{"id":3271,"date":"2015-02-17T19:14:41","date_gmt":"2015-02-17T18:14:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=3271"},"modified":"2015-02-18T21:31:29","modified_gmt":"2015-02-18T20:31:29","slug":"prehrana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prehrana\/","title":{"rendered":"Uvod v prehrano in dietetiko"},"content":{"rendered":"

<\/a><\/h1>\n

1. Dru\u017ebeno zdravje in prehrana<\/strong><\/p>\n

Dru\u017ebeno zdravje je prvina kakovosti \u017eivljenja in je povezano z naj\u0161ir\u0161im \u010dlovekovim okoljem. Prehrana ima pri tem pomembno mesto.<\/p>\n

Veda, ki se ukvarja z dru\u017ebenim zdravjem, je socialna medicina (public health). Ukvarja se z zdravjem in boleznijo kot funkcijama \u017eivljenja v skupini. Pri svojem prou\u010devanju uporablja epidemiolo\u0161ko metodo dela, s katero ugotavlja pogostnost in razporeditev zdravstvenih problemov v populaciji ljudi, ocenjuje dru\u017ebeno zdravje in ugotavlja, kak\u0161en \u017eivljenjski slog je povezan z zdravjem ljudi.<\/p>\n

<\/p>\n

 <\/p>\n

1.1. Socialne bolezni in prehrana<\/strong><\/p>\n

Vse bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano, so lahko socialne bolezni. Lahko so deficitarne (zaradi pokvarjene in neustrezne hrane) ali civilizacijske.<\/p>\n

Z razvojem dru\u017ebe se socialne bolezni spreminjajo. Nekatere izginjajo, druge nara\u0161\u010dajo in postajajo dru\u017ebeno bolj pomembne (rak, AIDS, BSE, pti\u010dja gripa\u2026).<\/p>\n

Socialno-medicinski ukrepi so zlasti prisotni v primarni preventivi in vklju\u010dujejo zdravstveno zakonodajo, zdravstveno vzgojo (promocijo zdrave prehrane prebivalcev) in organizacijo zdravstvene slu\u017ebe.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.2. Promocija zdrave prehrane<\/strong><\/p>\n

Zdrava prehrana omogo\u010da optimalni psihofizi\u010dni razvoj, dobre intelektualne sposobnosti, vitalnost, pove\u010da splo\u0161no odpornost in delovno storilnost.<\/p>\n

Zdrava, uravnote\u017eena prehrana pomeni vnos vseh potrebnih hranilnih snovi ter ustrezno energijsko vrednost hrane (SZO \u2013 do 2,5 kcal\/ml hrane, pri debelosti celo pod 1 kcal\/ml hrane).<\/p>\n

Aktivnosti promocije zdrave prehrane<\/p>\n

Zagovarjanje zdrave prehrane in vzgoja o pravilni prehrani je najpomembnej\u0161e za doseganje dobrega zdravja.<\/p>\n

Zdrava prehrana vklju\u010duje dostop do zdravega na\u010dina prehranjevanja, dostop do informacij in potrebna znanja za sprejemanje zdravih odlo\u010ditev (CINDI).<\/p>\n

Promocija zdrave prehrane zahteva usklajeno dejavnost vseh dru\u017ebenih sektorjev (pridelava, nakup in izbira zdrave hrane \u2013 HACCP standard).<\/p>\n

 <\/p>\n

1.3.Dieta in dietetika<\/strong><\/p>\n

1.3.1. Osnovni pojmi<\/strong><\/p>\n

Beseda dieta izhaja iz gr\u0161ke besede diaita, kar pomeni na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n

Dietetika je veda o prehrani in zdravem na\u010dinu \u017eivljenja.<\/p>\n

Dietetiko lahko vklju\u010dimo v vsa podro\u010dja medicine. Medicinska dietetika zajema higieno prehrane, dru\u017ebeno dietetiko, klini\u010dno prehrano in rehabilitacijsko dietetiko. Lo\u010dimo dietoterapijo in dietoprofilakso.<\/p>\n

Dieta je predpisana hrana za zdravega ali bolnega \u010dloveka.<\/p>\n

Prehrana zajema \u0161ir\u0161e podro\u010dje: proizvodnjo in pripravo \u017eivil, na\u010din prehranjevanja, na\u010din priprave jedi, prebavo in izkoristek hranil.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.3.2. Zgodovina dietetike<\/strong><\/p>\n

Dietetika kot veja medicine izhaja iz \u010dasa Hipokrata (hrana in na\u010din \u017eivljenja, nauk o \u0161tirih telesnih sokovih: kri, sluz, rumeni in \u010drni \u017eol\u010d). Bolezen nastane zaradi napa\u010dnega me\u0161anja sokov in z dieto o\u010distimo sokove.<\/p>\n

Hipokrat se je dr\u017eal na\u010dela: Primum non nocere.<\/p>\n

Diokles je poudarjal zmernost v prehrani.<\/p>\n

Pri Rimljanih je veljalo reklo: Bolje je prepre\u010diti kakor zdraviti.<\/p>\n

Galen je zdravil z dieto z zeli\u0161\u010di in pu\u0161\u010danjem krvi. Za najbolj\u0161o hrano je priporo\u010dal kruh, svinjino, perutnino in morske ribe.<\/p>\n

S propadom zahodno-rimskega cesarstva so propadle skoraj vse pridobitve rimske civilizacije.<\/p>\n

V srednjeve\u0161kem obdobju je imela velik vpliv samostanska medicina, ki je poudarjala predvsem religiozni vidik hrane.<\/p>\n

Nova doba medicine v 16.stol.<\/p>\n

Paracelsus je enakost zdravil z enakostjo (obolenje mo\u017eganov je zdravil z la\u0161kimi orehi, sr\u010dne bolezni s tele\u010djimi srci), rak pa po njegovem nastane zaradi odlaganja mineralov v tkiva.<\/p>\n

V 17. stol. Ramazzini opi\u0161e zastrupitev s svincem zaradi u\u017eivanja hrane iz lon\u010denih loncev.<\/p>\n

Willis prvi opi\u0161e diabetes in sestavi dieto.<\/p>\n

V 18. stol. se pri\u010dne razvoj socialne medicine (Frank govori o nedohranjenosti in prenahranjenosti, poudarja vlogo dr\u017eave pri zdravju ljudi; je utemeljitelj higiene prehrane in zdrave prehrane).<\/p>\n

V tem obdobju se pri\u010dne zdravljenje deficitarnih bolezni z dolo\u010deno hrano (ozdravitev beri-beri, skorbuta pa \u017ee sto let prej).<\/p>\n

Davosier leta 1785 postavi temelje o presnovi organizma, leta 1860 pa Bischof in Voit ugotovita, da so glavni vir energije OH in M, Attwater pa leta 1902 natan\u010dno dolo\u010di \u010dlovekove dnevne energijske potrebe (14,3 do 15,2 MJ hrane na dan). \u0160e danes je znan Attwaterjev faktor izkoristka hranil.<\/p>\n

Poljski kemik Funk je prvi uporabil naziv za \u017eivljenjsko pomembne snovi, ki jih \u010dlovek potrebuje v zelo majhni koli\u010dini in jih mora dobiti s hrano, ker jih sam ne more sintetizirati.<\/p>\n

Rubner je leta 1883 odkril, da lahko OH v prehrani nadomestimo z M.<\/p>\n

Leta 1933 je bila prvi\u010d opisana jabol\u010dna dieta pri zdravljenju akutnih \u010drevesnih oku\u017eb.<\/p>\n

Leta 1973 sta Burkitt in Trowel odkrila pomen balastnih snovi v zdravi prehrani \u010dloveka, \u010de\u0161ki strokovnjaki pa so prvi opozorili na pomen ritma prehrane.<\/p>\n

V prvi polovici 20. stol. je skoraj vsaka bolezen imela svojo dieto.<\/p>\n

Danes je osnovna dieta zdrava, hranilno in energijsko uravnote\u017eena prehrana, ki je prilagojena okusu, navadam, ekonomskim zmogljivostim in okolju.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.4. Zdravo prehranjevanje<\/strong><\/p>\n

Zdravo prehranjevanje je sestavljeno iz:<\/p>\n

-uravnote\u017eene prehrane,
\n-varne prehrane,
\n-funkcionalne prehrane,
\n-biolo\u0161ko in gastronomsko sprejemljive hrane.
\n(gibanje vsaj pol ure dnevno!)
\n1.4.1. Globalno delovanje prehrambenih praks<\/strong><\/p>\n

-McDonalds kot globalna prehranska veriga;
\n-globalizacija v odnosu do telesa;
\n-pravila zdravega prehranjevanja;
\n-spremembe mediteranske prehranske piramide.
\n1.4.2. Prehrana kot dejavnik konstrukcije identitete<\/strong><\/p>\n

Prena\u0161anje kulturnih vzorcev iz generacije v generacijo (iz okolja v telo posameznika);
\nsprejetje simbolnih lastnosti hrane, ki smo jo zau\u017eili (nadzor nad telesom, umom);
\nu\u017eivanje hrane kot osnova za formiranje kolektivne identitete;
\nidentifikacijska funkcija kuhanja;
\nhrana kot posrednica med kulturo in naravo;
\npojav poru\u0161enja nutricisti\u010dnega ravnovesja.<\/p>\n

 <\/p>\n

1.4.3. Vloga prehranjevanja in na\u010dina priprave hrane za \u010dloveka<\/strong><\/p>\n

-Vpliv na po\u010dutje, \u017eivljenjsko mo\u010d in vitalnost;
\n-dru\u017ebena vloga skupinskega hranjenja;
\n-vpliv na zdravje (priporo\u010dila WHO za varovalno mediteransko prehrano);
\n-kritika sociologov \u2013 nova individualna pravila;
\n-kultiviranje telesa preko hrane \u2013 vitko telo!<\/p>\n

 <\/p>\n

1.4.4. Omejevanje in odrekanje hrani<\/strong><\/p>\n

Debelost kot civilizacijska bolezen;
\nbolestno naprezanje za vitko postavo;
\nvloga medijev in \u0161ir\u0161e strokovne javnosti;
\ndebelost kot dejavnik tveganja za izgubo telesnega, du\u0161evnega in \u010dustvenega zdravja.<\/p>\n

Vrste motenj hranjenja:<\/p>\n

-anoreksija nevroza,
\n-bulimija nevroza,
\n-kompulzivno prenajedanje.<\/p>\n

Zdravljenje motenj hranjenja:<\/p>\n

-medicinsko zdravljenje,
\n-psihosocialno zdravljenje,
\n-vloga skupin za samopomo\u010d.
\n1.5. Prehransko svetovanje<\/strong><\/p>\n

Zdrava prehranjevalna politika vklju\u010duje pridelavo, predelavo in ponudbo cenovno dostopne hrane vsem dru\u017ebenim skupinam in ustrezno u\u010denje o zdravi prehrani (CINDI, 2001).<\/p>\n

Prehransko svetovanje kot edukacijsko gibanje v ZN<\/p>\n

Svetovalec naj posamezniku pomaga v procesu sprejemanja odlo\u010ditev in nudi pomo\u010d pri u\u010denju novih poti re\u0161evanja prehranskega problema.<\/p>\n

Za izvajanje prehranskega svetovanja so potrebna specifi\u010dna znanja.<\/p>\n

Slovenija aktivno razvija preventivno prehransko politiko s programom CINDI, ki vklju\u010duje tudi ZN.<\/p>\n

 <\/p>\n

2. Prehrambni kazalci<\/strong><\/p>\n

Kazalci zdrave prehrane v % ali dnevno zau\u017eite energije v g\/dan<\/p>\n

SESTAVINA HRANE ENOTA KAZALEC 1 KAZALEC 0
\n-nasi\u010dene ma\u0161\u010d. kisline % 0 \u2013 10 > 10
\n-nenasi\u010dene ma\u0161\u010d. kisline % 3 \u2013 7 < 3 ali > 7
\n-beljakovine % 10 \u2013 15 < 10 ali > 15
\n-ogljikovi hidrati % 50 \u2013 70 < 50 ali > 70
\n-dietne vlaknine g 27 \u2013 40 < 27 ali > 40
\n-sadje, zelenjava g > 400 < 400
\n-semena, orehi g > 30 < 30
\n-sladkor, med % 0 \u2013 10 > 10
\n-holesterol mg 0 \u2013 300 > 300<\/p>\n

Kazalci prehrane:<\/p>\n

-idealna prehrana ima 9 to\u010dk;
\n-manj kot 3 to\u010dke: slaba prehrana;
\n-3 \u2013 4 to\u010dke: niti dobra, niti slaba;
\n-> 4 to\u010dke: dobra prehrana.<\/p>\n

Primerjava med najbolj\u0161o in najslab\u0161o ugotovljeno prehrano:<\/p>\n

-15 % manj\u0161e tveganje za prezgodnjo (splo\u0161no) umrljivost;
\n-15 % manj\u0161e tveganje za umrljivost zaradi rakastih bolezni;
\n-18 % manj\u0161e tveganje za umrljivost zaradi bolezni srca in o\u017eilja.<\/p>\n

Prehrambni kazalci zdrave prehrane:<\/p>\n

-skupne ma\u0161\u010dobe: 15 \u2013 30 % (do najve\u010d 35 %);
\n-nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline: do 10 %;
\n-ve\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline:
\n-\u03a9 6: 3 \u2013 7 % (semena, ore\u0161\u010dki, olje oljne repice),
\n-\u03a9 3: 0,5 \u2013 1,0 % (morske ribe, morski sade\u017ei);
\n-beljakovine: 10 \u2013 15 %
\n-8 \u2013 10 % pri visokem kalori\u010dnem vnosu,
\n-10 \u2013 12 % pri nizkem kalori\u010dnem vnosu;
\n-holesterol: do 300 mg\/dan;
\n-vlaknine: 8 \u2013 20 g\/1000 kcal;
\n-sadje, zelenjava: > 400 g\/dan;
\n-ribe: > 20 g\/dan (vsaj enkrat tedensko);
\n-sol: < 6 g\/dan.
\n3. \u017divila v prehrani<\/strong><\/p>\n

3.1. Aditivi<\/strong><\/p>\n

Aditiv je vsaka snov, ki se obi\u010dajno ne uporablja ali u\u017eiva kot \u017eivilo in ne predstavlja obi\u010dajne sestavine \u017eivila, \u010detudi ima hranilno vrednost.<\/p>\n

\u017divilu se dodaja iz tehnolo\u0161kih ali organolepti\u010dnih razlogov v proizvodnji ali pakiranju. Ker ima neposredne ali posredne u\u010dinke na \u017eivilo, postane del \u017eivila.<\/p>\n

Kategorije aditivov:<\/p>\n

sladila \u2013 E 900 (kal. acesulfam, aspartam, saharin in njegove Na, K, in Ca soli);
\nbarvila \u2013 E 100 (ekstrakti rde\u010de pese, \u010de\u0161enj, borovnic, mioglobin);
\nkonzervansi \u2013 E 200 (nitrati v mesu, ocetna in mle\u010dna kislina);
\nantioksidanti \u2013 E 300 (vitamin E, \u03b2-karoten, koencim Q 10, ask., citr. kisl.);
\nemulgatorji (sredstva za stabilizacijo in zgostitev) \u2013 E 400 (fosfati, estri MK);
\nsredstva za uravnavanje kislosti \u2013 E 500 (citr., jab., ocet., fosf. kislina);
\nsredstva za oja\u010danje arome \u2013 E 600 (Na glutaminat iz sladkornega trsa).<\/p>\n

Katere snovi ne sodijo med aditive:<\/p>\n

-snovi, ki se uporabljajo za pripravo pitne vode;
\n-izdelki, ki vsebujejo pektine;
\n-baze za \u017eve\u010dilni gumi;
\n-dekstrin (bel ali rumen);
\n-krvna plazma, jedilna \u017eelatina, mle\u010dne beljakovine, gluten;
\n-aminokisline in njihove soli;
\n-kazein in kazeinati<\/p>\n

 <\/p>\n

3.2. Dietna \u017eivila ali \u017eivila za posebne prehranske namene<\/strong><\/p>\n

So \u017eivila, ki se zaradi specifi\u010dne sestavine ali predelave bistveno razlikujejo od obi\u010dajnih \u017eivil ter so zaradi specifi\u010dnih prehranskih lastnosti namenjena prehrani dolo\u010denih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove, osebam katerih fiziolo\u0161ko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z dolo\u010denimi snovmi v \u017eivilu ter dojen\u010dkom in malim otrokom.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.3. Lahka (varovalna) hrana<\/strong><\/p>\n

\u017divila z manj\u0161o koli\u010dino ma\u0161\u010dob, sladkorjev (ogljikovih hidratov), beljakovin ali brez njih nadomestimo z manj vrednimi snovmi: umetnimi sladili, prehranskimi vlakninami, zrakom itd.<\/p>\n

\u017divilo ima lahko tudi do 40 % manj\u0161o energijsko vrednost.<\/p>\n

Primer so \u017eivila z manj holesterola, soli, kofeina, alkohola.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.4. Funkcionalna \u017eivila<\/strong><\/p>\n

So posebna kategorija \u017eivil, ki ji pripisujemo nekaj ve\u010d kot tradicionalnim \u017eivilom. Na\u0161 organizem oskrbujejo z osnovnimi hranili, poleg tega pa prepre\u010dujejo obolenja in prispevajo k bolj\u0161emu zdravstvenemu stanju (fiziolo\u0161ki u\u010dinki).<\/p>\n

Primeri takih \u017eivil: mleko, ribe, jajce, olivno olje\u2026<\/p>\n

3.5. Ogljikovi hidrati<\/p>\n

Enostavni ogljikovi hidrati<\/p>\n

Monosaharidi (glukoza, galaktoza, manoza, fruktoza);
\ndisaharidi (saharoza, maltoza, laktoza).<\/p>\n

Sestavljeni ogljikovi hidrati<\/p>\n

-Glikogen;
\n-\u0161krob;
\n-balastne snovi (vlaknine): k balastnim snovem \u0161tejemo celulozo, hemicelulozo, pektin in lignin (imajo tri pomembne fizikalne lastnosti: so sposobne vezati vodo, imajo izredno absorbcijsko sposobnost in delujejo kot kationski izmenjevalci).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.6. Ma\u0161\u010dobe v prehrani<\/strong><\/p>\n

Ma\u0161\u010dobe (M) so estri trivalentnega alkohola in vi\u0161jih ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n

Poznamo prave ma\u0161\u010dobe in ma\u0161\u010dobam podobne snovi \u2013 lipoide.<\/p>\n

Prave ma\u0161\u010dobe so masti in olja; so estri glicerola in ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n

Vse ma\u0161\u010dobne kisline delimo na nasi\u010dene in nenasi\u010dene.<\/p>\n

Ma\u0161\u010dobam podobne snovi \u2013 lipoidi :<\/p>\n

fosfatidi (lecitin, kefalin \u2013 delujeta kot emulgatorja);
\nkarotenoidi (tvorijo rumeno in rde\u010do barvo \u2013 koren\u010dek, marelice, solata in drugo; glavni predstavnik je \u03b2 karoten, ki je provitamin vitamina A).
\nsteroidi (holesterol \u2013 nastaja v jetrih, dobimo pa ga tudi s hrano; je sestavni del celi\u010dnih membran, tvori \u017eol\u010dne kisline in vitamin D).
\n3.6.1. Holesterol<\/strong><\/p>\n

Holesterol, ki nastaja v organizmu, pokrije 90 % vseh njegovih potreb, 10 % pa ga dobimo s hrano (rumenjak, surovo maslo, mastno meso).<\/p>\n

\u010ce je vnesenega holesterola preve\u010d, se povi\u0161ajo vrednosti v krvi, za\u010dne pa se tudi odlagati na notranjih stenah \u017eil (ateroskleroza).<\/p>\n

Poznamo dve vrsti vrednosti holesterola:<\/p>\n

-LDL (low density lipoproteins), ki se ve\u017ee na beljakovine z nizko gostoto (pove\u010duje nalaganje na \u017eilne stene);
\n-HDL (high density lipoproteins), ki se ve\u017ee na beljakovine visoke gostote (omogo\u010da izplavljanje holesterola iz \u017eilnih sten in njegov prenos v jetra, njegovo sintezo pa prepre\u010dujeta tudi esencialni ma\u0161\u010dobni kislini). Z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja v organizmu zmanj\u0161ujemo LDL in pove\u010dujemo HDL.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.6.2. Delitev nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin<\/strong><\/p>\n

Nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (MK) delimo na:<\/p>\n

-mono nenasi\u010dene MK (oleinska \u2013 olivno olje in olje oljne repice);
\n-poli nenasi\u010dene MK \u2013 esencialni MK (linolna in linolenska);
\n-\u03a9 3 MK (alfa linolenska \u2013 morske ribe in sade\u017ei, v sledeh pa olivno olje in olje oljne repice, ore\u0161\u010dki, semena);
\n-\u03a9 6 MK (linolna \u2013 vsa rastlinska olja, meso).<\/p>\n

Pomembno je razmerje med \u03a9 3 MK in \u03a9 6 MK (1 : 5 do 1 : 10)!<\/p>\n

 <\/p>\n

3.6.3. Lastnosti ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\n

-Gostota je manj\u0161a kot pri vodi,
\n-topne so le v topilih,
\n-tali\u0161\u010de je razli\u010dno (ve\u010d je nenasi\u010denih MK, ni\u017eje je tali\u0161\u010de \u2013 olje 0 \u00b0C, mast 35 \u00b0C)
\n-tvorba emulzij (homogenizacija mleka);
\n-znana je tudi \u017earkost ma\u0161\u010dob;
\n-ma\u0161\u010dobe lahko segrevamo do visoke temperature 220 \u00b0C, \u010de jih premo\u010dno segrejemo, glicerol prehaja v akrolein, ki je mo\u010dno aterogen.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.7. Beljakovine v prehrani<\/strong><\/p>\n

Osnovna molekula je aminokislina (AK), ve\u010d teh pa tvori beljakovino (B):<\/p>\n

vseh AK je 30, \u010dlovek jih potrebuje 20;
\npoznamo esencialne (10 pri otroku in 8 pri odraslih) in neesencialne AK.<\/p>\n

Beljakovine delimo na:<\/p>\n

-enostavne \u2013 proteini: albumini, protamini, prolamini, histoni, skleroproteini (keratin, kolagen, elastin) in
\n-sestavljene \u2013 proteidi (B komponenta in prosteti\u010dna skupina): fosfoproteini (kazein), kromoproteini (hemoglobin, mioglobin), glikoproteini (mucin, hitin v gobah) in nukleoproteini (so sestavine celi\u010dnih jeder).
\nLastnosti beljakovin: koagulacija, topnost v vodi, tvorba gela.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.8. Voda v prehrani<\/strong><\/p>\n

Vode je v telesu od 48 \u2013 70 % \u2013 v celi\u010dni in medceli\u010dni teko\u010dini, tkivni teko\u010dini in krvni plazmi.<\/p>\n

Sprejemanje vode: pitje teko\u010din (2 \u2013 2,5 l\/dan), \u017eivila, presnova.<\/p>\n

Oddajanje vode: urin, blato, znoj, izdihani zrak.<\/p>\n

Naloge vode v telesu: voda je topilo, izlo\u010da odpadne snovi, je transportno sredstvo, uravnava telesno temperaturo.<\/p>\n

Uporabnost vode:<\/p>\n

-v teko\u010dem stanju za pitje, pripravo hrane;
\n-v plinastem stanju za du\u0161enje, ekstrahiranje, sterilizacijo;
\n-v trdnem agregatnem stanju za hlajenje in konzerviranje hrane.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.9. Vitamini<\/strong><\/p>\n

Vitamini topni v vodi:<\/p>\n

B 1 \u2013 tiamin (1,2 mg\/dan);
\nB 2 \u2013 riboflavin (1,3 mg\/dan);
\nB 3 \u2013 niacin, nikotinska kislina, PP faktor (2 mg\/dan);
\nB 5 \u2013 pantotenska kislina, je del CoA (5 mg\/dan);
\nB 6 \u2013 piridoksin (okoli 1 mg\/dan);
\nB 7 \u2013 biotin (me\u0161ana hrana ga vsebuje dovolj);
\nB 9 \u2013 folna kislina, pteroilglutaminska kislina (100 \u03bcg\/dan);
\nB 12 \u2013 ciankobalamin (aktivira folate, 3 \u03bcg\/dan);
\nC \u2013 askorbinska kislina (75 mg\/dan).<\/p>\n

Vitamini topni v ma\u0161\u010dobah<\/p>\n

A \u2013 retinol; vitaminsko vrednost imajo tudi karotenoidi, brez vitaminske vrednosti pa sta likopen in lutein;
\nD \u2013 ergokalciferol (D 2), v telesu holekalciferol (D 3);
\nE \u2013 tokoferol (alfa, beta, gama \u2013 aktivna oblika je alfa);
\nK \u2013 filokinon (naravna oblika nastane v \u010drevesju s pomo\u010djo \u010drevesnih bakterij).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.10. Mineralne snovi<\/strong><\/p>\n

Makroelementi:<\/p>\n

-natrij (1,5 g\/dan minimalno, zgornja meja 6 g\/dan);
\n-kalij (je glavni celi\u010dni ion; nad 2000 mg\/dan);
\n-klor (je glavni antion v ekstracelularni teko\u010dini; 750 mg\/dan);
\n-kalcij (v kosteh, zobeh, okoli 1 % v krvi, okoli 30 % Ca iz hrane se absorbira; do 18. leta 1300 mg\/dan, do 50. leta 1000 mg\/dan, kasneje 1200 mg\/dan);
\n-fosfor (je skupaj s kalcijem; priporo\u010dilo je 700 mg\/dan);
\n-magnezij (s Ca in P, pomanjkanje \u2013 artritis; 400 mg\/dan).
\n[wp_ad_camp_1]
\nMikroelementi:<\/p>\n

-\u017eelezo (hemoglobin in mioglobin; mo\u0161ki 10 mg\/dan, \u017eenske 18 mg\/dan);
\n-jod (sestavni del \u0161\u010ditni\u010dnih hormonov, gol\u0161a, okvare fetusa; 150 mg\/dan);
\n-fluor (prepre\u010duje nastanek kariesa; 3,2 do 3,8 mg\/dan);
\n-cink (sestavni del encimov, sinteza insulina, spro\u0161\u010danje vitamina A iz jeter, zdravljenje ran, tvorba spermijev in hemoglobina; 15 mg\/dan);
\n-selen (skupaj z vitaminom E deluje kot antioksidant; 55 mg\/dan);
\n-baker (sestavni del encimov, tvorba kolagena, spro\u0161\u010danje energije, vitamina C, zavira absorpcijo Cu; 1,5 do 3 mg\/dan);
\n-krom (sodeluje pri presnovi M in OH; okrog 50 \u03bcg\/dan);
\n-mangan (sodeluje v \u0161tevilnih presnovnih procesih; 2,5 mg\/dan).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.11. Antioksidanti<\/strong><\/p>\n

So snovi, ki prepre\u010dujejo ali zavirajo oksidacijo druge snovi.<\/p>\n

Delujejo po principu odvzema prostih radikalov in darovanju vodikovih atomov.<\/p>\n

Posledice delovanja prostih radikalov:<\/p>\n

-bolezni srca in o\u017eilja; rak; oku\u017ebe (malarija, AIDS);
\n-sladkorna bolezen; Parkinsonova bolezen; artritis;
\n-multipla skleroza; siva o\u010desna mrena; staranje.<\/p>\n

Za\u0161\u010ditni antioksidanti<\/p>\n

Predstavniki naravnih antioksidantov: tokoferoli, fenoli, flavonoidi, karotenoidi, vitamina A in C, aminokisline, selen, cink.<\/p>\n

Po\u0161kodbe DNA: za\u0161\u010dita so cink, \u03b2-karoten, vitamini A, C in E.
\nRak: za\u0161\u010dita so \u03b2-karoten, vitamini A, C in E, selen, ditioltin.
\nBolezni srca in o\u017eilja: za\u0161\u010dita so \u03b2-karoten, vitamina C in E.
\nStaranje: \u03b2-karoten, vitamina E in C, selen, antioksidacijski encimi.<\/p>\n

Viri rastlinskih antioksidantov:<\/p>\n

-vitamin C: jagodi\u010dje, ju\u017eno sadje, paprika, brokoli, brsti\u010dni ohrovt, zelena listnata zelenjava, krompir, paradi\u017enik, por;
\n-vitamin E: rastlinske ma\u0161\u010dobe in olja, ore\u0161ki, \u017eita, kal\u010dki, semena in nekatera zelenjava (\u0161pina\u010da, zelena, koroma\u010d);
\n-karotenoidi: marelice, agrumi, temnolistnata zelenjava, korenje, paradi\u017enik, ohrovt, redkev, \u0161pina\u010da, brokoli;
\n-fenolne spojine: sadje, zelenjava, za\u010dimbe in zeli\u0161\u010da, vino, \u010daji, \u017eita, soja;
\n-flavanoidi: antociainini (barva), flavanoni (aroma \u2013 ju\u017eno sadje), flavoni (okus), flavonoli (v lupini), izoflavonoidi (v stro\u010dnicah \u2013 soji);
\n-selen: zelenjava, \u010debula, \u010desen, \u017eita, p\u0161eni\u010dni kal\u010dki;
\n-cink: stro\u010dnice, neolu\u0161\u010dena \u017eita, semena;
\n-koencim Q-10: sojino olje, ara\u0161idi.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.12. Dietne vlaknine \u2013 balastne snovi<\/strong><\/p>\n

Balastna dieta je varovalna pred zaprtjem, divertikulozo, rakom, debelostjo, sladkorno boleznijo, povi\u0161anim RR, ter bolezniznimi srca in o\u017eilja.<\/p>\n

Netopni balasti: celuloza, hemiceluloza, lignin \u2013 pove\u010dajo volumen blata, podalj\u0161ujejo ob\u010dutek sitosti (kontrola telesne te\u017ee).<\/p>\n

Topni balasti: pektin, rastlinska guma \u2013 upo\u010dasnijo resorbcijo OH, kar zni\u017euje glikemijski indeks, ni\u017eajo raven LDL holesterola v \u017eol\u010du, zavirajo absorpcijo hranil, ve\u017eejo vodo (oves, jabolka).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.13. Probiotiki<\/strong><\/p>\n

Probiotski izdelki izbolj\u0161ajo (uravnavajo) \u010drevesno mikrofloro.<\/p>\n

Lahko so v obliki tabletk, kapsul ali fermentirani mle\u010dni izdelki kot so jogurt, fermentirano mleko in sladko acidofilno mleko. Vsi izdelki vsebujejo mle\u010dnokislinske bakterije ali laktobacile ali bifidobakterije.<\/p>\n

Koristni u\u010dinki probiotikov:<\/p>\n

-pri motnjah v \u010drevesni mikroflori;
\n-pri pomanjkljivem razvoju mikroflore in izbolj\u0161anju zdravja (inhibicija karcinogeneze, zni\u017eevanje holesterola, pove\u010dana resorpcija Ca, laktozna intoleranca, sinteza vitaminov).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.14. \u017dita<\/strong><\/p>\n

V \u017eitih so lahko prebavljivi ogljikovi hidrati, beljakovine, mineralne snovi in vitamini. Uvr\u0161\u010damo jih v dru\u017eino trav (le ajdo ne). Oblikujejo klas (p\u0161enica, r\u017e in je\u010dmen), stor\u017e (koruza) ali so latasta \u017eita (oves, ri\u017e, proso in sirek).<\/p>\n

Zgradba \u017eitnega zrna: jedro (notranji in zunanji del), luske in kal\u010dek (vsebuje M, B, minerale in encime).<\/p>\n

Kemijska sestava \u017eit: 14 % vode, 9 \u2013 16 % B, 50 \u2013 75 % OH (\u0161krob, vlaknine), 1,5 \u2013 4 % M, vitamini A, B1, B2, E, K, ter Ca, P in Fe (najve\u010d v luski in kal\u010dku).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.15. Sadje v prehrani<\/strong><\/p>\n

V sadju je najve\u010d vode (75 \u2013 85 %), OH je 5 \u2013 20 %, sadnih kislin je 0,1 \u2013 5 %, B 0,3 \u2013 14,8 %, lipidov 0,3 \u2013 1 %, v lupinastem sadju pa do 64 %. Od vitaminov prevladujejo C in A, ter B2 kompleks, od mineralov pa Ca, P, Fe, Na, K in Mg.<\/p>\n

Razdelitev sadja:<\/p>\n

-pe\u010dkasto (jabolka, hru\u0161ke, kutine, kaki, nashi\u2026);
\n-ko\u0161\u010di\u010dasto (marelice, breskve, slive, \u010de\u0161nje, nektarine\u2026);
\n-jagodi\u010dasto (grozdje, jagode, maline, borovnice, kosmulje\u2026);
\n-lupinasto sadje (orehi, le\u0161niki, mandlji, kostanj, ara\u0161idi\u2026).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.16. Zelenjava v prehrani<\/strong><\/p>\n

Zelenjava z nizko energijsko vrednostjo vsebuje dosti vode, vitaminov, mineralov ter vlaknin, zelenjava z visoko energijsko vrednostjo pa vsebuje dosti B, OH (stro\u010dnice v zrnju in krompir).<\/p>\n

Razdelitev zelenjave:<\/p>\n

-solatnice in \u0161pina\u010dnice;
\n-kapusnice (zelje, ohrovt, cveta\u010da, brokoli, kolerabica);
\n-korenovke (korenje, peter\u0161ilj, rde\u010da pesa, koleraba, repa);
\n-\u010debulnice (\u010debula, \u0161alotka, \u010desen, por);
\n-trajnice (rabarbara, belu\u0161i, arti\u010doke, hren);
\n-plodovke (paradi\u017enik, kumare, bu\u010de, paprika, jaj\u010devec);
\n-gomoljnice (krompir).<\/p>\n

Stro\u010dnice<\/p>\n

V prehrani uporabljamo: fi\u017eol, grah, le\u010do, bob, sojo in \u010di\u010deriko.<\/p>\n

Hranilna vrednost stro\u010dnic: B do 24 % (soja do 36 %), OH (celuloza, \u0161krob in sladkor) 50 \u2013 54 %, M do 2 % (soja 18 %); od vitaminov predvsem C, B1 in B2, od mineralov pa Ca, K, P,\u00a0Mg in Fe.<\/p>\n

Stro\u010dnice v prehrani: so te\u017eko prebavljive, zato jim pri kuhi odstranimo celulozno lupino ali jih pasiramo.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.17. Mleko v prehrani<\/strong><\/p>\n

Hranilna vrednost: 87 % vode, 12,5 % suhe snovi.<\/p>\n

-beljakovine: 3,2 % (kazein, albumin-Fe in globulin \u2013 za\u0161\u010ditne snovi; mle\u010dne beljakovine vsebujejo vse esencialne aminokisline);
\n-ma\u0161\u010dobe: 3,5 – 5,5 % (nasi\u010denih MK 2,4 %, mono nenasi\u010denih MK 1,1 %, poli nenasi\u010denih MK 0,1 % \u2013 linolna in linolenska, holesterol 14 %);
\n-ogljikovi hidrati: 4,8 % disaharida laktoze (encim laktaza ga sprem. v mle\u010dno kislino);
\n-vitamini: A, D, E, K, B1, B2, B3, B5, B6, B9, B12 in C;
\n-minerali: 0,65 \u2013 0,75 % (115 mg Ca, 55 mg Na, 140 mg K, 92 mg P, v sledeh Pa K, Fe, Mg, Cl, Zn in Cu);
\n-druge snovi: mle\u010dna kislina, citronska kislina, lecitin, kreatin in encimi.<\/p>\n

Vrste mleka:<\/p>\n

-pasterizirano mleko, sterilizirano in kuhano mleko;
\n-mle\u010dne pija\u010de z dodatki \u2013 sladkor, kakav, \u010dokolada, kava, sadje, naravne arome in barvila, sredstva za vezavo in zgo\u0161\u010devanje;
\n-evaporirano mleko \u2013 zgo\u0161\u010deno, nezaslajeno (tube, plo\u010devinke);
\n-kondenzirano mleko \u2013 zgo\u0161\u010deno, sladko, \u2153 vol., 40 % sladkorja;
\n-mleko v prahu \u2013 ima le 2 \u2013 4 % vode, je surovina za sladolede, \u010dokolado in peciva;
\n-fermentirano mleko \u2013 kislo mleko, acidofilno, jogurt, kefir.<\/p>\n

Mle\u010dni proizvodi:<\/p>\n

-smetana: 10 \u2013 35 % M, pasterizirana, sterilizirana, fermentirana, stepena, z dodatki;
\n-surovo maslo: iz sladke pasterizirane smetane + okisovalec, do 82 % M;
\n-topljeno maslo: s topljenjem surovega, do 98 % M;
\n-pinjenec: nastane pri izdelavi masla, je bogat s hranilnimi snovi;
\n-kajmak: iz smetane kuhanega mleka + sol; mladi in stari, 65-70 % M;
\n-siri: 20 \u2013 40 % B, M, Ca, P, Na, K, vitamini A, B kompleks, encimi;
\n-vrste sirov: polnomastni, mastni, tri\u010detrt in polmastni, \u010detrt in pusti; trdi, poltrdi, mehki, skuta, namaz (va\u017eno je skladi\u0161\u010denje).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.18. Jajca v prehrani<\/strong><\/p>\n

Hranilna vrednost: vsebuje vse esencialne aminokisline.<\/p>\n

Lupina: porozna membrana, iz Ca in Mg karbonata.<\/p>\n

Beljak: 88 % vode, 11 % B (koloidne B).<\/p>\n

Rumenjak: 50 % vode, 16 % B (vsebujejo S in P), 33 % M (emulgirane \u2013 lecitin, holesterol), vitamini A, D, E, K, minerali in encimi.<\/p>\n

Kakovost jajc: jajca ekstra kakovosti, jajca I., II. ali III. kakovosti.<\/p>\n

Skladi\u0161\u010denje jajc: \u2013 1 \u00b0C, skozi lupino izhlapeva voda in plin, zato se ve\u010da zra\u010dni mehur\u010dek in jajce postaja vse bolj vodeno.<\/p>\n

Proizvodi iz jajc: jajca v prahu, zamrznjena jajca.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.19. Meso v prehrani<\/strong><\/p>\n

Hranilna vrednost: voda 45 \u2013 75 %, B 15 \u2013 25 %, M 1 \u2013 30 %, OH do 0,1%, minerali do 1,5 % in vitamini B kompleksa ter vitamin A.<\/p>\n

-beljakovine: mi\u0161i\u010dno tkivo (miozin in aktin), pigment mioglobin, vezivno tkivo (kolagen \u2013 pri 60 \u00b0C se spreminja v \u017eelatino in elastin);
\n-ma\u0161\u010dobe: loj, mast, salo (trigliceridi, fosfolipidi in holesterol);
\n-ogljikovi hidrati: glikogen (po dveh dneh ga ni ve\u010d!)
\n-minerali: Ca, P, K, Na, S, Mg, Fe (najve\u010d v kosteh).
\nMeso klavnih \u017eivali: zakol, \u017eigosanje z \u017eigi razli\u010dnih oblik glede na vrsto, kakovost.<\/p>\n

Zorenje mesa:<\/p>\n

-glikoliti\u010dni procesi: glikogen v mle\u010dno kislino, pH s 7,4 na 5,5, \u017eival postane trda;
\n-proteoliti\u010dni procesi: encimi razkrajajo B, meso postane mehko, so\u010dno, dobi zna\u010dilno aromo in barvo.
\n-Vrste mesa: teletina, meso mladih govedi, govedina, svinjina, ov\u010detina, kozje meso, konjsko meso.<\/p>\n

 <\/p>\n

3.20. Perutnina in ribe<\/strong><\/p>\n

Perutninsko meso: koko\u0161i, pure, gosi, race in noji.<\/p>\n

Perutninski proizvodi: sve\u017ee meso, konzerve, klobase, suhomesnati izdelki, mesni ekstrakt.<\/p>\n

Ribe: vode imajo 70 – 80 %, vsebujejo vse esencialne AK, B 18 – 22 %, M od 0,5 \u2013 12 % (\u03a9 3 MK), vitamini A, B1, B2, D, ter P, Ca, Fe in I.<\/p>\n

Vrste: morske plave (girica, sardela, sku\u0161a, tuna, me\u010darica), morske bele (cipelj, zobatec, brancin), glavono\u017eci (ligenj, sipa).<\/p>\n

 <\/p>\n

3.21. Med, sladkor in ostala sladila<\/strong><\/p>\n

Med: ima visoke koli\u010dine lahko prebavljivih sladkorjev (glukoza, fruktoza in saharoza), vsebuje \u0161e B, encime, vitamine, mineralne snovi, arome in barvila; nad 45 \u00b0C izgubi zdravilnost.<\/p>\n

Sladkor: kemijsko je saharoza, iz sladkorne pese, trsa, javorja.<\/p>\n

Rafinirani sladkor: bele barve, 99,9 % saharoze.<\/p>\n

Rjavi sladkor: vsebuje manj saharoze, ve\u010d pa mineralov Ca, P, Fe, Na, K in Mg, ima vi\u0161jo hranilno vrednost.<\/p>\n

Umetna sladila: niso OH in nimajo energijske vrednosti.<\/p>\n

Vrste: saharin, aspartam, ciklamat, natren (saharin + ciklamat)<\/p>\n

 <\/p>\n

3.22. \u010caj, kava in kakav<\/strong><\/p>\n

Vrste \u010dajev: zeleni (po fermentaciji liste poparijo), \u010drni.<\/p>\n

Sestavine \u010daja: tein, tanin, vitamin C, B1 in B2, F, eteri\u010dna olja.<\/p>\n

Kava: kofein, tanin, 13 % M, fenoli in kisline, ki dajo aromo, v kavi je 10 \u2013 12 % oleinske in palmitinske kisline.<\/p>\n

Kakav: okrogli plodovi s semeni, ki se morajo posu\u0161iti.<\/p>\n

Sestava: 53 % kakavovega masla, 11 % B, 6 % \u010dreslovin, 1,2 % teobromina in 0,2 % kofeina ter voda.<\/p>\n

 <\/p>\n

4. Posebne diete<\/strong><\/p>\n

4.1. Prehrana med nose\u010dnostjo<\/strong><\/p>\n

U\u017eivanje uravnote\u017eene prehrane, pogosti manj\u0161i obroki. Ne priporo\u010damo kajenja, pitja alkohola, kave ve\u010d kot 2 skodelici na dan in u\u017eivanja aspartama (fenilalanin).<\/p>\n

V 2. in 3. tromese\u010dju rabijo za 300 kcal\/dan ve\u010dji vnos.<\/p>\n

Pove\u010dane so potrebe po beljakovinah (za 10 \u2013 15 g\/dan).<\/p>\n

Pove\u010dane so potrebe po Ca (1000 \u2013 1300 mg), Zn, P, Mg, Fe (30 mg\/dan), I (175 mg\/dan), folne kisline (do 800 \u03bcg), B6, B12, vitaminu C, Cu, Zn.<\/p>\n

Neustrezna prehrana, kajenje ali nose\u010dnost z ve\u010d plodovi zahtevajo \u0161e ve\u010d dodatkov.<\/p>\n

 <\/p>\n

4.2. Prehrana med dojenjem<\/strong><\/p>\n

\u017denska, ki doji, potrebuje okoli 500 kcal\/dan ve\u010d energije, potrebuje tudi 15 \u2013 20 g beljakovin na dan ve\u010d kot \u017eenska, ki ne doji. Dodatek 300 kcal zau\u017eije z mlekom in mle\u010dnimi izdelki (3 E). Koli\u010dina Ca v hrani naj ne presega 2,5 g\/dan.<\/p>\n

Neustrezna prehrana vpliva bolj na koli\u010dino kot na kakovost mleka. Potreben je dovolj velik vnos teko\u010dine (vsaj 2 l\/dan).<\/p>\n

\u017denska, ki doji, naj ne u\u017eiva alkohola, ker prehaja na otroka, pa tudi izlo\u010danje mleka je slab\u0161e.<\/p>\n

 <\/p>\n

4.3. Prehrana dojen\u010dka<\/strong><\/p>\n

Materino mleko je v prvih 6. mesecih najbolj priporo\u010dljivo.<\/p>\n

Dojenje se lahko podalj\u0161a \u0161e do prvega leta, vendar otrok potrebuje \u0161e dodatke: postopno uvajamo sadje in zelenjavo, \u017eitne izdelke brez glutena, po 7. mesecu uvajamo \u0161e meso, majhne koli\u010dine rumenjaka (beljak damo \u0161ele okrog 1. leta) in sesekljano hrano. Otrok ima \u017ee 2 obroka nemle\u010dna.<\/p>\n

Okrog 1. leta ima otrok 4 \u2013 5 obrokov kakovostne hrane, doji se le \u0161e zjutraj in zve\u010der. Dobiti mora dovolj napitkov (\u010daj). Potrebni so dodatki vitamina D in F, ter Fe po 6. mesecih.<\/p>\n

4.4. Prehrana starej\u0161ih<\/p>\n

Mesto prehrane (preventive in kurative) v procesu staranja in kroni\u010dnih bolezni:<\/p>\n

Najpomembnej\u0161a pravila zdrave prehrane ne vsebujejo neke zapovedi in prepovedi, temve\u010d le priporo\u010dila za ve\u010djo ali manj\u0161o koli\u010dino tega ali onega \u017eivila.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161i kriteriji so:<\/p>\n

-zmernost;
\n-kakovost;
\n-raznolikost;
\n-uravnote\u017eenost;
\n-naklonjenost zdravemu na\u010dinu \u017eivljenja<\/p>\n

Prehranska priporo\u010dila za starostnike:<\/p>\n

-u\u017eivati raznovrstna hranljiva \u017eivila;
\n-vztrajati pri vzdr\u017eevanju telesne kondicije in zdrave telesne te\u017ee;
\n-u\u017eivati vsaj tri obroke na dan;
\n-skrbeti za varnost \u017eivil, pripravljati in shranjevati \u017eivila na pravilen na\u010din;
\n-u\u017eivati veliko zelenjave, vklju\u010dno s stro\u010dnicami in sadjem;
\n-u\u017eivati veliko \u017eit, jedi iz \u017eit, testenin, ri\u017ea\u2026;
\n-u\u017eivati hrano z nizko vsebnostjo nasi\u010denih ma\u0161\u010dob;
\n-u\u017eivati zadostno koli\u010dino vode in \/ ali drugih teko\u010din;
\n-zmerno u\u017eivati alkohol;
\n-zbirati \u017eivila z nizko vsebnostjo soli ter paziti na dosoljevanje jedi;
\n-vklju\u010devati \u017eivila bogata s kalcijem;
\n-zmerno uporabljati sladkor.<\/p>\n

 <\/p>\n

5. Posledice prehranjevalnih navad<\/strong><\/p>\n

5.1. Vloga prehranjevanja v dru\u017ebi<\/strong><\/p>\n

Globalizacija je posegla tudi na podro\u010dje prehranskih praks. Sistem hitre hrane (McDonald\u2032s) je tak primer globalnega delovanja.<\/p>\n

Globalizacija se ka\u017ee tudi v odnosu do telesa in odmerja ustrezno prehrano. Propagiranje vitkega (zlasti \u017eenskega) telesa je doseglo najvi\u0161jo stopnjo.<\/p>\n

Skupni dru\u017einski obroki postanejo skoraj nedosegljiv model prehranjevanja.<\/p>\n

 <\/p>\n

5.2. Preobilje in odrekanje hrani<\/strong><\/p>\n

Debelost kot civilizacijska bolezen razvitega sveta (v mnogih dr\u017eavah je med vodilnimi vzroki za smrt).<\/p>\n

Vloga medijev pri opozarjanju na popolno telo \u2013 debelost kot moralni neuspeh, slaba samokontrola. Vitkost predstavlja fizi\u010dni ideal, zadr\u017eanost, zmernost in samokontrolo. Tiranija vitkosti pripelje do motenj hranjenja, ki odra\u017eajo strahove povezane s hrano in telesom in odnosom med njima.<\/p>\n

Pojav motenj prehranjevanja in motenj hranjenja.<\/p>\n

 <\/p>\n

5.3. Motnje hranjenja<\/strong><\/p>\n

Sociolo\u0161ki vidiki motenj hranjenja se ka\u017eejo kot dru\u017ebena manipulacija teles.<\/p>\n

Psihodinamski vidik poudarja vlogo zgodnjega \u017eivljenjskega obdobja in kasnej\u0161ih izku\u0161enj, ki so oblikovale osebnost tistega, ki je razvil motnjo hranjenja. Moderni psihodinamski koncepti obravnavajo motnje hranjenja kot dru\u017einsko motnjo.<\/p>\n

Somatski (medicinski) vidiki motenj hranjenja \u2013 slabo telesno stanje je tisti simptom, ki osebo z motnjo hranjenja pripelje do zdravnika.<\/p>\n

Vrste motenj hranjenja:<\/p>\n

-Anoreksija nervoza (anorexia nervosa).<\/p>\n

-Bulimija nervoza (bulimia nervosa).<\/p>\n

-Kompulzivno hranjenje \u2013 prenajedanje (compulsive eating) \u2013 bulamreksija.<\/p>\n

\u010ce smo vsi izpostavljeni istim kulturnim pritiskom, zakaj nismo potem vsi anoreksi\u010dni?<\/p>\n

Za razvoj motnje hranjenja je pomembno, da oseba naleti na prilo\u017enost, da postane anoreksi\u010dna ali bulimi\u010dna in se te motnje oklene. Simptom se lahko razvije le pri osebi, ki je razvila ustrezne predispozicije za dolo\u010deno motnjo.<\/p>\n

 <\/p>\n

5.3.1. Anoreksija nervoza<\/strong><\/p>\n

\u017de pred izbruhom bolezni se pojavijo motnje v do\u017eivljanju telesne podobe in napa\u010dne interpretacije ob\u010dutenj.<\/p>\n

Stradanje vpliva tudi na kognitivne funkcije \u2013 oseba postane \u0161e bolj neodlo\u010dna, ima te\u017eave z zbranostjo.<\/p>\n

Prevalenca te motnje je v porastu zaradi neizprosnega pritiska dru\u017ebe na \u017eensko, ki naj bi bila uspe\u0161na, lepa in vitka.<\/p>\n

 <\/p>\n

5.3.2. Bulimija nervoza<\/strong><\/p>\n

Bulimijo je na zunaj veliko te\u017eje prepoznati kot anoreksijo. Oseba lahko svojo motnjo skriva leta in leta celo v lastni dru\u017eini.<\/p>\n

Zna\u010dilne so epizode bruhanja in drugih oblik \u010di\u0161\u010denja po velikih na\u017eiranjih ogromnih koli\u010din hrane.<\/p>\n

So \u010dustveno nestabilne, nagnjene tudi k ekstremnim dejanjem, kot so kraje, u\u017eivanje drog in celo samopo\u0161kodbe.<\/p>\n

 <\/p>\n

5.3.3. Kompulzivno hranjenje<\/strong><\/p>\n

Motnja ima mnogo zna\u010dilnosti bulimije (epizode prenajedanja, psihiatri\u010dni simptomi), nadzor telesne te\u017ee je manj izrazit, pa tudi za\u010detek in konec sta manj jasna kot pri bulimiji.<\/p>\n

Gre za prisilno vedenje \u2013 oseba po\u010dne nekaj, \u010desar sicer ne \u017eeli.<\/p>\n

Mnogi avtorji uporabljajo izraz kompulzivno hranjenje za vse vrste motenj hranjenja \u2013 vse so po njihovem le razli\u010dne vrste iste bolezni.<\/p>\n

 <\/p>\n

5.3.4. Zdravljenje motenj hranjenja<\/strong><\/p>\n

-Medicinsko zdravljenje.<\/p>\n

-Psihosocialno zdravljenje.<\/p>\n

-Vloga skupin za samopomo\u010d.<\/p>\n

-Okrevanje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Medicinsko zdravljenje<\/strong><\/p>\n

Ambulantno zdravljenje \u2013 individualno ali skupinsko (\u017ee ve\u010d let te\u010de program takega zdravljenja za osebe z bulimijo po metodi H. Laceya).<\/p>\n

Bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje \u2013 na Oddelku za motnje hranjenja (gre za kognitivno vedenjsko terapijo, ki se najprej spopade s te\u017eavami motnje in \u0161ele kasneje s psiholo\u0161kim ozadjem motnje).<\/p>\n

V Ljubljani se uporablja belgijski model zdravljenja, ki predvidi \u0161tiri faze: orientacijsko, terapevtsko, reintegracijsko in zadnjo, \u010detrto, ambulantno. Osnovna ideja te terapije je mo\u010d, ki jo lahko nudi le skupina.<\/p>\n

Oddelek za motnje hranjenja deluje \u017ee od jeseni 1999.<\/p>\n

 <\/p>\n

Psihosocialno zdravljenje<\/strong><\/p>\n

Pri tem zdravljenju mora terapevt predvsem razumeti, \u010demu slu\u017ei bolezen, kasneje pa mora osebi z motnjo pomagati, da bo razumela tudi sama.<\/p>\n

Dokler se ne za\u010dne zavedati, da je idealizirana suhost \u0161kodljiv in nevaren proces, verjetno ne bo sprejela zdravljenja.<\/p>\n

Uspe\u0161nost terapije je odvisna od pravo\u010dasnega za\u010detka te terapije in uspe\u0161ne anga\u017eiranosti osebe z motnjo.<\/p>\n

Sodelovanje osebe z motnjo hranjenja in terapevta mora v procesu zdravljenja temeljiti na velikem zaupanju.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vloga skupin za samopomo\u010d<\/strong><\/p>\n

V okviru \u017denske svetovalnice so za\u010dele ob koncu devetdesetih delovati skupine za samopomo\u010d za \u017eenske, ki trpijo za anoreksijo in bulimijo. Cilj sre\u010danj \u010dlanic skupin za samopomo\u010d pri motnjah hranjenja je re\u0161evanje te\u017eav s hrano.<\/p>\n

V teh skupinah osebe z motnjo za\u010dutijo resni\u010dno sprejetost in podelijo svojo izku\u0161njo z drugimi.<\/p>\n

Ob medsebojni podpori sku\u0161ajo vnesti v svoje \u017eivljenje nujne spremembe, da se sploh lahko za\u010dnejo re\u0161evati iz za\u010daranega kroga hrane.<\/p>\n

 <\/p>\n

Okrevanje<\/strong><\/p>\n

Obi\u010dajna zgodba o anoreksiji je ta, da so vse \u017eenske lahko \u017ertve pritiskov medijev, ki narekujejo vitkost. Malokdo se vpra\u0161a, kako so tisti, ki so bili neko\u010d v tem breznu motnje, uspeli ube\u017eati ponovnim pritiskom.<\/p>\n

Pomembne so zgodbe okrevanja in te naj postanejo bolj medijsko odmevne.<\/p>\n

V fazi okrevanja so pomembni zdravilni rituali, ki naj jih omogo\u010dajo razli\u010dne umetnosti in dejavnosti (ples, igra, glasba, slikanje, joga, meditacija\u2026).<\/p>\n

Oblikovanje pozitivne samopodobe in ob\u010dutek varnosti v dru\u017eini, okolju in v dru\u017ebi nasploh, pomeni najbolj\u0161o preventivo motenj hranjenja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Dru\u017ebeno zdravje in prehrana Dru\u017ebeno zdravje je prvina kakovosti \u017eivljenja in je povezano z naj\u0161ir\u0161im \u010dlovekovim okoljem. Prehrana ima pri tem pomembno mesto. Veda, ki se ukvarja z dru\u017ebenim zdravjem, je socialna medicina (public health). Ukvarja se z zdravjem in boleznijo kot funkcijama \u017eivljenja v skupini. Pri svojem prou\u010devanju uporablja epidemiolo\u0161ko metodo dela, s … Preberi ve\u010d o Uvod v prehrano in dietetiko<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1031],"tags":[3323,3324,1033,3326,3325,1530,1402],"class_list":["post-3271","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-anorexia","tag-bulimia","tag-dietetika","tag-hranjenje","tag-motnje-prehranjevanja","tag-prehrana","tag-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3271","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3271"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3271\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3271"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3271"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3271"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}