![\"sestra.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/05\/sestra.thumbnail.jpg\")
50a.KAJ JE FUNKCIONALNI MODEL DELA V ZN?<\/p>\n50a.KAJ JE FUNKCIONALNI MODEL DELA V ZN?<\/p>\n
Funkcionalni model\u2192skozi ta model se delijo dolo\u010dene naloge pri B\/V, ki jih mora MS narediti. Slabost tega modela: za B\/V se ne skrbi kot za celoto, s tem je posredno mo\u017een ni\u017eji nivo kakovosti dela v ZN, te\u017eje je izvajati ZN po procesu ZN. Hkrati je tudi te\u017eje vrednotiti u\u010dinkovitost dela. Pri nas je v praksi pogost.<\/p>\n
51.RAZISKOVANJE V ZN KOT ELEMENT SODOBNE ZN<\/p>\n
RAZISKOVANJE V ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pojem\u2192raziskovanje je sistemati\u010dno pridobivanje novega znanja, ki je preverljivo \u2013 \u0161olski u\u010dni predmet od l.1996
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomen in pristnost\u2192raziskovanje v ZN je pomembno in premalo pristno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Podro\u010dje raziskovanja\u2192pomembna podro\u010dja so praksa, izobra\u017eevanje in organizacija. Prijeme in metode privzamemo iz drugih znanosti
\n<\/p>\n
52.POMEN TEORETI\u010cNIH MODELOV ZN.<\/p>\n
Pomen teorij in teoreti\u010dnih modelov:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZN dajejo teoreti\u010dno spoznanje vsebine delovanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomembni so – za prakti\u010dno delo, – za izobra\u017eevanje -za raziskovanje .
\n– za razvoj stroke – in za ve\u010djo profesionalno samozavest<\/p>\n
Da se teoreti\u010dni model oblikuje, mora imeti zagotovljene kriterije.<\/p>\n
53.V \u010cEM JE POMEN PZN ZA ZN?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Narekuje na\u010din dela MS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Definicija procesa ZN: PZN je sodoben pristop dela v ZN, ki ga odlikuje visoka stopnja organiziranosti in sistemati\u010dnosti. Upo\u0161teva usmeritev k B\/V, njegovo celovitost in aktivno vlogo<\/p>\n
54.KAJ DOLO\u010cAJO STANDARDI IN KRITERIJI ZN?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dolo\u010dajo kakovost ZN\u2192so nujno potrebni za zagotavljanje kakovosti v ZN (knji\u017enica: Sekav\u010dnik Tita \u2013 Standardi v ZN)<\/p>\n
55.KAJ JE NEGOVALNA DIAGNOZA?
\nND JE POIMENOVANJE AKTUALNIH,POTENCIALNIH IN PRIKRITIH ZDRAVSTVENIH TE\u017dAV OZ.NEGOVALNIH PROBLEMOV PRI B\/V,DRU\u017dINI ALI SKUPNOSTI,KI JIH LAHKO\u00a0 V OKVIRU SVOJIH KOMPETENC RE\u0160UJE NOSILKA ZN-(MS)<\/p>\n
55a.POSEBNOSTI NEGOVALNE DIAGNOZE
\nPOSEBNOSTI NEGOVALNE DIAGNOZE:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vsebina negovalnih diagnoz predstavlja pacientov odziv (reakcijo) na bolezensko stanje, ki se odra\u017ea kot omejitev njegovih psihofizi\u010dnih sposobnosti ali kot njegovo do\u017eivljanje bolezenskega stanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Lahko je odziv na ZN ali na medicinsko obravnavo \u2192na diagnosti\u010dno-terapevtske postopke, zdravljenje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Lahko je posledica nezadovoljene ali nepravilno zadovoljene potrebe (kot je npr.nepravilna prehrana)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Negovalna diagnoza je spremenljiva in odvisna od spreminjanja zdravja in odzivov nanj.<\/p>\n
56.POMEN NEGOVALNE DOKUMENTACIJE.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomen\u2192prisotna je te\u017enja k dokumentaciji na nivoju celotne dr\u017eave, kateri bi dodajali specifiko, posameznih delavnih organizacij.<\/p>\n
57.POMEN TERMINOLOGIJE V ZN.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0Pomen\u2192uspe\u0161na terminologija je pogoj, nujno potrebna za uspe\u0161no komunikacijo na podro\u010dju ZN. Poznan mora biti pomen vsake besede, ki se uporablja na tem podro\u010dju. Lahko prihaja do \u010dasovnih sprememb<\/p>\n
58.NA KAJ SE MS\u00a0 V SLOVENIJI LAHKO NASLONIJO PRI UPO\u0160TEVANJU USTREZNE TERMINOLOGIJE V ZN?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Terminolo\u0161ki slovar (slovar izdala zbornica ZN)<\/p>\n
59.ZAKAJ JE POTREBNA ZAKONODAJA NA PODRO\u010cJU ZN?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vsaka profesija potrebuje regulativni sistem za: obstoj, ohranjevanje identitete, samostojnosti, nadziranje kakovosti lastnega dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zavezuje nas zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta dva zakona urejata: strokovno izobra\u017eevanje MS, izpopolnjevanje, napredovanje, pravice in dol\u017enosti MS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017delimo imeti zakon o zdravstveni negi. Imajo ga \u017ee \u0161tevilne evropske dr\u017eave.<\/p>\n
62.POVE\u017dITE TEORIJO,PRAKSO IN RAZISKOVANJE V ZN.<\/p>\n
Sistemati\u010dno raziskovanje, ki sku\u0161a najti odgovor na dolo\u010dena vpra\u0161anja, pojasnjuje teorijo in re\u0161uje problem\u00a0 in je zato bolj oz. uporabnej\u0161i v praksi.<\/p>\n
63.OPREDELI POJEM MODEL ZN,KONCEPT ZN IN TEORIJA ZN.<\/p>\n
TEORIJA-je sistem izjav, ki pojasnjuje dolo\u010dena dejstva in njihove zakonitosti. Gredo preko opisovanja konceptov ZN, se raziskujejo in presku\u0161ajo v praksi.<\/p>\n
MODEL-pojem\u2192model predstavlja poenostavljeno predstavitev predmeta ali poteka neke aktivnosti. Hierarhija znanja se stopnjuje: od koncepta preko modela do teorije.<\/p>\n
KONCEPT- Koncepti so na splo\u0161no opredeljeni kot gradbeni elementi modelov. Preko \u0161tirih konceptov, njihove povezanosti med seboj, opisujemo in ocenjujemo uporabnost teoreti\u010dnih modelov. Razli\u010dne avtorice teoreti\u010dnih modelov dajejo razli\u010den poudarek posameznem konceptu.<\/p>\n
64.DELITEV TEORETI\u010cNIH MODELOV ZN PO VSEBINI.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Modeli potreb
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Modeli interakcij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Modeli izidov (outcome)<\/p>\n
65.KAJ JE IZHODI\u0160\u010cE TEORETI\u010cNIOM MODELOM POTREB?<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Teoreti\u010dno izhodi\u0161\u010de\u2192je humanisti\u010dna psihologija A.Maslowa in njegova teorija potreb. Poleg tega so uporabili znanje E.Ericsona, ki je razvil teorijo Problem identitete osebnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj naredi MS\u2192modeli potreb odgovarjajo na vpra\u0161anja, kaj je naloga MS. Predstavljajo aktivno vlogo MS, ki pomaga B\/V v prizadevanju za neodvisnost oz. samostojnost.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Predstavnice\u2192avtorice TM glede na modele potreb:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 V. Henderson (1955-leto nastanka TM)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 D. Orem (1959)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 F.Abdelah (1960)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 N. Roper (1976)<\/p>\n
66.KAJ JE IZHODI\u0160\u010cE TEORETI\u010cNIM MODELOM INTERAKCIJ?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Teoreti\u010dno izhodi\u0161\u010de\u2192je \u0161e vedno poznavanje A.Maslowa in njegove humanisti\u010dne psihologije in pa fenomenologije (nauk o pojavih)Helga,Huserla
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kako naj MS dela\u2192osnovna predpostavka TM interakcij je bila, da ZN ni le pomo\u010d, temve\u010d tudi opora, med\u010dlove\u0161ki odnos med dvema osebama, ki sodelujeta. Opozarjali so, da je bolezen izku\u0161nja, neka napaka, ki jo je potrebno popravljati. Pri tem pa je potrebno upo\u0161tevati integriteto \u010dloveka. Tej skupini se o\u010dita, da zelo malo vklju\u010duje koncept okolja.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Predstavnice\u2192
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 H.Peplau (1952)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 I.Orleando (1962)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 E.Wiedenbach (1962)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 I.M.King (1968)<\/p>\n
Vse predstavnice te skupine so zelo poudarjale pomen izobra\u017eenosti MS, ki pa mora imeti ob znanju razvito tudi intuicijo in empatijo. Kot metodo dela uporablja PZN.<\/p>\n
67.KAJ JE IZHODI\u0160\u010cE TEORETI\u010cNIM MODELOM IZIDOV?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Teoreti\u010dno izhodi\u0161\u010de\u2192podlaga so teorije sistemov, upo\u0161tevane so tudi razvojne in adaptacijske teorije.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zakaj, s kak\u0161nimi cilji deluje MS\u2192odgovor je da varuje energijo \u010dloveka in da dose\u017ee \u2013 pomaga dose\u010di harmonijo B\/V z okoljem. Je najbolj abstrakten model TM glede na vsebino.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Predstavnice \u2192
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 D.Johnson (1958)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 M.E.Levine (1966=
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 M.Rogers (1970=
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 C.Roy (1970)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 B.Neuman (1979)<\/p>\n
B.Neuman pravi, da je \u010dlovek edinstveno bitje; ZN je kot humanisti\u010dna veda; u\u010dinkovitost ZN pa je merljiva le z zadovoljstvom B\/V z ZN.<\/p>\n
68.KAK\u0160NE SPREMEMBE OMOGO\u010cAJO TEORETI\u010cNI MODELI ZN?<\/p>\n
TM lahko omogo\u010dajo spremembe v ZN:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Samostojnost in odgovornost ZN (ve\u010d samostojnosti, ve\u010d odgovornosti)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Omogo\u010dajo, da je ZN planirana dejavnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Da je ZN u\u010dinkovitej\u0161a
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Omogo\u010dajo zagotavljanje standarda, nivoja ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Bolj\u0161e poznavanje B\/V
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Omogo\u010da delovanje na profesionalnem nivoju<\/p>\n
69.KAJ JE INDEX KORISTNOSTI TM,KATERE KRITERIJE VSEBUJE?<\/p>\n
SZO je za dolo\u010danje vrednosti priporo\u010dila Indeks koristnosti (po Mirjam McGee). Vsebuje pet kriterijev, ki se preverjajo pri TM.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dru\u017ebena vrednost\u2192v tem smislu naj bi preverili, kak\u0161na je uporabna vrednost TM oz. njegov doprinos dru\u017ebi. Preverja se eti\u010dno vrednost posameznega TM \u2013 ali je v TM zajet princip etike, ki nudi MS oporo v kriznih odlo\u010ditvah in pomo\u010d pri razre\u0161evanju eti\u010dnih konfliktov.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kompatibilnost, skladnost\u2192TM ima ve\u010djo vrednost \u010dimbolj je skladen s sistemom zdravstvenega varstva in kulturnimi vrednostmi, kjer Ms delujejo.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Popolnost\u2192TM se ka\u017ee skozi svojo usmerjenost v na\u010din odlo\u010danja za promocijo zdravja. Popolnej\u0161i je tisti model, ki dolo\u010da prioriteto v ZN v razli\u010dnih situacijah. Popolnost modela se ka\u017ee tudi skozi to, da se dobro aplicira (funkcioniranje) v prakso in kako dopolnjuje veljavno zakonodajo, predpise.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izvedljivost oz.prakti\u010dna uporabnost\u2192skozi to se preverja zmogljivost modela. To pomeni, da pogledamo kako model upo\u0161teva mo\u017ene vsebine (rezerve, danosti), ki so lahko \u010dlovek, znanje, \u010das, prostor..
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zahteve stroke\u2192preverja ali so pri\u010dakovanja stroke v trenutni situaciji skladna s TM ali ne.<\/p>\n
Ta “indeks koristnosti” pomaga MS pri izbiri dolo\u010denega TM za uporabo v praksi. Teorije niso dokon\u010dne, stati\u010dne. Podvr\u017eene so spreminjanju in novemu nastajanju.<\/p>\n
70.V \u010cEM JE POMEN V. HENDERSON ZA ZN?<\/p>\n
POMEN V.HENDERSON ZA ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Razvila je definicijo ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Razvila je TM in s tem postavila teoreti\u010dno osnovo za prakti\u010dno delo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomemben je njen doprinos do raziskovanja, izobra\u017eevanja in prakse v ZN<\/p>\n
71.KATERA JE POMEMBNA BIBLIOGRAFIJA V. HENDERRSON?<\/p>\n
Njeno najpomembnej\u0161e delo je Na\u010dela ZN. Napisala jih je po tem, ko je prou\u010dila vso literaturo s podro\u010dja ZN v \u010dasu od l.1900 \u2013 1960, ko je knjiga prvi\u010d iz\u0161la. Knjiga je nastala na osnovi spoznanj ob predelanem gradivu in je danes prevedena v 25. jezikov, tudi v slovenskega. V njen je opredelila 14 \u010dlove\u0161kih potreb (Basic principle of nursing care).
\nDela:\u00a0 \u266a Osnovna na\u010dela ZN
\n\u266a Principi in praksa ZN
\n\u266a Narava nege<\/p>\n
72.KATERE KONCEPTE VKLJU\u010cUJE TM V. HENDERSON?<\/p>\n
KONCEPTI-za razlago TM je V.Henderson uporabila 4 koncepte:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 Koncept ZN \u2013izvajanje temeljnih \u010dlovekovih aktivnost
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 Koncept \u010dloveka \u2013 celovitost
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 Koncept zdravja
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 Koncept okolja<\/p>\n
73.OPI\u0160I POSAMEZNE KONCEPTE V. HENDERSON<\/p>\n
KONCEPT ZN\u2192Je najpomembnej\u0161i koncept TM V.Henderson in je povezan z vsemi ostalimi koncepti. ZN je opredelila skozi definicijo ZN. Temelji na pomo\u010di bolnemu oz. zdravemu \u010dloveku. Pomo\u010d zdravemu je opredelila v tem smislu, da zadovoljuje svoje potrebe \u010dimbolj samostojno, \u010de ima zato mo\u010d, znanje in voljo. MS mora ugotoviti kak\u0161no je znanje B\/v in temu prilagoditi izrazoslovje, upo\u0161tevati in ugotoviti mora voljo, vzrok brezvoljnosti in delovati s tem ciljem, da ga pritegne k sodelovanju. To stori tako da ugotovi posameznikova stali\u0161\u010da in vrednote in preko njih vpliva nanj.
\nKONCEPT \u010cLOVEKA\u2192\u010cloveka obravnava kot celovito osebnost, upo\u0161teva celovito osebnost, integriteto ter psihi\u010dno-fizi\u010dno-socialni vidik.
\nKONCEPT ZDRAVJA\u2192Menila je, da je zdravje pogosto odraz dru\u017ebe in okolja v katerem posameznik \u017eivi. Zdravje je sposobnost, zmo\u017enost zadovoljevati 14 temeljnih potreb. Ena\u010di ga s samostojnostjo in neodvisnostjo, kon\u010dno odgovornostjo za zdravje nosi \u010dlovek sam.
\nKONCEPT OKOLJA\u2192Je najbolj skopo definiran. Zelo se je naslonila na F.Nightingale. naslonila se je na bolni\u0161ni\u010dno okolje in odnos MS\/B,V, ter dru\u017eino. Glede dru\u017eine je pomembno, kako se odzivajo svojci na B\/V in nalogo MS, da vpliva, \u010de je interakcija negativna.<\/p>\n
Ta TM se prenese v prakso s PROCESNO METODO DELA.<\/p>\n
74.KATERE \u017dIVLJENSKE AKTIVNOSTI VKLJU\u010cUJE TM V. HENDERSON?<\/p>\n
TM V. HENDERSON VKLJU\u010cUJE 14 \u017dIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 DIHANJE
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 PREHRANJEVANJE IN PITJE
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 ODVAJANJE
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 GIBANJE
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 SPANJE IN PO\u010cITEK
\n6.\u00a0\u00a0\u00a0 OBLA\u010cENJE
\n7.\u00a0\u00a0\u00a0 VZDR\u017dEVANJE TELESNE TEMPERATURE
\n8.\u00a0\u00a0\u00a0 SKRB ZA \u010cISTO\u010cO IN UREJENOST
\n9.\u00a0\u00a0\u00a0 IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU \u2013 VARNOST
\n10.\u00a0\u00a0\u00a0 KOMUNICIRANJE
\n11.\u00a0\u00a0\u00a0 VEROVANJE
\n12.\u00a0\u00a0\u00a0 KORISTNO DELO
\n13.\u00a0\u00a0\u00a0 REKREACIJA
\n14.\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010cENJE ZDRAVEGA NA\u010cINA \u017dIVLJENJA<\/p>\n
75.KAKO JE \u010cLOVEKOVE POTREBE RAZDELILE V. HENDERSON?
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 Dihati normalno
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 Ustrezno se prehranjevati in u\u017eivati teko\u010dino
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 Izlo\u010dati
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 Gibati se in vzdr\u017eevati \u017eelene telesne polo\u017eaje
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 Spati in po\u010divati
\n6.\u00a0\u00a0\u00a0 Ustrezno izbirati obla\u010dila, obla\u010diti se in sla\u010diti
\n7.\u00a0\u00a0\u00a0 Vzdr\u017eevati tel.temperaturo s prilagajanjem obla\u010dil in okolja
\n8.\u00a0\u00a0\u00a0 Vzdr\u017eevati telesno \u010disto\u010do, urejenost in varovati ko\u017eo
\n9.\u00a0\u00a0\u00a0 Izogibati se nevarnostim v okolju in izogibati se ogro\u017eanja drugih
\n10.\u00a0\u00a0\u00a0 Komuniciranje z drugimi, izra\u017eanje potrebe, \u010dustva, bojazni, mnenja
\n11.\u00a0\u00a0\u00a0 Verovati
\n12.\u00a0\u00a0\u00a0 opravljati delo z ob\u010dutkom zadovoljstva in uspeha
\n13.\u00a0\u00a0\u00a0 Igrati se in vklju\u010devati se v razli\u010dne oblike razvedrila
\n14.\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010diti se,odkrivati ali zadovoljevati svojo vedo\u017eeljnost, ki vodi v normalen razvoj, zdravje in izbiro danih potencialov.
\n(1-9 so fiziolo\u0161ke potrebe, 10 in 14 psiholo\u0161ki potrebi, 11 je duhovna potreba,
\n12 in 13 sociolo\u0161ki potrebi<\/p>\n
76.OPI\u0160ITE MASLOWOVO HIERARHIJO POTREB.
\nTEMELJNE \u010cLOVE\u0160KE POTREBE PO MASLOW-U<\/p>\n
VI\u0160JE: -estetske potrebe
\n-potrebe po znanju in razumevanju
\n-potreba po samoaktualizaciji in integraciji
\n-potreba po spo\u0161tovanju in samospo\u0161tovanju<\/p>\n
NI\u017dJE: -potreba po ljubezni in pripadnosti
\n-potreba po varnosti
\n-fiziolo\u0161ke potrebe (dihanje, voda, hranjenje…)<\/p>\n
Zadovoljene temeljne potrebe pomenijo \u2192 zdravo osebnost
\nNezadovoljene temeljne potre pomenijo \u2192 bolezen
\n\u0160ele, ko \u010dlovek zadovolji ni\u017ejo potrebo, je motiviran za zadovoljevanje vi\u0161je.<\/p>\n
77.OPI\u0160ITE ODNOS V. HENDERSON DO IZOBRA\u017dEVANJA,RAZIOSKOVANJA IN PRAKSE ZN.<\/p>\n
RAZISKOVANJE je po V.Henderson sistemati\u010dno prou\u010devanje, ki sku\u0161a najti odgovor na dolo\u010dena vpra\u0161anja, pojasnjuje teorijo in re\u0161uje problem. Njeni primeri raziskovalnih del so se nana\u0161ali na deskriptorske metode raziskovalnega dela. Menila je, da mora znanje s podro\u010dja ZN preiti iz enostavnega v kompleksno skozi proces raziskovanja. Zato mora biti MS, ki dela v praksi sposobna uporabljati najnovej\u0161e vire podatkov (branje literature) in uporabljati ra\u010dunalnik kot sredstva pridobivanja razpolo\u017eljivih sodobnih znanj glede ZN bolnikov. Kot raziskovalno podro\u010dje je opredelila 14 \u010dlovekovih potreb. Bila je tudi prva, ki je prepoznala potrebo po pisnem planu ZN (dokumentiranje). Manila je, da ti plani predstavljajo dokumentacijo za aktivnosti ZN in pomagajo MS pridobiti ob\u010dutek, katere bolnikove potrebe se ve\u010dkrat ponavljajo in usmerjajo izvajanje postopkov v ZN. Ta dokumentacija je tudi dragocen vir za raziskovalno delo.
\nIZOBRA\u017dEVANJE \u2013 Hendersonova je menila, da je univerzitetni \u0161tudij tisti kjer se MS lahko ustrezno izobrazi, pridobi samostojnost in kjer se nau\u010di kreativnega mi\u0161ljenja. Menila je da diplomirana MS lahko opravlja svoje delo samostojno, temu pa morajo biti prilagojene tudi metode izobra\u017eevanja. Menila je naj \u0161tudent ZN nebi bil delavec v bolni\u0161nici za izvajanje razli\u010dnih zunanjih nalog. MS so dol\u017ene \u0161tudentom ZN dajati strokovni vzgled.<\/p>\n
PRAKSA \u2013 Sestrinstvo je opredelila kot prakti\u010dno disciplino s tem, ko je rekla da MS \u017eeli zadovoljiti \u010dlovekove vsestranske, temeljne potrebe z ozirom na potrebe posameznika. Svoje principe im prepri\u010danja je vnesla v prakso in izobra\u017eevanje in tako vplivala na ZN po vsem svetu.<\/p>\n
Teorija V.Henderson predstavlja vzpodbudo za kasnej\u0161e in bolj razvite TM. Mnoge teoreti\u010darke so \u010drpale znanje iz njene teorije<\/p>\n
78.UPORABA PROCESA ZN V POVEZAVI Z TEORETI\u010cNIM MODELOM V. HENDERSON.<\/p>\n
PROCES ZN vidi kot:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Aplikacijo logi\u010dnega pristopa k re\u0161evanju problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u017enost individualizirane ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek, kot kompleksno bitje (biolo\u0161ko, psihi\u010dno in socialno)<\/p>\n
FAZE PZN:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 UGOTAVLJANJE POTREB B\/V
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena stanja-14 temeljnih potreb, upo\u0161tevajo\u010d starost, kulturo, \u010dustveno stanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 analiza podatkov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aktualni in potencialni negovalni problemi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 negovalne diagnoze<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 NA\u010cRTOVANE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Postavljanje ciljev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vklju\u010devanje bolnika
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Individualiziran plan
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pisni na\u010drt – dokumentiranje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Odvisno od zdravni\u0161ko-terapevtskega programa<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 IZVAJANJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Temelji na pomo\u010di pri zagotavljanju 14 \u017eivljenjskih potreb
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomo\u010d B\/V z znanji
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Odnos med MS in B\/V<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0 VREDNOTENJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vrednoti tako, da primerja funkcionalne sposobnosti posameznika pred in po aktivnosti ZN<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Vrednoti glede na hitrost in stopnjo dose\u017eene samostojnosti
\nKon\u010dno vrednotenje-na osnovi kon\u010dnega vrednotenja ugotavljamo kvaliteto ZN<\/p>\n
<\/p>\n
80.KATERE \u017dIVLJENSKE AKTIVNOSTI VKLJU\u010cUJE TM ZN PO R-L-T?<\/p>\n
A.\u00a0\u00a0\u00a0 NUJNE ALI VITALNE:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0 DIHANJE
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0 HRANJENJE
\n3.\u00a0\u00a0\u00a0 IZLO\u010cANJE
\n4.\u00a0\u00a0\u00a0 KONTROLIRANJE TELESNE TEMPERATURE
\n5.\u00a0\u00a0\u00a0 GIBANJE
\n6.\u00a0\u00a0\u00a0 SPANJE
\n7.\u00a0\u00a0\u00a0 ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
\nB.\u00a0\u00a0\u00a0 \u017dIVLJ,AKTIVNOSTI, KI ZAGOTAVLJAJO KVALITETO \u017dIVLJENJA
\n8.\u00a0\u00a0\u00a0 OSEBNA HIGIENA
\n9.\u00a0\u00a0\u00a0 OBLA\u010cENJE
\n10.\u00a0\u00a0\u00a0 KOMUNICIRANJE
\n11.\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010cENJE
\n12.\u00a0\u00a0\u00a0 DELO
\n13.\u00a0\u00a0\u00a0 IGRA
\n14.\u00a0\u00a0\u00a0 SEKSUALNOST
\n15.\u00a0\u00a0\u00a0 RAZMNO\u017dEVANJE
\nC.\u00a0\u00a0\u00a0 SMRT
\n16.\u00a0\u00a0\u00a0 UMIRANJE<\/p>\n
82.POIMENUJ KOMPONENTE TM. R-L-T IN VSAKEGA TUDI OPI\u0160I.
\n(komponente Roper \u2013 Tierney \u2013 Logan):
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017divljenjska obdobja (od koncepcije do smrti)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017divljenjske aktivnosti (12 \u017eivljenjskih aktivnosti)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Faktorje, ki vplivajo na \u017eivljenjske aktivnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Odvisnost\/neodvisnost v posameznem \u017eivljenjskem obdobju (popolna odvisnost, popolna neodvisnost)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Individualnost posameznika<\/p>\n
Faktorji, ki vplivajo na \u017eivlj.aktivnosti:
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Fiziolo\u0161ki \u2013 biolo\u0161ki
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Psiholo\u0161ki
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Sociokulturni (vpliv dru\u017ebe, etike)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Faktorji okolja (zemljepisni polo\u017eaj; klima, voda, \u017eivila)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Politi\u010dno-ekonomski (vpliv zakonodaje)<\/p>\n
Odvisnost\/neodvisnost v trajanju \u017eivljenja \u2013 bolj odvisen od spo\u010detja do otro\u0161tva in v starosti)<\/p>\n
Individualnost posameznika::<\/p>\n
Tri vzorce vedenja pri posamezniku:
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Preventivno vedenje (npr.umivanje rok, da ne pride do oku\u017ebe)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Varno, konformno vedenje (za psihi\u010dno in fizi\u010dno varnost)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Vedenje usmerjeno k cilju (posameznik naj upo\u0161teva izku\u0161nje)<\/p>\n
Pogojnost izvajanja \u017eivljenjskih aktivnosti<\/p>\n
83.TM ZN R-L-T IN PROCES ZN.<\/p>\n
N.ROPER IN PZN:<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0 OCENJEVANJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zbirati podatke o vse \u017eivljenjskih aktivnostih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ocenjevati skupaj z B\/V
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Skupna ocena se odra\u017ea skozi odnos B,V\/MS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 V nadaljevanju ocenjujemo le prizadete aktivnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ugotoviti moramo, kaj lahko B\/V dela sam upo\u0161tevajo\u010d 4 komponente
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Formalizirati probleme, postaviti negovalno diagnozo<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0 PLANIRANJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dokumentiranje aktualnih in potencialnih problemov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Postavitev ciljev\u00a0 skupaj z B\/V
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dolo\u010diti odgovornost MS za dosego cilja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Upo\u0161tevati vse resurse, to je okoli\u0161\u010dine, ki lahko vplivajo na re\u0161evanje nekega problema (vplivajo lahko pozitivno ali negativno)<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0 INTERVIRANJE (izvajanje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 MS itervenira, da bi pomagala B\/V pri izvajanju vsakodnevnih \u017eivljenjskih aktivnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 MS upo\u0161teva preventivno komponento, okrepi dobro psihofizi\u010dno po\u010dutje, zmanj\u0161a odvisnost B\/V, vzbudi odgovornost B\/V za lastno zdravje<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0 VREDNOTENJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nadaljevalno \u2013 kriterij je dose\u017eenost ciljev
\nEv.ponovne vzpostavitev ciljev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Sumativno (kon\u010dno) \u2013 ugotovimo uspe\u0161nost TM za izvajanje ZN<\/p>\n
Ta TM je mo\u017eno uporabiti na vseh podro\u010djih, kjer deluje MS.<\/p>\n
85.KAJ JE PREHRANJEVANJE IN PITJE?
\nKAJ JE? Je \u017eivljenjska potreba, aktivnost. Je dinami\u010den proces<\/p>\n
86.FAKTORJI,KI VPLIVAJO NA PREHRANJEVANJE IN PITJE.
\nNA PREHRANJEVANJE VPLIVAJO RAZLI\u010cNI FAKTORJI:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 FIZIOLO\u0160KI – sestava hrane beljakovine, OH, vitamini, ma\u0161\u010dobe, minerali, vlaknine, voda \u2013 piramida zdrave prehrane \u2013 prirejeno glede na starost
\n-prebava in presnova
\n-vsrkavanje in izlo\u010danje<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PSIHI\u010cNI \u2013 vzdu\u0161je, stres<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 SOCIOKULTURNI -prehranjevalne navade, ki so lahko dobre ali ne
\n-hrana ima lahko simboli\u010dni ali religiozni pomen v nekem okolju<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 OKOLJE \u2013 onesna\u017eenost voda, okolja in nesorazmerje med naseljenostjo in proizvodnjo hrane<\/p>\n
87.OPAZOVANJE IN OCENJEVANJE PREHRANJENOSTI.<\/p>\n
PREHRANJENOST NAM POKA\u017dEJO:
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Antropolo\u0161ke meritve: telesna te\u017ea, telesna vi\u0161ina (TT=TV-100). Meritve opravljamo ob sprejemu v bolni\u0161nico, pred operativnem posegom, ob motnjah hranjenja, ob sistematskih pregledih..
\no\u00a0\u00a0\u00a0 BMI (Body Mass Index) ali ITM (Index Telesne Mase), ki ga izra\u010dunamo \u010de TT delimo z TV2. \u010de ITM zna\u0161a 19.9 in manj ozna\u010duje podhranjenost, \u010de zna\u0161a nad 33 pomeni izredno debelost.
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Meritve: obseg trebuha, ko\u017ene gube, nadlahti, premer tricepsa
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Laboratorijski testi- KS, proteini, holestero, urea
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Subjektivna ocena \u2013 ni zanesljiva<\/p>\n
88.KATERE MOTNJE HRANJENJA POZNATE?<\/p>\n
MOTNJE HRANJENJA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izgube telesne te\u017ee\u2192obolenja (infekcije, TBC, maligna obolenja,..)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Anoreksija\u2192psihi\u010dno pogojena
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Bulemija\u2192prenajedenje in izvajane bruhanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kaheksija\u2192izguba podko\u017enega ma\u0161\u010devja, \u017eenske lahko izgube menstruacijo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Adipositas\u2192debelost, pove\u010dana koli\u010dina ma\u0161\u010devja, pove\u010dana tel.te\u017ea
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Disfagija\u2192ote\u017eeno po\u017eiranje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Dispepsija\u2192slabo prebavljena hrana, tudi slabo pre\u017eve\u010dena
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Kolcanje\u2192singultus \u2013 kr\u010d trebu\u0161ne prepone
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Inapetenca\u2192ni apetita<\/p>\n
Nenasitnost\u2192alkarija \u2013 vol\u010dja lakota, npr.pri Diabetes Melittus<\/p>\n
90.KATERI SO DEJAVNIKI NEGATIVNEGA VPLIVA NA PREHRANJEVANJE IN PITJE?<\/p>\n
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NEGATIVNO NA HRANJENJE:<\/p>\n
VAROVANEC DOMA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nizka motiviranost za zdravje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Slabe prehrambene navade
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zaposlitev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Neznanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ekonomske razmere (rev\u0161\u010dina, preobilje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Te\u017eave pri spreminjanju prehrambenih navad<\/p>\n
BOLNIK:
\n1\u00a0\u00a0\u00a0 Slabost \u2013 nauzea
\n2\u00a0\u00a0\u00a0 Bruhanje \u2013 vomitas
\n3\u00a0\u00a0\u00a0 Inapetenca \u2013 ni apetita
\n4\u00a0\u00a0\u00a0 Odsotnost \u010drevesne peristaltike
\n5\u00a0\u00a0\u00a0 Odsotnost ali oslabelost po\u017eiralnega refleksa
\n6\u00a0\u00a0\u00a0 Patolo\u0161ke spremembe na ustih in\/ali sluznici
\n7\u00a0\u00a0\u00a0 Neprimerno zobovje
\n8\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetje \u017elez
\n9\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetje grla in \u017erela
\n10\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetje spodnje \u010deljusti
\n11\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetje spodnje veje trigeminusa
\n12\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u010dna tahipnea
\n13\u00a0\u00a0\u00a0 Motnje okusa, vonja, vida
\n14\u00a0\u00a0\u00a0 Tremor udov
\n15\u00a0\u00a0\u00a0 Slaba koordinacija gibov<\/p>\n
91.PZN PRI PREHRANJEVANJU IN PITJU<\/p>\n
AKTIVNOST PREHRANJEVANJA IN PITJA PO PZN:
\nI.faza\u2192UGOTAVLJANJE POTREB:<\/p>\n
NEGOVALNA ANAMNEZA
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Poznavanje na\u010del zdrave prehrane: na\u010din prehranjevanja, sestava hrane, na\u010din priprave
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Sociokulturno okolje, ki vpliva na prehranjevanje
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Alergije, te\u017eave v zvezi s hranjenjem, diete
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Odnos do hrane<\/p>\n
VPRA\u0160ALNIK:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ali se va\u0161a prehrane trenutno razlikuje od obi\u010dajne? Kje je razlog? (v apetitu, spremembi oku\u0161anja, te\u017eava v \u017eve\u010denju, po\u017eiranju)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ali imate alergijo na kak\u0161no hrano?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ali nakupujete hrano sami?<\/p>\n
OPAZOVANJE IN MERITVE
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Subjektivno: prehranjenost, apetit
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Antropolo\u0161ke: tel.te\u017ea, obseg trebuha,…
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Laboratorijske: Hb, Ht, serum,..
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Dietni re\u017eim: predpis zdravnika<\/p>\n
POSTAVITEV NEGOVALNE DIAGNOZE \u2013 primer po Gordon:
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Ote\u017eeno hranjenje zaradi pomanjkljivega zobovja, kar se ka\u017ee z lakoto
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Pretirano prenajedanje zaradi socialne izoliranosti, kar se ka\u017ee z debelostjo<\/p>\n
II.faza\u2192NA\u010cRTOVANJE<\/p>\n
CILJI \u2013 usmerjeni na:
\no\u00a0\u00a0\u00a0 idealno te\u017eo
\no\u00a0\u00a0\u00a0 uravnote\u017eeno prehrano B\/V
\no\u00a0\u00a0\u00a0 sledenje dieti, \u010de je potrebna
\no\u00a0\u00a0\u00a0 prepre\u010devanje slabosti in bruhanja<\/p>\n
Primer:- Bolnik bo dosegel zni\u017eanje tel.te\u017ee za 2 kg v \u010dasu 14 dni<\/p>\n
III.faz\u2192IZVAJANJE (neg.intervencije):
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Svetovanje bolniku v zvezi s hrano
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Navodila o dietnem re\u017eimu
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Spremlja prehranski status
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Spodbuja apetit
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Pomo\u010d pri hranjenju
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Poskrbi za ustrezen na\u010din hranjenja v posebnih situacijah
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Poskrbi za enteralno hranjenje (NG, NE)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Parenteralna prehrana
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Dokumentiranje zau\u017eite hrane, teko\u010dine<\/p>\n
IV.faza\u2192VREDNOTENJE \u2013 KAJ?
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Ovrednotimo B\/V napredek v doseganju ciljev
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Ovrednotimo B\/V sprejemanje in odklanjanje diete
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Ovrednotimo B\/V razumevanje diete<\/p>\n
Rezultate sporo\u010diti ostalim \u010dlanom zdravstva, ne le negovalnemu timu!!<\/p>\n
92.\u010cLOVEKOVA SPOLNA AKTIVNOST IN FIZIOLOGIJA SPOLNEGA OZIVA.<\/p>\n
\u010cLOVEKOVA SPOLNA AKTIVNOST IN FIZIOLOGIJA SPOLNEGA ODZIVA<\/p>\n
Spolni odnosi so pri odraslih glavna oblika spolne aktivnosti, oziroma tisto, kar si ve\u010dina zami\u0161lja pod pojmom spolnost. Je pa pojem spolnosti \u0161ir\u0161i in zajema \u0161e druge oblike spolnega vedenja. Pomemben na\u010din zadovoljevanja spolnih potreb je npr. samozadovoljevanje. Osamljena oseba lahko najde spolni u\u017eitek tudi v knjigi, filmu,
\nglasbenem komadu. Pari lahko izkusijo spolno zadovoljstvo s skupnim do\u017eivljanjem: telesno bli\u017eino, bo\u017eanjem, dotikanjem, poljubljanjem in ljubkovanjem.<\/p>\n
Za normalno spolno aktivnost \u010dloveka je potrebno skladno delovanje naslednjih sistemov:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nepo\u0161kodovan centralni in avtonomni \u017eiv\u010dni sistem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Nepo\u0161kodovani spolni organi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Primerno hormonsko funkcioniranje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zdrava \u010dutila in mi\u0161ice
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ustrezna cirkulacija in
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Psihi\u010dno zrela osebnost.<\/p>\n
Fiziologija spolnega odziva
\nSpolni odziv posameznika na spolne dra\u017eljaje dolo\u010da ob\u010dutljivo medsebojno vplivanje fiziologije in psihologije. \u017div\u010dni sistem ima osrednjo vlogo pri posredovanju spolnega odziva s predelovanjem spolnih vzpodbud, najsi bodo kognitivnega ali somatskega izvora.<\/p>\n
William H.Masters in Virginia H.Johnson, raziskovalca telesnih reakcij, ki se pojavijo pri spolnih aktivnostih, sta dokazala, da je \u010dlovekov spolni odziv na spolne dra\u017eljaje psihofiziolo\u0161ki fenomen, ki je sestavljen iz \u0161tirih faz:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Faza vzburjenja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Plato faza
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Faza orgazma
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Faza resolucije ali umiritve<\/p>\n
Medtem, ko se \u010dustveni odziv mo\u010dno spreminja zaradi ve\u010d faktorjev (\u010dlovekov odnos do spolnosti, navezanost na partnerja, telesni ustroj,\u2026), se telesne spremembe vrstijo dokaj podobno v vseh situacijah. Vse naravne telesne spremembe, ki jih \u010dlovek do\u017eivlja v omenjenih fazah sestavljajo spolni odzivni krog in so posledica dveh fiziolo\u0161kih procesov: vazokongestije (naval krvi v povrhnje in globoko o\u017eilje dolo\u010denih organov) in miotonije (mi\u0161i\u010dne napetosti).<\/p>\n
Faza vzburjenja se razvije iz kateregakoli vira spolne stimulacije\uf0aefizi\u010dnega ali psihi\u010dnega. Njena zna\u010dilnost je nara\u0161\u010danje ravni spolnega vzburjenja.<\/p>\n
Plato faza predstavlja periodo utrjevanja, ko se spolno vzburjenje hitro intenzivira pred orgazmom.<\/p>\n
Orgazem je zelo prijeten ob\u010dutek, povezan z ob\u010dutkom fizi\u010dne in psihi\u010dne sprostitve po maksimalnem nivoju spolne vzdra\u017eenosti.<\/p>\n
V fazi umiritve\u00a0 se vse spremembe prej\u0161njih faz povrnejo na prvotni nivo.<\/p>\n
Te informacije so namenjene predstavitvi specifi\u010dnih in relativno preprostih dejstev o spolnem odzivanju, ki bodo pomagale re\u0161evati preprostej\u0161e probleme varovancev.<\/p>\n
93.PSIHOLO\u0160KI MEDIATORJI SPOLNEGA ODZIVA.<\/p>\n
PSIHOLO\u0160KI MEDIATORJI (POSREDOVALCI) SEKSUALNEGA ODZIVA<\/p>\n
Kot glavni psiholo\u0161ki mediatorji odziva na seksualno dra\u017eenje (spodbudo, stimulacije so: \uf0f1 informacijski odziv, \uf0f1 emocionalne reakcije, \uf0f1 predstavna sposobnost, \uf0f1 pozornost in \uf0f1 ljubezen. Ti faktorji vzajemno delujejo drug na drugega ali pa ustvarjajo konflikte v odgovor na dra\u017eljaj (stimulus), ko je med njimi neskladnost. Je tudi povratni odgovor med psiholo\u0161kim odzivom in eroti\u010dnim dra\u017eljajem.<\/p>\n
94.SPOLNOST IN LJUBEZEN
\nSeks in ljubezen<\/p>\n
Tako kot spolnost je tudi ljubezen kompleksen fenomen, ki ga ljudje razli\u010dno definirajo in razumejo. Mnogo je tipov ljubezni, ki vplivajo na spolni razvoj in izra\u017eanja le-tega.<\/p>\n
Materinska ljubezen je nekriti\u010dna skrb za slabotnega in nemo\u010dnega, vendar lastnega otroka. Je odlo\u010dilnega pomena za razvoj ob\u010dutka varnosti in dobrega mnenja i samem sebi.<\/p>\n
Bratska, oz.sestrska ljubezen je izraz vdanosti med prijatelji ali sorodniki. Podpira ob\u010dutek enakosti in pripadnosti.<\/p>\n
Humana ljubezen je skrb za vse ljudi. Je nesebi\u010dna ljubezen in brezspolna, ni namenjena posamezniku ampak vklju\u010duje vse ljudi. Ta ljubezen je osnova altruizmu in samopreseganju.<\/p>\n
Eroti\u010dna ljubezen
\nje najbolj jasno izra\u017eena v odnosu dveh ljudi. \u010custva vdanosti, skrbi in intimnosti med spolnima partnerjema so nelo\u010dljiva od njunega spolnega vedenja. Nekateri mislijo, da spolna svoboda pomeni lo\u010diti seks od ljubezni.<\/p>\n
Prizadevanje za spolno sprostitev, kjer sta lo\u010dena seks in ljubezen ne zadovolji \u010dloveka in povzro\u010da strah. Ve\u010d spolne aktivnosti in manj \u010dustvenega do\u017eivljanja prina\u0161a ob\u010dutek praznine mnogim.<\/p>\n
Zlitje spolnosti in \u010dustev ljubezni in zaupnosti ustvarijo eno najbolj osre\u010dujo\u010dih \u017eivljenjskih izku\u0161enj.<\/p>\n
\u010clovekova sposobnost ljubiti, se razvija skozi \u017eivljenje. Nekateri elementi spolnega zadovoljstva oz.spolne vloge vzniknejo v skoraj vseh na\u0161tetih vrstah ljubezni. Ko je ljubezenski odnos neustrezen ali prekinjen, lahko nastopi spolna te\u017eava. Ljubezen je osnova za rast, \u010dlovekov razvoj in bivanje. V svoji neosebni obliki je pot, ki vodi v samo-transcendenco (prera\u0161\u010danje samega sebe).<\/p>\n
98.KAJ JE SPANJE IN KAJ PO\u010cITEK?<\/p>\n
SPANJE\u2192je kompleksno ritmi\u010dno stanje, ki vsebuje progresijo ponavljajo\u010dega cikla, kateri predstavlja razli\u010dne feze in aktivnosti telesa in mo\u017eganov
\nPO\u010cITEK\u2192je stanje, ko je telo v zmanj\u0161ani stopnji aktivnosti z namenom, da bi dosegli mentalno in fizi\u010dno relaksacijo<\/p>\n
99.FIZIOLOGIJA SPANJA<\/p>\n
FIZIOLOGIJA SPANJA
\nV hipotalamusu je center za regulacijo budnosti in spanja. Uravnava biolo\u0161ko uro posameznika. Na biolo\u0161ko uro vpliva tudi razli\u010dna vrsta okolja, zato ima vsak \u010dlovek svoj 24 urni, tedenski, mese\u010dni,\u00a0\u00a0 ritem.<\/p>\n
100.FAZE IN STOPNJE SPANJA<\/p>\n
FAZE IN STOPNJE SPANJA<\/p>\n
Lo\u010dimo dve fazi spanja:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 N-REM (Non Rapid Eye Movement)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 REM (Rapid Eye Movement)<\/p>\n
N-REM spanje\u2192ne zasledimo premikanja o\u010desnih zrkel<\/p>\n
REM spanje\u2192pod zaprtimi vekami se zrkli premikata<\/p>\n
Spalni ciklus\u2192menjavanje N-REM in REM faz, traja 90 minut In se ponovi 4-6 x na no\u010d.<\/p>\n
101.FAKTORJI VPLIVA NA SPANJE IN BUDNOST.<\/p>\n
FAKTORJI VPLIVA NA SPANJE IN BUDNOST<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 BIOLO\u0160KI FAKTORJI
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Starost: novorojen\u010dek 16 \u2013 24 ur; dojen\u010dek 18 \u2013 20 ur; pred\u0161olski otrok 9 \u2013 16 ur; \u0161olski otrok 10 \u2013 12 oz. 8 \u2013 10 ur; adolescene 8 \u2013 9 ur; odrasel 6 \u2013 8 ur; starostnik 5 \u2013 7 ur
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Hrana, pija\u010da: obilni obroki, masna, beljakovinska hrana \u2013 ovirajo spanje; bolj\u0161a OH, odsvetuje se pitje po\u017eivilnih napitkov.
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Fizi\u010dna aktivnost: spodbuja utrujenost in relaksacijo, pretirana fizi\u010dna aktivnost pred spanjem, spanje ovira
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Biolo\u0161ka ura: lo\u010dimo jutranje ljudi, ki zgodaj vstajajo in ve\u010derne ljudi, ki gredo pozno spat. Motnje biolo\u0161ke ure prilagodimo v 5 \u2013 7 dneh.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 PSIHOLO\u0160KI FAKTORJI
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Stres, bolezen, razli\u010dna \u017eivljenjska stanja, oseba ki je do\u017eivela stres te\u017eko zaspi in se prebuja
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Volja, motivacija za ostati buden oz. zaspati
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Razpolo\u017eenje nakazuje kontinuum med razbujenostjo in potrtostjo, povzro\u010da nespe\u010dnost<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 SOCIALNO KULTURNI FAKTORJI
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Spori med partnerjema, v dru\u017eini,..
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Te\u017eave na delavnem mestu, brezposelnost
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Kultura pitja napitkov pred spanjem
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Neprimernost spanja – mo\u0161ki in \u017eenske v istem prostoru (bolni\u0161ka soba)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 FAKTORJI OKOLJA
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Neposredno okolje \u2013 postelja, soba, temperatura (16\u00b0 -18\u00b0), vlaga (70%), svetloba<\/p>\n
Posredno okolje \u2013 hrup, vreme, luna,<\/p>\n
102.SKRB ZA ZDRAVO SPANJE.<\/p>\n
SKRB ZA ZDRAVO SPANJE – NASVETI<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomembno je iti spat in vstajat ob istem \u010dasu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prakticiranje ustaljenih navad pred odhodom v posteljo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Upo\u0161tevati individualne potrebe po spanju
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Izogibati se pitju pravih \u010dajev, kave, alkohola in kajenja pred spanjem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Relaksacijske vaje, \u0161e posebno ob stresu, pred spanjem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Primerna postelja, posteljnina, zra\u010dnost, vlaga, temperatura, svetloba
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Lahka ve\u010derja z OH, ne tik pred spanjem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Omejena uporaba uspaval, ki jih predpi\u0161e zdravnik, ne vzeti prepozno in ne po drugi uri zjutraj<\/p>\n
103.MOTNJE SPANJA<\/p>\n
NESPE\u010cNOST ALI INSOMNIJA\u2192za primarno ni pravega vzroka, za sekundarno pa je vzrok znan. Predvsem gre za te\u017eave z:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Uspavanjem \u2013 \u010dlovek te\u017eko zaspi, vendar potem spi nemoteno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pogosto zbujanje, prekinjeno spanje, \u010dlovek izgubi ob\u010dutek za \u010das in navaja dolg \u010das nespanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zgodnje prebujanje<\/p>\n
PRETIRANO SPANJE ALI HIPERSOMNIJA\u2192je prekomerno spanje predvsem preko dneva. \u010ce traja dalj\u0161e obdobje, je potrebno ugotoviti vzrok in ukrepati<\/p>\n
VZROKI MOTENJ SPANJA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Simptomatski \u2013 bole\u010dina, temperatura,..
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Organski \u2013 motene mo\u017eganske funkcije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Toksi\u010dni \u2013 vpliv zdravil, po\u017eivil,…
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Psihi\u010dni \u2013 stresi<\/p>\n
104.P Z N\u00a0\u00a0 IN\u00a0\u00a0 SPANJE<\/p>\n
PROCES IN ZN SPANJA<\/p>\n
I.faza\u2192OCENJEVANJE STANJA
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Podatke zberemo z intervjujem
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Ugotovimo potrebe po spanju, navade, te\u017eave, vpliv spanja na \u017eivljenjske aktivnosti
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Ugotovimo v kak\u0161ni fazi je bolnik \u2013 zaspan, utrujen, pod stresom
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Oblikujemo negovalno diagnozo, npr. po Gordonovi\u2192P moteno spanje;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 E zaradi strahu pred operacijskim posegom; S kar se ka\u017ee s pogostim prebujanjem in utrujenostjo; ali pa po ICNP (\u017eari\u0161\u010de dela je aktivnost \u2013 spanje, praksa je tipologija)\u2192mo\u010dna nespe\u010dnost<\/p>\n
II.faza\u2192NA\u010cRTOVANJE, CILJI
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Vedno na\u010drtujemo glede na stopnjo odvisnosti od na\u0161e pomo\u010di in glede na vrsto motnje spanja
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Cilji so usmerjeni vedno na bolnika (npr. naspan, spo\u010dit bolnik in ne npr. ti\u0161ina v sobi)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Preko na\u010drta vplivamo na faktorje, ki mote\u010de vplivajo na cilj (hrup,..)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Za oblikovanje cilja lahko uporabljamo model SNO\u010c. S – subjekt; N \u2013 nivo; O \u2013 okoli\u0161\u010dine; \u010c \u2013 \u010das. Npr. bolnik (S) bo naspan(N) v naslednjih dveh no\u010deh(\u010c)<\/p>\n
III.faza\u2192IZVAJANJE
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Svetovanje
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Informiranje bolnika
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Opazovanje, nadzor, stanje zavesti in budnosti (pogostej\u0161e krize so v zgodnjih jutranjih urah)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Skrb za okolje
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Opredelimo stopnjo pomo\u010di in samooskrbe
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Upo\u0161tevamo kadrovske zahteve in vklju\u010dimo svojce<\/p>\n
IV.faza\u2192VREDNOTENJE
\no\u00a0\u00a0\u00a0 Vrednotimo glede na postavljeni cilj \u2013 ali je bil dose\u017een in v kolik\u0161ni meri (naspan, spo\u010dit, zadovoljen bolnik,…)
\no\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce cilj ni bil dose\u017een, ga je potrebno ponovno izpostaviti pri naslednjem na\u010drtovanju.<\/p>\n
Dokumentiranje skozi vse faze!!<\/p>\n
NEGOVALNA DIAGNOZA SPANJA
\nKAKO? Intervju<\/p>\n
KAJ? Ugotovimo: \u25aa vsakodnevni vzorec spanja; \u25aa potrebe po spanju;
\n\u25aa vpliv spanja na vsakodnevne \u017eivljenjske aktivnosti<\/p>\n
VPRA\u0160ANJE SE NANA\u0160A NA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Naravo problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vzrok problema (psihi\u010dni, psihosomatski)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pogostost ponavljanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Spremljajo\u010di znaki in simptomi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Resnost problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vpliv na vsakodnevne pacientove aktivnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pacientov odnos do problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Uspeh morebitnega posku\u0161anja zdravljenja<\/p>\n
OPAZOVANJE PACIENTA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pojemanje telesne energije (brezvoljen)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Obrazne zna\u010dilnosti (gledamo o\u010desni zrkli, ali ga moti svetloba, ali ima podo\u010dnjake, edeme)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vedenjske zna\u010dilnosti (po\u010dasen govor, zehanje)<\/p>\n
DNEVNIK SPANJA:<\/p>\n
Bele\u017ei ga bolnik ali svojci, ko gre za nakazane motnje spanja, vodi se 14 dni:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Podatki o \u0161tevilu ur spanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vzorec spanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pacientova ocena stresorjev, ki vplivajo na spanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pacientovo poro\u010dilo o hrani, pija\u010di (katerim predpisuje u\u010dinek spanja)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Poro\u010dilo o fizi\u010dni aktivnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Poro\u010dilo o mentalnih aktivnostih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Poro\u010dilo o aktivnostih 2 \u2013 3 ure pred spanjem<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
50a.KAJ JE FUNKCIONALNI MODEL DELA V ZN? Funkcionalni model\u2192skozi ta model se delijo dolo\u010dene naloge pri B\/V, ki jih mora MS narediti. Slabost tega modela: za B\/V se ne skrbi kot za celoto, s tem je posredno mo\u017een ni\u017eji nivo kakovosti dela v ZN, te\u017eje je izvajati ZN po procesu ZN. Hkrati je tudi te\u017eje … Preberi ve\u010d o Pregled zdravstvene nege<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[441,80,3655],"class_list":["post-328","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-1-letnik-zn","tag-zdravstvena-nega","tag-1letnik-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/328","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=328"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/328\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=328"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=328"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=328"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}