKRBE- DEFICIT V SAMOOSKRBI<\/p>\n<p>To je takrat, ko posameznik ni sposoben opravljati samooskrbe zase. To je Oremina osrednja teorija.<\/p>\n<p>Oremova vidi ZN kot profesionalno izobra\u017eevanje in nadomestilo ljudem z deficitom v samooskrbi.Zmo\u017enost, sposobnost samooskrbe,pomeni koli\u010dino in vrsto aktivnosti,\u00a0 ki jih posameznik izvaja v dolo\u010denih pogojih in vsebuje :<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 pozornost in odzivanje potreb po delni ali celoviti samooskrbi na kar vplivajo zunanji in notranji faktorji<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje samooskrbe<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 razlog za zagotavljanje samooskrbe<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 motivacijo- motiv za doseganje ciljev samooskrbe<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 pridobivanje znanja za samooskrbo<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 spretnosti na posameznih podro\u010djih samooskrbe<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 prioritete, zmo\u017enost dolo\u010ditve vrstnega reda v samooskrbi<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 integracijo, aktivnosti samooskrbe integrirane v vsakodnevno \u017eivljenje<\/p>\n<p>MS mora oceniti zmo\u017enost pacienta za samooskrbo. Deficit v samooskrbi se nana\u0161a na nesposobnost posameznika za stalno in u\u010dinkovito samooskrbo, ki je terapevtsko zahtevana. Deficit samooskrbe je individualen.<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 METODE POMO\u010cI V DEFICITU<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 delovanje in izvr\u0161evanje za varovanca<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje varovanca<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 psihofizi\u010dna podpora varovancu<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje okolja, ki pospe\u0161i osebni razvoj in omogo\u010da sposobnost zadovoljevanja sedanjih in bodo\u010dih potreb po aktivnosti<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010denje varovanca<\/p>\n<p><!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>\u2022IZVAJANJE SAMOOSKRBE<br \/>\nOremova trdi, da je kakovost samooskrbe odvisna od ocene, dolo\u010ditve in zmo\u017enosti izvedbe. MS mora znati oceniti zmo\u017enost pacienta za samooskrbo.<\/p>\n<p>\u2022DEFICIT SAMOOSKRBE<br \/>\nSe nana\u0161a na nesposobnost \u010dloveka za stalno in u\u010dinkovito samooskrbo. Gre za razliko \u010dlovekove sposobnosti za samooskrbo in samooskrbo, ki je terapevtsko zahtevana.<\/p>\n<p>TEORIJA SISTEMOV ZDRAVSTVENE NEGE<\/p>\n<p>Sistem ZN oblikuje MS na osnovi pacientovih potreb po samooskrbi in njegovih sposobnostih za samooskrbo. Oremova opisuje delovanje MS pri oblikovanju razli\u010dnih aktivnostih za ljudi, ki potrebujejo pomo\u010d pri zadovoljevanju njihovih potreb.<\/p>\n<p>POPOLNOMA NADOMESTNI SISTEM ZN<br \/>\nKo posameznik ne more izvajati samooskrbe. \u010clovek z omejitvami je pri zagotavljanju svojega obstoja in blaginje popolnoma odvisen od drugih.<\/p>\n<p>DELNO NADOMESTNI SISEM ZN<br \/>\nMS in pacient skupaj izvajata aktivnosti samooskrbe.<\/p>\n<p>PODPORNO IZOBRA\u017dEVALNI SISTEM ZN<br \/>\nKo je posameznik sposoben opravljati samooskrbo, vendar potrebuje znanje in spretnosti.<\/p>\n<p>Oblika in elementi sistema ZN dolo\u010data :<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 obseg odgovornosti MS pri zagotavljanju ZN<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 splo\u0161ne in posebne vloge MS in pacienta<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 vzroke za odnose MS in pacient<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 vrste pomo\u010di in vzorce izvajanj teh pomo\u010di, ter dejanj MS in pacienta pri regulaciji zahtev po samooskrbi in pri zadovoljevanju njegovih terapevtskih zahtev po samooskrbi<\/p>\n<p>KONCEPTI METAPARADIGME<\/p>\n<p>\u010cLOVEK :<br \/>\nje posameznik v okviru zadovoljevanja potreb po samooskrbi. V tem kontekstu ga vidi kot edinstveno bitje s kompleksnimi izku\u0161njami in celovitimi potrebami po samooskrbi.<\/p>\n<p>OKOLJE :<br \/>\n\u010cloveka in okolje vidi kot funkcionalno celoto, znotraj katere drug na drugega vplivata.<br \/>\nOkolje so osnovni dejavniki okoli\u0161\u010din, ki se nana\u0161ajo na posameznikovo sposobnost in potrebo po samooskrbi. Okolje si predstavlja kot \u0161irok spekter sorodnih dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo spretnost samooskrbe in na njegovo potrebo po terapevtski samooskrbi.<\/p>\n<p>ZDRAVJE :<br \/>\nozna\u010duje kot strukturalno in funkcionalno celovitost posameznika. Zdravje predstavlja napredovanje k \u010dim vi\u0161ji stopnji celovitost. Zdravje in dobro po\u010dutje sta rezultata samooskrbe, nista pa sama po sebi zadosten pogoj.<\/p>\n<p>ZDRAVSTVENA NEGA :<br \/>\nTeorija jasno in sistemsko opisuje ZN in okvir za izvajanje ZN skozi razli\u010dne sisteme. Zagotavlja jasen in direkten pristop k izvajanju, zato je teorija izjemno popularna v ZN.<\/p>\n<p>PROCES ZN<\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0 faza PZN : DOLO\u010cITEV ALI JE ZN POTREBNA ALI NE<\/p>\n<p>MS zbere podatke s podro\u010dja univerzalnih, razvojnih potreb in potreb pri odmiku od zdravja. Pravilno mora oceniti posameznikovo sposobnost za zadovoljevanje potreb po samooskrbi in dolo\u010diti njegovo stopnjo odvisnosti.Zbrane podatke analizira.<\/p>\n<p>MS in pacient oblikujeta sistem in na\u010drtujeta ZN.<\/p>\n<p>2.\u00a0\u00a0\u00a0 faza PZN : OBLIKOVANJE SISTEMA ZN vklju\u010duje :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 uresni\u010ditev pacientovih terapevtskih zahtev po samooskrbi<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 izbira pomo\u010di, ki bo uspe\u0161na in izvedljiva pri nadome\u0161\u010danju oz. premagovanju pacientove pomankljive samooskrbe<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 MS izbere ustrezno metodo dela ( vodenje, podpora, u\u010denje, izvajanje, prilagajanje okolju )<\/p>\n<p>3.\u00a0\u00a0\u00a0 faza PZN : PRIKAZ UKREPOV IN INTERVENCIJ ZN<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pri izvajanju dela MS izbira med oblikami in metodami dela<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnosti MS in pacienta spodbujata pavienta za samooskrbo, zadovoljujeta potrebe po samooskrbi, zmanj\u0161ujeta deficit v samooskrbi<\/p>\n<p>PREDNOSTI IN OMEJITVE TEORIJE<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 teorija dolo\u010da osnovo ZN<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 najve\u010dja prednost teorije je, da to\u010dno dolo\u010di kdaj je ZN potrebna in v poklic MS vklju\u010duje stalno izobra\u017eevanje<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 poudarja, da so MS izobra\u017eene in ne izurjene<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 opozarja na posameznikovo odgovornost do zdravja, ki opravi\u010duje hiter odpust iz bolni\u0161nice in negovanje na domu<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 samooskrbo posameznika je raz\u0161irila tudi na dru\u017eine, skupine in dru\u017ebene skupnosti<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 teorija je uporabna na podro\u010dju izobra\u017eevanja, prakse in raziskovanja<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Izobra\u017eevalno podro\u010dje : &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 v zgodnjih 30. letih \u0161ol za ZN v Washingtonu &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1937 diplomirala &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1945 magistrirala &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 bila je u\u010diteljica in svetovalka &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 prijela veliko nacionalnih nagrad, \u010dastni doktorat znanosti<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[429,425,426,428,427,3655],"class_list":["post-312","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-1letnik-zn1","tag-doroteja-orem","tag-dorothea-orem","tag-teorija-doroteje-orem","tag-teorija-samooskrbe","tag-1letnik-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/312","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=312"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/312\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=312"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=312"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=312"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}