![\"sesttre.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/sesttre.jpg\")
1.\u00a0 ZAKAJ JE POMEMBNO POZNAVANJE ZGODOVINE ZN?<\/p>\n1.\u00a0 ZAKAJ JE POMEMBNO POZNAVANJE ZGODOVINE ZN?<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Pogojuje nam razumevanje nekaterih situacij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Na osnovi poznavanja zgodovine lahko na\u010drtujemo prihodnost<\/p>\n
2. KAKO JE POTREBNO OBRAVNAVATI ZGODOVINO ZN?<\/p>\n
Obravnavamo jo lahko le kod del splo\u0161ne zgodovine, vklju\u010dno z zgodovino medicine. Vedno obstaja tudi povezava stroke z dru\u017ebenim okoljem in kulturo.
\n<\/p>\n
3.\u00a0 KAKO RAZDELIMO ZGODOVINO ZN Z EDUKATIVNEGA VIDIKA?<\/p>\n
EDUKATIVNI VIDIK \u2013 odgovarja na dva na\u010dina izvajanja ZN v \u010dasovnem obdobju: laik in strokovnjak.
\nLaik je v dolo\u010deni situaciji zelo dobrodo\u0161el, ima lahko veliko znanja, ki ga pridobi na razli\u010dne, na neformalne na\u010dine. Vendar laik lahko opazi le aktualne probleme, strokovnjak pa lahko tudi predvidi probleme, ter i\u0161\u010de vzro\u010dne povezave. Strokovnjak lahko izobrazbo doka\u017ee z izkazi.
\nEdukativni vidik nam odgovori: KAKO?, KDO?, KDAJ? in KJE? je negoval.<\/p>\n
4.\u00a0 KAJ SO ZNA\u010cILNOSTI INTUITIVNO EMPIRI\u010cNE DOBE?<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI DOBE \u2013 Postopki so bili enostavni, vklju\u010devali so spodbudne besede, besede upanja. Nego so izvajale \u017eenske. \u010ceprav po biolo\u0161kem poslanstvu njihovo delo \u0161teje za manj vredno, so bile za to delo v praskupnosti cenjene in spo\u0161tovane.
\nRazli\u010dna izkustva so privedla do diferenciacije spretnej\u0161ih posameznikov. Ti so se imenovali zdravitelji, vra\u010di ali \u0161amani. Pridobili so si ugleden polo\u017eaj, ker so se jih ljudje bali zaradi magije in zakletev. Bili so prvi, ki so na ra\u010dun nego pridobili sredstva za pre\u017eivetje.
\nPoliteisti\u010dne religije so bolezen poimenovale kot voljo bogov, zato so sve\u010deniki in sve\u010denice skrbele za zdravljenje in nego ljudi. S tem so si ustvarili veliko premo\u017eenja. Imeli so \u010das za \u0161tudij in izobra\u017eevanje, ki je potekalo bolj v smeri medicine.
\nPojav kr\u0161\u010danske religije je narekoval karitativnost, to pomeni ljubezen do bli\u017enjega. Razumljeno je bilo predvsem kot naloga \u017eenske. Kasneje so se v okviru karitativnih<\/p>\n
5.\u00a0 KDO SO BILI PRVI NEGOVALCI V ZGODOVINI IN KJE SO NEGOVALI?<\/p>\n
TO SO BILI ZDRAVITELJI,VRA\u010cI ALI \u0160AMANI,NEGOVALI SO NA DOMU.<\/p>\n
6.\u00a0 KAJ JE BILA ZNA\u010cILNOST RIMSKIH MATRON?<\/p>\n
Diakonese so skrbele za reve\u017ee v zgodnjem kr\u0161\u010danstvu. Hodile so po domovih, negovale bolne in pomagale reve\u017eem. Ob tem so opravljale tudi misionarsko delo v smislu \u0161irjenja kr\u0161\u010danstva.Matrone so bile pripadnice plemstva.<\/p>\n
7.\u00a0 NA\u0160TEJ NEKAJ USTANOV,KJER SO IZVAJALI NEGO V INTUITIVNO EMPIRI\u010cNI DOBI<\/p>\n
v Gr\u010diji – ASKLEPIJIVI TEMPLJI, IATRIONE<\/p>\n
V Rimu – so bili LAZARETI KSENODOHIJE , BAZILIJE<\/p>\n
8.\u00a0 \u010cASOVNO OPREDELI DOBO ORGANIZIRANEGA PRIU\u010cEVANJA NA POKLIC IN OPI\u0160I DRU\u017dBENO IN KULTURNO OZADJE,KI JE ZNA\u010cILNO VPLIVALO NA NEGOVANJE V TEM \u010cASU<\/p>\n
DOBA ORGANIZIRANEGA PRIU\u010cEVANJA NA POKLIC (500-1859)<\/p>\n
Za to obdobje je zna\u010dilno, da prenos izku\u0161enj in znanja poteka organizirano.<\/p>\n
To dobo dolgo 1360 let delimo na 4 obdobja:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Od l. 500 \u2013 1000
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Od l. 1000 \u2013 1500
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Od l. 1500 \u2013 1700
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Od l. 1700 \u2013 1859
\nOd\u00a0 500\u00a0 ~\u00a0 1000<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI \u2013 Nara\u0161\u010dajo\u010di spiritizem \u2013 ideja, da vse izvira in je odvisno od duha. Prisotna je mo\u010dna \u0161iritev kr\u0161\u010danske vere, ki vse bolj zanemarja telo. To je vplivalo, da se je nega zreducirala predvsem na skrb za du\u0161o.<\/p>\n
KDO SO NEGOVALI:<\/p>\n
o\u00a0\u00a0\u00a0 Veliko nege so opravljale redovnice in redovniki, skrb se je velikokrat zreducirala na skrb za du\u0161o
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Dru\u017einski \u010dlani, predvsem \u017eenske
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Slu\u017eabniki oz. najeti negovalci \u2013 predvsem v premo\u017enih dru\u017einah
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Prostovoljke<\/p>\n
9.\u00a0 KAKO SO KRI\u017dARSKE VOJNE VPLIVALE NA RAZVOJ ZN?<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI: To obdobje je na za\u010detku zelo zaznamovano s kri\u017earskimi vojnami (200 let), ki so pustile pe\u010dat tudi na podro\u010dju nege. Zelo se je razvilo vite\u0161tvo, tudi meni\u0161ki vite\u0161ki redovi, ki so skrbeli za nego ranjencev: red sv. Janeza(hospitalci), red sv. Lazarja (v Lazaretih), tevtonski vite\u0161ki red,…<\/p>\n
10.\u00a0 KAJ PREDSTAVLJA OBDOBJE RENESANSE ZA ZN?<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI: To je obdobje renesanse, ki je prinesel velik razcvet znanosti in tudi medicine, nega pa kljub temu nazaduje in je dosegla najni\u017eji nivo v vsej zgodovini. Medicina se je za\u010dela pou\u010devat na univerzah.<\/p>\n
11.\u00a0 KAKO JE VINCENT DE PAUL POSKRBEL ZA USPOSABL\u010cJANJE NEGOVALCEV?<\/p>\n
V Franciji je Vincent de Paul delal na tem podro\u010dju. Povezujejo ga s prvimi zametki formalnega izobra\u017eevanja za negovalke. L.1633 je ustanovil red usmiljenk “Dames de Marite”\u00a0 skrbele so tudi za bolne po domovih in osnovale zametke patrona\u017ee.<\/p>\n
Program usposabljanja: 2 mes. pripravljalna doba,ki je vsebovala program splo\u0161nega izobra\u017eevanja \u2013 pisanje, u\u010denje, \u010ditanje, ra\u010dunanje.. temu je sledila \u00a0\u00a0\u00a0 5-letna praksa. Poudarjal je, da mora biti izbor udele\u017eenk v osebni odlo\u010ditvi \u00a0\u00a0\u00a0 posameznice in imeti mora veselje do dela. Spodbujal je k rehabilitaciji. \u00a0\u00a0\u00a0 Negovalke so bile manj izolirane. Pogosto jim je pisal in jim naro\u010dal skrb za \u00a0\u00a0\u00a0 zdravje ne le du\u0161e, ampak tudi telesa. Bil je pobudnik, da so te sestre \u00a0\u00a0\u00a0 prevzele skrb za zapu\u0161\u010dene otroke.<\/p>\n
12.\u00a0 V \u010cEM JE POMEN THEODORJA FLINDNERJA?<\/p>\n
Kasneje sta ustanovila bolni\u0161nice in sestrske \u0161ole.<\/p>\n
Najprej sta negovala sama, kasneje sta za pomo\u010d ustanovila red sodobnih DIAKONES.<\/p>\n
Redu so lahko pripadale tudi \u017eenske iz posvetnega \u017eivljenja. Pogoji za sprejem so bili: starost nad 25 let; visok socialni status (iz uglednih in po\u0161tenih dru\u017ein), veselje do nege bolnika<\/p>\n
13.\u00a0 KAKO JE DRU\u017dBENO OZADJE VPLIVALO NA ZN V DOBI MODERNEGA SESTRINSTVA?<\/p>\n
ZNA\u010cILNOSTI: Dru\u017ebeno ozadje je Nara\u0161\u010dajo\u010di kapitalizem in z njim veliko revnega delavstva. Nego so pogosto izvajali brezvoljni ljudje z malo znanja. Znanje ni pripomoglo k dvigu samozavesti, ker so bili v zelo podrejeni vlogi zdravniku. Mo\u010dno je bila prisotna spolna (\u017eenske) in slojna (revni) diskriminacija. V za\u010detku tega obdobja je bilo veliko umiranja v bolni\u0161nicah.<\/p>\n
14.\u00a0 KAJ JE ZAZNAMOVALO ZN LETA 1860?<\/p>\n
FLORENCE NIGHTINGALE,KI JE: Ustanovila \u0161olo za MS v Londonu v okviru bolni\u0161nice sv.Tomas (l.1860). Pri izobra\u017eevanju je poudarjala izobrazbeni in vzgojno-eti\u010dni vidik (ocenjevanje pri prakti\u010dnem delu)<\/p>\n
15.\u00a0 KJE JE F. NIGHTINGALE PRIDOBILA ZNANJE ZA DELO Z BOLNIKI?<\/p>\n
Rodila se je premo\u017enim star\u0161em aristokratskega porekla. Dele\u017ena je bila visoke izobrazbe, govorila je tri tuje jezike, imela je veliko stikov s cerkvenim in prosvetnimi oblastmi in jih je obrnila v prid nege. Znanje ji je omogo\u010dal o\u010de. Osebnostne lastnosti: bila je natan\u010dna, disciplinirana, notranje motivirana in imela je odli\u010dno znanje.<\/p>\n
16.\u00a0 PREDSTAVITE KRONOLO\u0160KI PREGLED DELA F. NIGHTINGALE<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 S 16 leti je delala v karitativni dejavnosti \u2013 pomo\u010d reve\u017eem iz okolice, pri\u0161la je do spoznanja o \u0161kodljivosti neznanja.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pri 24 letih se je odlo\u010dila za negovalno delo, k temo jo je nagovorila izku\u0161nja,ko je negovala bolno mater in varu\u0161ko. Ugotovila je, da za nego niso dovolj eti\u010dne lastnosti, ampak je potrebno veliko znanja. Doma so njeni odlo\u010ditvi nasprotovali, ker delo v ZN tedaj ni bilo cenjeno.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 31 letna se je \u0161olala pri Teodorju Flienderju.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1853 je dobila mesto glavne sestre v bolni\u0161nici za obolele guvernante. Uvedla je pomembne spremembe:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Napeljala je vodo v 1.nadstropje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Uvedla je sistem zvoncev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Uvedla je socialno delo \u2013 pred odpustom se je pogovorila z bolnikom o \u017eivljenju doma.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Krimska vojna \u2013 L.1854 je \u0161la v Scutorij z negovalkami. Delale so v zelo te\u017ekih pogojih \u017eivljenja. \u010ceprav je imela veliko nasprotnikov je dokazala, da se s kvalitetno nego da marsikaj dose\u010di. Zmanj\u0161ala je umrljivost s 40% na 2%. Zbolela je za mrzlico in v delo ni mogla biti ve\u010d tako fizi\u010dno vklju\u010dena.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Postala je generalna ravnateljica sanitetnega osebja voja\u0161ke bolnice v britanski armadi. L.1856 jo je odlikovala kraljica Viktorija.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1907 jo je kralj Edvard odlikoval z redom zaslug za narod.<\/p>\n
17.\u00a0 KATERE SO ZASLUGE F. NIGHTINGALE ZA RAZVOJ MODERNEGA SESTRINSTVA?<\/p>\n
ZASLUGE F.NIGHINGALE ZA RAZVOJ MODERNEGA SESTRINSTVA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dokazala je pomen nege za uspe\u0161no zdravljenje (z zmanj\u0161anjem umrljivosti s 40% na 2%)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Utemeljila je poklic \u0161olanih MS, zahtevala je formalno izobra\u017eevanje MS po programu, zahtevala je, da \u0161olane MS zamenjajo ne\u0161olane negovalke.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dvignila je nivo negovalke s poklica slu\u017ekinj na nivo poklicne dejavnosti.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ustanovila je \u0161olo za MS v Londonu v okviru bolni\u0161nice sv.Tomas (l.1860). pri izobra\u017eevanju je povdarjala izobrazbeni in vzgojno-eti\u010dni vidik (ocenjevanje pri prakti\u010dnem delu)<\/p>\n
UPISNI POGOJI: Starost od 25-35 let; zna\u010dajske lastnosti: po\u0161tenost, resnicoljubnost, urejenost, mirnost.. v za\u010detku je bilo \u0161olanje brezpla\u010dno. Trajalo je 3 leta za dekleta iz vi\u0161jih socialnih slojev in 4 leta za dekleta iz ni\u017ejih slojev (zaradi predznanja). Dekleta so stanovala v \u0161tudentskem domu, nosile\u00a0 uniformo in prejemala pla\u010dilo.<\/p>\n
OPRAVLJALA SO: prevezo ran, pu\u0161\u010danje krvi, masa\u017eo, osebno higieno pri slabotnih, pomo\u010d pri operacijah, pripravljale dietno hrano, opazovale bolnika in poro\u010dale o stanju, pripravljale materiale\u2026
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Utemeljila je pomen dobre organizacije dela.menila je, da nego lahko vodi le tisti, ki jo dobro pozna.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nudila je pomo\u010d pri ustanovitvi slu\u017ebe za negovanje bolnikov v doma\u010dem okolju.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Upo\u0161tevala je pomen stalnega izobra\u017eevanja – ni podeljevala diplom,da je lahko zahtevala dopolnitev znanja.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Bila je med prvimi zdravstvenimi statistiki.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Napisala je preko 100 publikacij, najbolj znano je Notes of nursing \u2013 1859, kaj je nega in kaj nega ni.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Postavila je prvo definicijo ZN: ZN je ustvarjanje najugodnej\u0161ih pogojev za odvijanje naravnih procesov.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pripravila je temelje bodo\u010dih teorij ZN (pomeni okolja).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Sodelovala je pri oblikovanju priporo\u010dil za ustanovitev Rde\u010dega kri\u017ea.<\/p>\n
18.\u00a0 OPI\u0160ITE IZOBRA\u017dEVANJE V \u010cASU MODERNEGA SESTRINSTVA V SLOVENIJI<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 V tem obdobju so obstajali ob\u010dasni te\u010daji iz stre\u017ebe bolnikom. Organizirale\u00a0 so jih bolni\u0161nice in vodili \u0161efi bolni\u0161nic. Znanje je bilo skromno in razli\u010dno glede na bolni\u0161nico.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 V okviru De\u017eelnega pomo\u017enega dru\u0161tva za Kranjsko v pomo\u010d ranjenim in bolnim so bili organizirani te\u010daji za bolni\u010darke.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 To dru\u0161tvo se je preimenovalo v De\u017eelno gospejino dru\u0161tvo RK za Kranjsko. Te\u010daji so bili v Celovcu in Gradcu. Izobra\u017eevanje je trajalo 6 mesecev. Vsebovalo je prvo pomo\u010d in nauk o obvezah. Zanemarjen je bil preventivni vidik skrbi za zdravje.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Sledile so spremembe po I.svetovni vojni. Napredni slovenski zdravniki so posku\u0161ali uvesti spremembe na podro\u010dju ZN, spodbujali so skrb vlade za zdravje ljudstva. Pri naprednih zdravnikih je \u010dutiti tudi skrb za preventivo.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1919 so bile ustanovljene prve posvetovalnice za matere na Jesenicah, sledile so v Mariboru in Trbovljah (industrija).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zavod za zdravstveno za\u0161\u010dito mater (1923) je organiziral skrb za nego bolnika, vzgojo, svetovanje, prepre\u010devanje bolezni. Ta zavod je bil pobudnik za odprtje prve \u0161ole za MS pri nas l.1923\/24. imenovala se je \u0161ola za za\u0161\u010ditene sestre v Ljubljani. Imela je eno-letni monovalentni program izobra\u017eevanja:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Program higienske oskrbe in za\u0161\u010dite otroka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Sprejemni pogoji: starost od 19-30 let, telesno in du\u0161evno zdravje, dober uspeh v predhodni \u0161oli, dr\u017eavljanstvo kraljevine Jugoslavije, znanje dr\u017eavnega jezika, biti neopore\u010den (ne v prekr\u0161ku).
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Bilo je obvezno brezpla\u010dno bivanje v internatu, brezpla\u010dna prehrana in uniforma, sprva tudi pla\u010da
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Po kon\u010danem \u0161olanju izpit pred dr\u017eavno komisijo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomembne zasluge pri ustanavljanju \u0161ole in pou\u010devanju je imela Angela Bo\u0161kin.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L-1927 \u2013 dveletni program, ime \u0161ole: \u0160ola za de\u010dje za\u0161\u010ditne sestre in dojenske negovalke;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dodatni sprejemni pogoji \u2013 veselje do dela;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uniforma in stanovanje \u0161e brezpla\u010dno;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 hrana le za najbolj revne in najbolj uspe\u0161ne;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pla\u010da ukinjena
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1923 \u2013 triletni polivalentni program. Poskusna delavna doba in sprejemni izpit; uvedene \u0161tipendije.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1938~42 \u2013 zaradi pomanjkanja MS je pri\u0161lo do spremembe pogojev: starost nad 18 let; dve-letni program
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Obdobje NOB \u2013 opazit je dvig ugleda MS na ra\u010dun kvalitete dela v \u010dasu NOB:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Eti\u010dnost kadra
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vzdr\u017eljivost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Spretnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prepre\u010devanje oku\u017eb
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravstveno svetovanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zbiranje sanitarnega materiala<\/p>\n
19.\u00a0 KDAJ IN KJE JE BILA USTANOVLJENA PRVA \u0160OLA ZA MS V SLOVENIJI?
\n1923\/24-\u0160OLA ZA ZA\u0160\u010cITENE SESTRE V LJUBLJANI<\/p>\n
20.\u00a0 PREDSTAVI A. BO\u0160KIN NA PODRO\u010cJU DELA V ZN<\/p>\n
ANGELA BO\u0160KIN (1885 ~ 1977)<\/p>\n
Rojena je bila v Pevni pri Gorici. Bila je prva \u0161olana MS pri nas. Dala je pobudo za ustanovitev posvetovalnic za matere in otroke, ter za ustanovitev \u0161ole za MS.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1905 od\u0161la na Dunaj k bratu pomagat mu pri gospodinjstvu. Njeno delo so pritegnile MS zaradi modre uniforme
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1912 \u0161la v \u0161olo za MS na Dunaj, delala na Werthaimovi kliniki \u2013 asistentka zdravnika
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1915 delala v voja\u0161ki bolni\u0161nici (I.svetovna vojna)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1917 postala glavna MS v rezervni voja\u0161ki bolni\u0161nici
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1917 opravila \u0161olo za skrbstvene sestre na Dunaju, po razpadu Austroogerske je iskala zaposlitev v kraljevini SHS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1922 pomagala pri ustanovitvi otro\u0161kega zaveti\u0161\u010da in siroti\u0161nice v Ljubljani (na Bohori\u010devi ul.)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1924 pou\u010devala na \u0161oli za za\u0161\u010ditene sestre in tudi sama opravljala to \u0161olo (niso ji priznali spri\u010devala iz Dunajske \u0161ole)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1969 je dobila dr\u017eavno odlikovanje \u2013 Red zaslug za narod s srebrnimi \u017earki; dobila zlati znak \u2013 priznanje ZDMSS.<\/p>\n
21.\u00a0 KAK\u0160NI SO BILI CILJI ZN V DOBI MODERNEGA SESTRINSTVA?<\/p>\n
CILJI DOBE MODERNEGA SESTRINSTVA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pridobitev formalne strokovne izobrazbe za poklic
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Uveljavitev poklica MS (ugled, pravni status)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Raz\u0161iritev dejavnosti MS na izven bolni\u0161ni\u010dno podro\u010dje (dispanzerji)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Oblikovanje programov za specializacijo (direktna in podiplomska spec.)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Standardizacija programov (1920-1930)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ustanavljanje strokovnih organizacij dru\u0161tev MS (teritorialno, nacionalno in svetovno merilo)
\n<\/p>\n
22.\u00a0 KDAJ SE PRI\u010cNE DOBA SODOBNE ZN?<\/p>\n
DOBA SODOBNE ZN (1946-do danes)<\/p>\n
23.ZAKAJ JE POMEMBNO LETO 1950 V ZN?<\/p>\n
L.1950 je prelomnica na podro\u010dju ZN<\/p>\n
ZAKAJ?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Uveljavi se akademski \u0161tudij ZN v ZDA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Za\u010dne se razvijati vodeno raziskovanje na podro\u010dju ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izhajati za\u010dne strokovna revija Nursing Research
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pojavljat se za\u010dno prvi teoreti\u010dni modeli
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Razvoj novega metodolo\u0161kega pristopa ZN \u2013 PZN (teoreti\u010dni model \u2013 praksa)<\/p>\n
24.\u00a0 KAJ JE VPLIVALO NA IZOBRA\u017dEVANJE MS V SLOVENIJI V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Do sredine 20.stol \u2013 prakti\u010dnost in tehni\u010dnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Druga polovica 20.stol. \u2013 razvoj ZN \u2013nastajajo definicije, teoreti\u010dne osnove
\n– razvoj poklica \u2013 prifesionalizacija, pripadnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZN je orientirana k zdravemu in bolnemu \u010dloveku kot posamezniku, dru\u017eini skupnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Na izobra\u017eevanje MS vpliva razvoj medicine in dru\u017eboslovnih ved (holisti\u010dni pristop)<\/p>\n
25.\u00a0 KDAJ IN KJE JE BILA USTANOVLJENA PRVA VI\u0160JA \u0160OLA ZA MS V SLOVENIJI?
\n-1993 V LJUBLJANI<\/p>\n
26.\u00a0 OPI\u0160I RAZVOJ V\u0160Z S POMO\u010cJO POMEMBNIH LETNIC,TRAJANJA \u0160TUDIJA,VSEBINSKE SPREMEMBE<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1962 \u2013 z zakonom ustanovljena Vi\u0161ja \u0161ola za zdravstvene delavce (preimenovana), s programi za MS, FT in RTG, ostale programe so vklju\u010devali pozneje (po dveh letih)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1975 \u2013 postane V\u0160ZD integralni del Univerze v Ljubljani
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1993 \u2013 zakon o visokem \u0161olstvu uvede Visoko \u0161olo za zdravstvo (od l.1983 so se zavzemali za fakultetni \u0161tudij)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 L.1993 \u2013 Univerzitetni \u0161tudij zdravstvene vzgoje (trenutno prekinjen)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Od l.1996 je stalen program ginekolo\u0161ko-porodni\u0161ke smeri \u2013 babice (30 kandidatk letno)<\/p>\n
27. KAKO IN KJE SE DANES IZOBRA\u017dUJEJO DIPL. MS IN DIPL. ZDRAVSTVENIKI?<\/p>\n
Trenutna izobra\u017eevanja na visoko\u0161olskem nivoju:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Visoka \u0161ola za zdravstvo v Ljubljani
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Visoka \u0161ola za zdravstvo v Mariboru
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Visoka \u0161ola za zdravstvo v Kopru
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Visoka \u0161ola za zdravstvo na Jesenicah
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Visoka \u0161ola za zdravstvo Izola<\/p>\n
28.\u00a0 CILJI SODOBNE ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Dvig kvalitete in kvantitete izobra\u017eevanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Organizacija negovalne slu\u017ebe, da bi bila ZN kot samostojna slu\u017eba v celotni zdravstveni oskrbi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Permanentno izobra\u017eevanje \u2013 vse-\u017eivljenjsko
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Razvoj raziskovalnega dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Graditev teorij ZN, teorija je pogoj za dobro prakso
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160iritev metodologij \u2013 standardi, dokumentiranje, negovalne diagnoze.<\/p>\n
29.\u00a0 KAJ JE ZN IN KAJ JE NEGA BOLNIKA?<\/p>\n
POJEM ZN – Zdravstvena nega ni nega bolnika. ZN je znanost, umetnost, ki se ukvarja s prakso, raziskovanjem in teorijo in jo izvajajo strokovno usposobljene osebe.
\nNega bolnika je skupek ve\u0161\u010din, ki so usmerjene k fiziolo\u0161kem zadovoljevanju potreb. Lahko jih opravlja kdorkoli na domu
\nPri negi je poudarek na prakti\u010dnosti in tehni\u010dni orientiranosti dela, ZN pa je veliko \u0161ir\u0161i pojem.<\/p>\n
31.\u00a0 KAKO JE ZN DEFINIRALA F. NIGHTINGALE?<\/p>\n
1859 – FLORENCE NIGHTINGALE – ZN je zagotavljanje pogojev za odvijanje naravnih procesov. F.Nightingale je bila pod vplivom izobrazbe, religioznosti in izku\u0161enj in krimske vojne. Zdravje je razumela kot sposobnost kori\u0161\u010denja vseh naravnih potencialov (danosti) posameznika. Naravni proces imenuje pogoj okolja, ki naj bo \u010dim-bolj\u0161i, da bi lahko posameznik te danosti izkoristil. Po njenem so fizi\u010dni pogoji: \u010disto\u010da, mir, sve\u017e zrak, svetloba in toplota. Nanjo so zelo vplivala socialno medicinska odkritja tega \u010dasa \u2013prepre\u010devanje nalezljivih bolezni s higienskimi ukrepi (prenesla v krimsko vojno)<\/p>\n
32.\u00a0 DEFINICIJA ZN VIRGINIJE HENDERSON<\/p>\n
1966 – VIRGINIJA HENDERSON \u2013 (MS,diplomirala na Pedago\u0161ki fakulteti na podro\u010dju ZN). Sku\u0161ala je odgovoriti na vpra\u0161anja:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Katere sp specifi\u010dne vloge MS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Katere so edinstvene aktivnosti ZN<\/p>\n
Prvo definicijo je napisala l.1955, sledile so revizije, l.1966 pa je napisala zadnjo definicijo v treh delih:
\nMS pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih dejavnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih ta opravljal sam, \u010de bi imel za to voljo, mo\u010d in znanje,
\nMS sodeluje pri realizaciji diagnosti\u010dno-terapevtskega programa, katerega iniciator je zdravnik,
\nMS je enakovredna \u010dlanica \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri na\u010drtovanju izvajanju celotne zdravstvene oskrbe varovanca ali bolnika.<\/p>\n
34.\u00a0 DEFINICIJA ZN PO N. ROPER IN SOD
\n1985 – NENCY ROPER in sodelavci – ZN je pomo\u010d bolniku pri re\u0161evanju, prepre\u010devanju in zmanj\u0161evanju in soo\u010danju s problemi v povezavi z vsakodnevnimi \u017eivljenjskimi aktivnostmi. Model \u017eivljenja \u2013 literatura, ki sega v 90 leta do 2002.
\nRLT \u2013 model (Roper, Logan, Turni). Upo\u0161tevala je V.Henderson<\/p>\n
35.\u00a0 DEFINICIJA ZN PO ICN<\/p>\n
NAJNOVEJ\u0160A DEFINICIJA ICN-a – ZN obsega samostojno in odvisno obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, dru\u017ein, skupin bolnih in zdravih, ter v vseh okoljih vklju\u010duje promocijo zdravja, prepre\u010devanje bolezni ter skrb za bolne, invalide in umirajo\u010de ljudi. Glavna nalaga ZN so tudi zagovorni\u0161tvo, promocija varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje oblikovanju zdravstvene politike ter managmenta zdravstvenih sistemov in izobra\u017eevanja.<\/p>\n
36.\u00a0 OPIS ZN S POMO\u010cJO RAZLI\u010cNIH DEFINICIJ ZN POSAMEZNIKOV IN POKLICNIH ZDRU\u017dENJ
\nPovzetek razmi\u0161ljanja o ZN – ZN je skrb za zdravje ljudi. Njena osrednja vrednota je skrb za drugega. Deluje znotraj zdravstvenega varstva. Predstavlja splet aktivnosti. Usmerjena je k ohranjanju, krepitvi in povrnitvi zdravja. Skrbi za potrebe ljudi v vsakdanjem \u017eivljenju, v primeru bolezni posameznik uresni\u010duje potrebe po ZN preko zdravstvenih institucij. Je kompleksna dejavnost, ki \u010drpa znanje v lastni praksi, dru\u017eboslovnih in naravoslovnih vedah. Je znanost in umetnost.<\/p>\n
37. KDO SO MS?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Odgovor nam daje definicija V.Henderson
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ICN \u2013 MS je oseba, ki je kon\u010dala program bazi\u010dne splo\u0161ne izobrazbe za MS in ji pristojni organ podeli pravico opravljati prakso v njeni de\u017eeli
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 MS je zdravstvena delavka, njeno strokovno podro\u010dje je ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nosilka stroke in hkrati izvajalka je MS z vi\u0161jo, visoko, fakultetno in akademsko izobrazbo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 MS ima v ZN samostojno funkcijo<\/p>\n
38. NA\u0160TEJ NALOGE MS.
\nNaloge medicinske sestre<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Oblikovanje filozofije ZN in lastne\/osebne
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Razvijanje teorije in prakse ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Na\u010drtovanje, izvajanje in vrednotenje ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vodenje ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Promocija zdravja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prepre\u010devanje bolezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZN bolnih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Rehabilitacija posameznika, dru\u017eine
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Delovanje v multi in monodisciplinarnih timih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izvajanje zdravstvene vzgoje pri zdravih in bolnih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Razvojno-raziskovalno delo na lastnem podro\u010dju
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Organizacija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izobra\u017eevanje<\/p>\n
39. V KAK\u0160NIH VLOGAH SE\u00a0 MS POJAVLJA PRI PACIENTU?
\nPo dokumentu “Razmejitve ZN” so dela in naloge MS razdeljene na: preventivne, negovalne, svetovalne, pou\u010devalne, diagnosti\u010dne, terapevtske, administrativne, sporo\u010dilne, koordinirajo\u010de, oskrbne.<\/p>\n
40. KATERI SO IDEALI,VREDNOTE SODOBNE ZN?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Priznanje specifi\u010dnosti in spo\u0161tovanje osebnosti vsakega \u010dloveka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prepri\u010danje, da so ljudje kompleksne celote (holizem)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prepoznavanje dejavnikov, ki vplivajo na \u010dlovekove izku\u0161nje o zdravju in bolezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prepoznavanje potrebe po ohranjanju in krepitvi zdravja skozi vse \u017eivljenje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prepri\u010danje, da imajo ljudje pravico sodelovati pri odlo\u010danju o sebi (SZO, 1995)<\/p>\n
44. KATERE FILOZOFIJE SE STIKAJO V PRAKSI ZN?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Praksa ZN je stali\u0161\u010de razli\u010dnih filozofij:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Filozofija B\/V
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Filozofija zdravstvene organizacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Filozofija MS in ZT
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Filozofija zdravnikov in drugih sodelavcev<\/p>\n
45. OPREDELI FILOZOFIJO ZN Z VIDIKA SUBJEKTA,VSEBINE IN NA\u010cINA DELOVANJA.<\/p>\n
Z vidika subjekta delovanja je temeljni moto filozofije ZN: SVIP \u2192 spo\u0161tovanje, varnost, integriteta, po\u010dutje<\/p>\n
S \u2192spo\u0161tovanje \u2013 najpomembnej\u0161e je, da B\/V obravnavamo kot subjekt, da ne postane objekt<\/p>\n
V \u2192varnost – fizi\u010dno jo dose\u017eemo s temeljitim strokovnim opravljanjem ZN
\n– psihi\u010dno pa gradimo z zaupanjem<\/p>\n
I \u2192integriteta \u2013 enkratnost, neponovljivost B\/V \u2013 gre za celovito osebnost, pri kateri upo\u0161tevamo psihi\u010dne, fizi\u010dne, socialne in duhovne potrebe<\/p>\n
P \u2192po\u010dutje \u2013 \u010de so prvi trije elementi dobro opravljeni bo verjetno tudi po\u010dutje dobro. Po po\u010dutju evalviramo kvaliteto ZN.<\/p>\n
Vsebino delovanja narekujejo teoreti\u010dni modeli.
\nNa\u010din delovanja narekuje organizacija dela (npr.timsko delo) in metoda dela (npr.PZN).<\/p>\n
46. KAJ IN KAKO OPREDELJUJE FILOZOFIJO V \u0160IR\u0160EM SMISLU?<\/p>\n
– \u0160ir\u0161i smisel \u2192 stopnja razvoja dru\u017ebe in stopnja razvoja stroke<\/p>\n
Glede \u0161ir\u0161ega smisla gledamo kako dru\u017eba kot celota gleda na ZN, kak\u0161en odnos ima dru\u017eba do poklica. Drugi vidik je kako varovanci gledajo na ZN \u2013 to je odvisno od posameznega izvajalca ZN.<\/p>\n
Stopnja razvoja stroke pomeni, na kak\u0161ni stopnji je ZN v neki de\u017eeli \u2013 ali na nivoju poklica ali profesije.<\/p>\n
48. KAK\u0160NA SO PRIPORO\u010cILA EU GLEDE IZOBRA\u017dEVANJA NA PODRO\u010cJU ZN?<\/p>\n
Dolo\u010dila EU glede izobra\u017eevanja v ZN \u2192 EU predvideva za podro\u010dje ZN 12.let predhodnega izobra\u017eevanja, kar pomeni za\u010detek izobra\u017eevanja za ZN po srednji \u0161oli\u2026 EU podpira, da se izobra\u017eevanje v ZN nadaljuje do doktorata.<\/p>\n
49. KAK\u0160NE ORGANIZACIJSKE MODELE ZN POZNATE?\u02d9
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Poznani organizacijski modeli v ZN:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Model razporeditve bolnikov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Funkcionalni model
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Timski model
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Primarni organizacijski model<\/p>\n
50.KAJ JE TIMSKI MODEL DELA V ZN?<\/p>\n
Timski model \u2192 ta izhaja iz spoznanja, da posameznik ne more obvladati celotnega znanja, zato uspe\u0161neje deluje znotraj tima. Tim ima ponavadi vodja in koordinatorja. Zna\u010dilnost timskega dela je, da \u010dlani tima skrbijo za B\/V kot celoto in ne le za postopke in intervencije, ki jih potrebuje B\/V<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1.\u00a0 ZAKAJ JE POMEMBNO POZNAVANJE ZGODOVINE ZN? –\u00a0\u00a0\u00a0 Pogojuje nam razumevanje nekaterih situacij –\u00a0\u00a0\u00a0 Na osnovi poznavanja zgodovine lahko na\u010drtujemo prihodnost 2. KAKO JE POTREBNO OBRAVNAVATI ZGODOVINO ZN? Obravnavamo jo lahko le kod del splo\u0161ne zgodovine, vklju\u010dno z zgodovino medicine. Vedno obstaja tudi povezava stroke z dru\u017ebenim okoljem in kulturo.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[443,444,80,442,424],"class_list":["post-325","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-1letnik-zdravstsvena-nega-1","tag-vprasanja-in-odgovori-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega","tag-zgodovina-zdravstvene-nege","tag-zn1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/325","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=325"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/325\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=325"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=325"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=325"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}