{"id":315,"date":"2008-05-20T20:24:57","date_gmt":"2008-05-20T19:24:57","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/teorija-hildegard-e-peplau\/"},"modified":"2010-06-16T07:03:33","modified_gmt":"2010-06-16T06:03:33","slug":"teorija-hildegard-e-peplau","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/teorija-hildegard-e-peplau\/","title":{"rendered":"Teorija Hildegard E. Peplau"},"content":{"rendered":"

\"hildegard1.jpg\"\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Ameri\u0161ka avtorica , rojena 1909
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Pionirka na podro\u010dju ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Je nacionalno in internacionalno priznana MS
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 1931 je diplomirala iz ZN v Pottstownu, Pennsylvania
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 1943 je diplomirala iz interpersonalne psihologije na Bennington College, Columbia University in New York
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 1947 je magistrirala iz psihiatri\u010dne ZN na isti univerzi
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Leta 1953 je doktorirala na razvoju kurikuluma na isti univerzi<\/p>\n


\nIzku\u0161nje vklju\u010dujejo :
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Bila je voja\u0161ka MS
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Raziskovanje v ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Privatna praksa v psihiatri\u010dni ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Vplivala na razvoj veliko programov ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Pou\u010devala je psihiatri\u010dno ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Je zaslu\u017eni profesor na Rutgers University<\/p>\n

Model<\/p>\n

Njen medicinski model temelji na:
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Logi\u010dno-pozitivisti\u010dni, objektivni in naravoslovni perspektivi
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Pacient je bil obravnavan kot primer in je predstavljal problem za raziskovanje, diagnozo, obravnavo in zdravljenje
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 ZN \u0161e ni bila uveljavljena kot profesija in ni imela jasne identifikacije
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 MS so asistirale zdravnikom in izvajale razli\u010dne naloge<\/p>\n

Eden od pozitivnih rezultatov njenega modela je bila preusmeritev MS od bolezni k pacientu.<\/p>\n

Peplau je razvila psihodinami\u010den model \u2013 model medsebojnih odnosov :
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Teorija temelji na medsebojnem terapevtskem procesu, ki s pomo\u010djo u\u010denja in psihoterapije vodi in pospe\u0161uje razvoj osebnosti
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 ZN mora pomagati \u010dloveku pri razvoju osebnosti v smeri kreativnega, konstruktivnega in produktivnega osebnega in dru\u017ebenega \u017eivljena<\/p>\n

Medsebojni odnosi<\/p>\n

Obsegajo vse procese, ki nastajajo med dvema ali ve\u010d osebnosti.
\nTi odnosi so :
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Odnos med MS in pacientom \u2013 je situacija medsebojnega ponavljajo\u010dega se razmerja in predstavlja jedro ZN. Vsak odnos med MS in pacientom pomeni medsebojno situacijo, ki je izobra\u017eevalna in terapevtska. V njej prihajata do novih spoznanj in gradita konstruktiven medsebojni odnos in spo\u0161tovanje drug\u00a0 drugega kot osebnosti.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Komunikacija \u2013 je medsebojni proces, ki vklju\u010duje besedno in nebesedno komunikacijo. Komunikacija mora biti jasna in razumljiva. Nebesedna je neodvisna od besede in vklju\u010duje empatijo, besedna pa vklju\u010duje uporabo besed, pojmov in simbolov za izra\u017eanje misli in ob\u010dutij.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Razumevanje samega sebe \u2013 je pomembno za vzpostavitev ustreznega odnosa. Za MS je pomembno, da pozna samega sebe kot osebnost, svoje pozitivne in negativne resurse.<\/p>\n

Odnos med pacientom in MS<\/p>\n

Psihodinami\u010dna narava ZN poteka skozi \u0161tiri faze razvoja, ki ga Peplau opi\u0161e kot odnos med pacientom\u00a0 in MS :<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Orientacija
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Identifikacija
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Interakcija
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Razre\u0161itev<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0 Faza orientacije \u2013 Pacient\u00a0 i\u0161\u010de profesionalno pomo\u010d na osnovi potrebe, ki jo ob\u010duti, ali postavljene diagnoze. MS mu pomaga v identifikaciji in razjasnitvi njegovega problema. V tej fazi oba spoznata in razumeta svoja pri\u010dakovanja in vlogo. Jasna in trdna vloga MS je bistvena pri sre\u010danju s pacientom. Ti dve komponenti pacient preverja, da ustvari zaupanje v MS. Faza se kon\u010da, ko bolnik spozna svoje probleme in je pripravljen na sodelovanje. V tej fazi ni poudarek na bolezni.<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0 Faza identifikacije bolnikovih problemov in potreb \u2013 Pacient se identificira z MS, ki mu pomaga v dolo\u010danju njegove vloge v procesu ZN. MS ga podpira skozi proces bolezni in mu pomaga v rasti in\u00a0 razvoju njegove osebnosti. MS in pacient naredita na\u010drt izrabe resursov in negovalnih intervencij, ki jih bo pacient lahko optimalno izkoristil. Pacient je v procesu ZN lahko samostojen ali delno ali popolnoma odvisen od MS. Pacient spozna in razume svojo situacijo.<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0\u00a0 Faza interakcije \u2013 Pacient posku\u0161a maksimalno izkoristiti ponujeno pomo\u010d. Skupni cilj MS in pacienta je doseganje predhodno zastavljenih ciljev.<\/p>\n

4.\u00a0\u00a0\u00a0 Faza razre\u0161itve problema \u2013 Cilji so postopoma dose\u017eeni in pacient postane neodvisen od ZN. Oblikovani so novi cilji in novi koraki k nadaljnjemu razvoju in osebnostni rasti.<\/p>\n

<\/p>\n

V teoriji Peplau je osrednjega pomena medsebojni odnos med MS in pacientom ter terapevtska interakcija. Medsebojni odnos s pacientom je psihodinami\u010den.<\/p>\n

Naloge MS v odnosu med pacientom in MS<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Tujec \u2013 v fazi orientacije sta MS in pacient drug drugemu popolna tujca. Vljudnost in emocionalna podpora pomaga k nadaljnjemu razvoju odnosov.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Ekspert \u2013 MS je oseba, ki pomaga pri razre\u0161evanju pacientovih specifi\u010dnih problemov. Ima znanje in spretnosti ter izvaja intervencije.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010diteljica \u2013 MS z znanjem in spretnostmi izvaja naloge. U\u010denje je Peplau postavila kot najpomembnej\u0161i aspekt ZN. Skozi u\u010denje vodi pacienta k rasti in razvoju njegove osebnosti.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Vodja \u2013 pacient ima v procesu ZN aktivno vlogo. To vlogo pacienta zagotovi MS z demokrati\u010dnim vodenjem, zagotavljanjem informacij in spodbujanjem sodelovanja.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Nadomestilo \u2013 MS prevzame vlogo drugega. To pomeni, da\u00a0 MS in pacient skupaj dolo\u010dita stopnjo odvisnosti v odnosu.
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Vir \u2013 MS zagotavlja pacientu specifi\u010dne informacije, ki pripomorejo k razumevanju problemov ali novih situacij.<\/p>\n

V odzivanju na razli\u010dne probleme in potrebe pacienta skozi faze njegove bolezni razvija MS razli\u010dne vloge.
\nKONCEPTI METAPARADIGME<\/p>\n

\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Okolje
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravje<\/p>\n

\u010clovek
\nJe bitje, ki \u017eivi v nestabilnem okolju s fiziolo\u0161kimi, psiholo\u0161kimi, socio-kulturnimi vplivi in te\u017ei k ravnovesju. Kot osebnost vsak \u010dlovek \u017eivi v svojem okolju z oblikovanim vzorcem vrednot, navad, s svojimi prepri\u010danji in izku\u0161njami. Ta vzorec je pomemben pri oblikovanju medsebojnih odnosov predvsem v fazi pribli\u017eevanja in navezovanja stikov.
\nTeorija daje posamezniku osrednje mesto. Posameznika gleda kot edinstveno bitje z biolo\u0161kimi, psiholo\u0161kimi in spiritualnimi ter sociolo\u0161kimi komponentami. \u010cloveka gleda v kontekstu odnosov, ki vklju\u010dujejo MS in pacienta.<\/p>\n

Okolje
\nPeplau opisuje, da primarni faktorji iz okolja vplivajo na medsebojne odnose. Okolje je nestabilno, fiziolo\u0161ko, psiholo\u0161ko in sociokulturno valovanje ter prepletanje.<\/p>\n

Zdravje
\nJe simbol, ki predstavlja rast in razvoj osebnosti, da lahko \u017eivi v okolju kot ustvarjalen in kreativen posameznik in ima produktivno osebno in dru\u017ebeno \u017eivljenje.<\/p>\n

Zdravstvena nega
\nJe pomemben terapevtski medsebojni proces. To je simultana aplikacija umetnosti in spretnosti z namenom, dati poudarek rasti in razvoju posameznika. Vklju\u010duje rast in razvoj MS in pacienta.<\/p>\n

Prednosti in omejitve teorije Peplau<\/p>\n

Prednosti :
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Teorija zagotavlja logi\u010den in sistemati\u010den na\u010din gledanja na proces ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Jedro teorije ZN so medsebojni odnosi, ki predstavljajo integralni del dana\u0161nje ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Teorija je uporabna na vseh podro\u010djih ZN
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Prina\u0161a jedro znanja ZN<\/p>\n

Omejitve :
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Ni je mogo\u010de aplicirati na podro\u010djih ZN pri obravnavi nezavestnih pacientov
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Peplau gleda na specifi\u010dni odnos med MS in pacientom. Danes proces ZN vklju\u010duje tudi dru\u017eino, skupino in skupnost<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Ameri\u0161ka avtorica , rojena 1909 \u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Pionirka na podro\u010dju ZN \u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Je nacionalno in internacionalno priznana MS \u2022\u00a0\u00a0\u00a0 1931 je diplomirala iz ZN v Pottstownu, Pennsylvania \u2022\u00a0\u00a0\u00a0 1943 je diplomirala iz interpersonalne psihologije na Bennington College, Columbia University in New York \u2022\u00a0\u00a0\u00a0 1947 je magistrirala iz psihiatri\u010dne ZN na isti univerzi \u2022\u00a0\u00a0\u00a0 Leta 1953 … Preberi ve\u010d o Teorija Hildegard E. Peplau<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[429,430,431,3655],"class_list":["post-315","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-1letnik-zn1","tag-hildegard-e-peplau","tag-medsebojni-odnosi","tag-1letnik-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=315"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/315\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=315"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}