{"id":317,"date":"2008-05-20T20:27:50","date_gmt":"2008-05-20T19:27:50","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/teorija-imogene-king-teorija-interakcij\/"},"modified":"2010-06-16T07:03:11","modified_gmt":"2010-06-16T06:03:11","slug":"teorija-imogene-king-teorija-interakcij","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/teorija-imogene-king-teorija-interakcij\/","title":{"rendered":"Teorija Imogene King &#8211; teorija interakcij"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/imogena-king.jpg\" alt=\"imogena-king.jpg\" align=\"left\" height=\"120\" width=\"90\" \/>Izobra\u017eevalno podro\u010dje:<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 rojena je bila 1923 v ZDA<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1945 je diplomirala iz ZN<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1948 je diplomirala iz ZN na fakultetnem nivoju<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1957 je magistrirala<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1961 je doktorirala iz pedagogike<br \/>\n<!--more--><\/p>\n<p>Prakti\u010dno podro\u010dje :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 od 1945 opravljala delo na razli\u010dnih podro\u010djih ZN<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1961- 1966 je bila profesorica ZN<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1966- 1968 je bila pomo\u010dnica direktorja za raziskovanje v ZN na podro\u010dju ZDA<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1968- 1972 je bila direktorica \u0161ole za ZN<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1978- 1980 je bila koordinator klini\u010dnega raziskovanja<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1990 upokojila in bila zaslu\u017eni profesor<\/p>\n<p>Razvoj teorije :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 ko je bila v NY na Columbian University je izdala knjigo Toward a theory of Nursing, ki je bila l. 1973 knjiga leta<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1981 je izdala drugo izdajo in je v njej dodelala koncepte<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1986 je izdala korikulum v ZN<\/p>\n<p>Osnova teorije :<br \/>\nTeorijo je izpeljala direktno iz prakse. Zanimalo jo je kaj dela ZN, kaj je PZN, kaj je cilj ZN, kako so MS izobra\u017eene; kdo so MS?<\/p>\n<p>Njena teorija temelji na dinami\u010dni teoriji in gre za teorijo interakcij. Na vse je gledala kot na sistem.<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 temeljni cilj ZN je zdravje posameznika in \u0161ir\u0161e skupnosti. Ljudje so odprti sistem v stalni interakciji s svojim okoljem<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 temeljna interakcija je interakcija med MS in P, da dose\u017eeta cilje<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 koncepti so trije :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 socialni<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 interpersonalni<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 personalni<\/p>\n<p>Vsi trije koncepti vplivajo drug na drugega in osrednja tema je \u010dlovek, ki je prav tako sistem. Sistemski okvir skupaj funkcionira, vsi so med sabo povezani. Kingova teorija je zelo usmerjena teorija, MS in P sta v transakciji in morata delovati skupaj.<\/p>\n<p>PERSONALNI SISTEM : \u00bbJAZ\u00ab kot subjekt<\/p>\n<p>Je notranji sistem. V personalnem sistemu zelo dobro opi\u0161e \u010dloveka, posameznika. To je \u010dlove\u0161ko bitje, to sem jaz. Jaz kot subjekt je v personalnem sistemu opisan kot kompleksna celota. Posameznikov jaz je se\u0161tevek vsega, kar ozna\u010duje posameznika in vklju\u010duje sistem idej, vedenj- pristopov, vrednot, pripadnosti. Jaz je posameznikov notranji svet, ki je sestavljen iz drugih stvari in ljudi.<\/p>\n<p>Razvoj in rast :\u00a0 jaz je subjekt rasti in razvoja, torej je rast in razvoj definirana\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kot proces \u010dlovekovega \u017eivljenja, ki pomeni premik od njegovih potencialov do doseganja samopotrditve, uresni\u010ditev samega sebe.<\/p>\n<p>\u010cas in prostor :\u00a0 \u010cas je zaporedje dogodkov in ob\u010dutkov, ter je edinstvena izku\u0161nja na poti. Prostor obstaja v vseh smereh, je povsod enak in je definiran s fizi\u010dnim obmo\u010djem znanim kot teritorij. Kamorkoli ga damo vedno se odvija interakcija in transakcija med MS in P.<\/p>\n<p>Zaznave :\u00a0 podzavestno zaznavanje okolja, ki je odvisno tudi od izku\u0161enj posameznika. To je subjektivni na\u010din zaznavanje realnost in je opredeljen glede na izku\u0161nje in prirojene zna\u010dilnosti. Zaznavanje je proces oplemenitenja podatkov, v katerem posameznik interpretira sebe, svoje telo, rast, razvoj, \u010das in prostor. Edinstvene kvalitete vsakega \u017eivega bitja so izra\u017eene znotraj vseh stvari. Vsako \u010dlove\u0161ko bitje je zaznano v vsaki situaciji razli\u010dno.<\/p>\n<p>INTERPERSONALNI SISTEM<\/p>\n<p>Zajema dve ali ve\u010d oseb, oziroma manj\u0161e skupine, dru\u017eino, negovalni tim, \u2026<br \/>\nKoncepti interpersonalnega sistema so :<\/p>\n<p>KOMUNIKACIJA<br \/>\npredstavlja direkten verbalen prenos informacij, ki je dvosmeren. Trdi, da je verbalna ( MS ) in neverbalna ( okolje ) komunikacija izmenjava simptomov in simbolov na relaciji MS in P in P in okolje.<\/p>\n<p>INTERAKCIJA<br \/>\nje definirana kot obna\u0161anje med dvema posameznikoma. Predstavlja proces ob\u010dutkov in komunikacije med osebo in okoljem, ter med dvema osebama, ki se ka\u017ee kot verbalno in neverbalno obna\u0161anje k skupnemu cilju.<\/p>\n<p>VLOGA<br \/>\npomeni pri\u010dakovano vedenje osebe v dolo\u010deni situaciji. Oseba ima hkrati lahko ve\u010d vlog ( \u0161tudent, brat, prijatelj ) . Vendar so pri\u010dakovanja glede na posamezno vlogo kulturno dolo\u010dena. Ljudje komunicirajo o svojih pri\u010dakovanjih in glede na posamezno vlogo. MS ima vlogo, ki je definirana v negovalni situaciji, obsega pa :<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 profesionalno delovanje<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 uporaba spretnosti in znanja<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u0161tevanje vrednot za dolo\u010ditev ciljev<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d drugim za doseganje ciljev<\/p>\n<p>STRES<br \/>\nje dinami\u010dna situacija, kjer je oseba v interakciji z okoljem. Obsega izmenjavo energije in informacij med osebo in okoljem, ki omogo\u010da nadzor virov stresa. MS mora ugotoviti kje so viri stresa in te vire omejiti. Stres vpliva na \u010dlovekovo zaznavanje in lahko zmanj\u0161a racionalnost.<\/p>\n<p>TRANSAKCIJA<br \/>\nje proces interakcije v katerem \u010dlove\u0161ko bitje komunicira z okoljem, ki ima zanj vrednost in pomen. Predstavljajo ciljno usmerjeno vedenje \u010dloveka za doseganje ciljev.<\/p>\n<p>SOCIALNI SISTEM<br \/>\nPredstavlja ga okolje in vpliva na oba prej\u0161nja sistema. \u0160ir\u0161e skupine ljudi s skupnimi interesi, bolnice, \u0161ole, dru\u0161tva, kot celota. Vrednotenje zdravstvenega sistema kot dru\u017ebenega sistema zahteva poznavanje konceptov :<\/p>\n<p>Organizacija : ki zajema \u0161tiri parametre :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dlove\u0161ke vrednote ( oblika vedenja, potrebe, cilji, pri\u010dakovanja )<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 naravno okolje ( materialni in \u010dlove\u0161ki viri )<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 delodajalec \u2013 zaposleni ali otroci &#8211; star\u0161i<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 tehnologija za doseganje ciljev<\/p>\n<p>Organizacijo vzpostavlja \u010dlovek, ki dolo\u010da polo\u017eaj vloge in postavlja cilje.<\/p>\n<p>Avtoriteta :\u00a0 je vzajemni proces v organizaciji, ki je povezan s polo\u017eajem posameznika, kateri je pristojen za proces dela, priznanje in sankcije. Upo\u0161tevati pa mora \u010dloveka.<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><\/p>\n<p>Mo\u010d- oblast : predstavlja mo\u017enost za uporabo organizacijskih virov za doseganje ciljev. Mo\u010d je ozna\u010dena kot univerzalna, situacijska, kot osnova v organizaciji, omejena z viri, dinami\u010dna in usmerjena k ciljem.<\/p>\n<p>Status : je polo\u017eaj posameznika v skupini ali skupine v odnosu do drugih skupin v organizaciji. Predstavlja status povezan s privilegiji, dol\u017enostmi in zahtevami.<\/p>\n<p>Odlo\u010danje- kontrola : je dinami\u010den in sistemati\u010den proces, ki je usmerjen k ciljem in zbiranjem alternativnih mo\u017enosti.<\/p>\n<p>KONCEPTI INTERAKCIJE<\/p>\n<p>Personalni, interpersonalni in socialni sistem so v stalni interakciji in vplivajo drug na drugega, zato se imenuje odprti sistem. Vsak od sistemov je ciljno usmerjen. Poudarjen pa je interpersonalni sistem.<br \/>\nMS in P morata dose\u010di soglasje, ki bo vodilo do ciljev.<\/p>\n<p>V ospredju je \u010dlovek in sistemi, ki so skozi interakcije usmerjeni k ciljem . MS in P morata tesno sodelovati, skupaj morata ustvariti smer za vrnitev in ohranitev zdravja, da ta lahko ponovno funkcionira v predvidenih \u017eelenih vlogah.Interakcija je ciljno usmerjana za doseganje zastavljenih ciljev.<\/p>\n<p>Elementi v odnosu MS in P, ki vodijo v transakcijo so:<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 akcija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 reakcija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 skupno postavljanje ciljev<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 usklajevanje mnenj pri ciljih<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 soglasje mnenj za dosego ciljev<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 transakcija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 doseganje ciljev<\/p>\n<p>Predlogi za uspe\u0161no interakcijo med MS in P :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de je spoznanje v odnosu MS in P natan\u010dno, bo pri\u0161lo do medsebojnega vplivanja<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de bo pri\u0161lo do uresni\u010ditve, bodo dose\u017eeni cilji- realizacija<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de bodo cilji dose\u017eeni bo ZN u\u010dinkovita<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de bo odnos med MS in P povzro\u010dil uresni\u010ditev, bosta pove\u010dana rast in razvoj<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de se bosta dopolnjevali pri\u010dakovana in izpolnjena vloga MS in P, bo pri\u0161lo do uresni\u010ditve na\u010drta ZN<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de pride do spora v odnosu MS in P, bo pri\u0161lo do stresa v odnosu<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de MS s posebnimi znanji in spretnostjo z komunikacijo informira pacienta, bo pri\u0161lo do skupnega postavljanja ciljev in do doseganja le teh<\/p>\n<p>Notranje omejitve :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 MS in P se ne poznata<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 MS je poobla\u0161\u010dena za izvajanje profesionalne ZN<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 P potrebuje storitve, ki jih zagotavlja MS<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 MS in P sta v specifi\u010dnem razmerju, kjer imata: MS znanje in spretnosti za izvajanje ZN in pacient znanje in informacije o sebi.<\/p>\n<p>Zunanje omejitve :<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 interakcija poteka med dvema osebama<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 interakcija je omejena na profesijo ZN in P<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 je interakcija do katere prihaja v naravnem okolju ( v\u010dasih P in MS nista ista krvna grupa )<\/p>\n<p>KONCEPTI METAPARADIGME<\/p>\n<p>\u010cLOVE\u0160KO BITJE : o \u010dloveku govori celostno, nanj gleda\u00a0 kot na odprti sistem, ki je v konstantni interakciji z okoljem. Je zavestno, socialno, racionalno in \u010dasovno orientirano bitje z zmo\u017enostjo zaznavanja in ob\u010dutenja, ter reguliranja k dolo\u010denim ciljem. Domnev o posameznikih :<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 so duhovna bitja<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 imajo zmo\u017enost razmi\u0161ljanja, vedenja, izbir<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0skozi jezik in simbole bele\u017eijo svojo zgodovino<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 predstavljajo odprti sistem transakcij z okoljem<br \/>\n&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 so edinstvena in holisti\u010dna bitja<\/p>\n<p>ZDRAVJE : je dinami\u010dna \u017eivljenjska izku\u0161nja, ki zahteva stalno prilagajanje \u010dloveka stresnim situacijam v zunanjem in notranjem okolju, s pomo\u010djo posameznih virov. Bolezen pa je takrat, ko ni ve\u010d ravnovesja.<\/p>\n<p>OKOLJE : se konstantno spreminja. Ljudje so z okoljem v nenehni interakciji. V ospredju je socialni sistem.<\/p>\n<p>ZN : je interpersonalni proces akcij in reakcij, pri \u010demer MS in P gresta skupaj skozi sprejemanje odlo\u010ditev za doseganje ciljev: vzdr\u017eevanje zdravja, vrnitev zdravja, pomo\u010d umirajo\u010dim.<\/p>\n<p>PROCES ZDRAVSTVENE NEGE<\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0 faza PZN\u00a0\u00a0\u00a0 UGOTAVLJANJE POTREB<\/p>\n<p>MS in P izmenjujeta informacije, da lahko zastavljata cilje in usmerjata vse aktivnosti za doseganje ciljev. V tej fazi gre za intervju, kot tehniko pristopa k \u010dloveku, opazovanje, nujno je tudi ocenjevanje. Komunikacija je nujna, saj se z njo ugotovijo potrebe in odstopanja. Na koncu pridemo do negovalnih diagnoz.<\/p>\n<p>2. faza PZN\u00a0\u00a0 NA\u010cRTOVANJE<\/p>\n<p>Pomeni postaviti cilje in sprejemanje odlo\u010ditev kako dose\u010di cilje. MS in P skupaj naredita na\u010drt ciljev, ki spadajo v vsakodnevno \u017eivljenje. Doseganje ciljev pa je odvisno od \u010dlovekove sposobnosti interakcije in soglasja.<\/p>\n<p>3. faza PZN\u00a0\u00a0\u00a0 IZVAJANJE NA\u010cRTA<\/p>\n<p>MS mora upo\u0161tevati, da je P edinstveno bitje, kateremu mora prilagoditi izvajanje intervencij. Vloge morata uskladiti in sprejeti. Uspe\u0161na trasakcija omogo\u010da le natan\u010dna in vestna interakcija.<\/p>\n<p>4. faza PZN\u00a0\u00a0 VREDNOTENJE<\/p>\n<p>Daje opis rezultatov, daje povratno informacijo o u\u010dinkovitosti ZN.<br \/>\n( merljiva, dokazana, zapisana )<\/p>\n<p>PREDNOSTI IN OMEJITVE TEORIJE<\/p>\n<p>\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 teorija doseganja ciljev temelji na psihologiji \u010dlove\u0161kega bitja v okviru sistemske teorije<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 teorija je dala prispevek z vidika interaktivnega pristopa za doseganje ciljev ZN ( pomo\u010d pri ohranitvi in povrnitvi zdravja, aktivnosti ZN )<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 teorija omogo\u010da celovit pristop k ZN in interaktivno delovanje MS in P<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 uporabna je na vseh podro\u010djih<br \/>\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 teorija zahteva poznavanje sistemskih teorij<\/p>\n<p>= dinami\u010dne; osebne, medosebne in dru\u017ebene<br \/>\nodprte sisteme ; akcija, reakcija, interakcija, transakcija in povratna informacija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Izobra\u017eevalno podro\u010dje: &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 rojena je bila 1923 v ZDA &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1945 je diplomirala iz ZN &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1948 je diplomirala iz ZN na fakultetnem nivoju &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1957 je magistrirala &#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 1961 je doktorirala iz pedagogike<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[441,432,433,3655],"class_list":["post-317","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-1-letnik-zn","tag-teorija-imogene-king","tag-teorija-interakcij","tag-1letnik-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/317","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=317"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/317\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=317"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=317"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=317"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}