1. Kaj je dietetika?<\/p>\n
– je veda o prehrani in zdravem na\u010dinu \u017eivljenja
\n– medicinska dietetika: zajema higieno prehrane, dru\u017ebeno dietetiko, klini\u010dno prehrano in rehabilitacijsko dietetiko<\/p>\n
2. Kaj pomeni dieta?<\/p>\n
– je predpisana hrana za zdravega ali bolnega<\/p>\n
3. Iz \u010desa je sestavljeno zdravo prehranjevanje?<\/p>\n
– uravnote\u017eena prehrana (pravo razmerje OH, M, B\u2026)
\n– varna prehrana (brez \u0161kodljivih aditivov, kemi\u010dno oz. mikrobiolo\u0161ko kontaminirana hrana\u2026)
\n– funkcionalna prehrana (probiotiki, balastne snovi\u2026)
\n– biolo\u0161ko (varna) in gastronomsko (dobro skuhana in primerno servirana) sprejemljiva hrana
\n– (gibanje vsaj pol ure dnevno)<\/p>\n
4. Mesto prehrane v \u017eivljenju.<\/p>\n
– skupaj s med \u010dustvi in telesno aktivnostjo sestavlja soodvisen trikotnik zdravega \u017eivljenja
\n– prehrana sama pomeni proizvodnjo in pripravo \u017eivil, na\u010din prehranjevanja, na\u010din priprave jedi, prebavo in izkoristek hranil.
\n– vpliva na zdravje, po\u010dutje, \u017eivljenjsko mo\u010d in vitalnost
\n– je posrednica med kulturo in naravo
\n– u\u017eivanje hrane \u2013 ena od osnov formiranja kolektivne identitete
\n– kuhanje \u2013 identifikacijska funkcija
\n– skupinsko hranjenje \u2013 dru\u017ebena vloga
\n– preko hrane lahko nadzorujemo svoje telo in um<\/p>\n
5. Vrste motenj hranjenja.<\/p>\n
– anoreksija nervoza (nejedenje)
\n– bulimija nervoza (na\u017eiranje in bruhanje)
\n– kompulzivno prenajedanje (zau\u017eitje ogromnih koli\u010din hrane v kratkem \u010dasu)<\/p>\n
6. Zdravljenje motenj hranjenja.<\/p>\n
– medicinsko zdravljenje
\n– psihosocialno zdravljenje
\n– skupine za samopomo\u010d
\n– okrevanje<\/p>\n
7. Kaj vsebuje prehransko svetovanje?<\/p>\n
– svetovalec posamezniku pomaga pri sprejemanju odlo\u010ditev in pri u\u010denju novih poti re\u0161evanja prehranskega problema
\n– potrebna so specifi\u010dna znanja
\n– v Sloveniji preventivna prehranska politika s programom CINDI, ki vklju\u010duje tudi ZN \u2013 \u010de izpolnjujemo enega od treh kriterijev, v ZD brezpla\u010dna pomo\u010d pri huj\u0161anju
\n– ogro\u017eeni za razvoj koronarnih bolezni
\n– prekomerno prehranjeni in debeli (ITM nad 30)
\n– prekomerno prehranjeni in debeli z drugimi dejavniki tveganja za razvoj koronarnih bolezni<\/p>\n
8. Kaj vsebuje zdrava prehranska politika?<\/p>\n
– pridelavo, predelavo in ponudbo cenovno dostopne hrane vsem dru\u017ebenim skupinam
\n– ustrezno u\u010denje o zdravi prehrani (CINDI, 2001)<\/p>\n
9. Kazalci zdrave prehrane.<\/p>\n
– ma\u0161\u010dobe: 15 \u2013 30 %
\n– beljakovine: 10 \u2013 15 %
\n– ogljikovi hidrati: 50 \u2013 70 %
\n– vlaknine: 8 \u2013 20 g\/1000 kcal
\n– holesterol: do 300 mg\/dan
\n– sadje, zelenjava: do 400 g\/dan
\n– ribe: do 20 g\/dan (vsaj enkrat tedensko)
\n– sol: do 6 g\/dan<\/p>\n
10. Kaj so aditivi?<\/p>\n
– vse snovi, ki so dodane \u017eivilu in ki se obi\u010dajno ne uporabljajo oz. u\u017eivajo kot \u017eivilo
\n– dodajajo se iz tehnolo\u0161kih in organolepti\u010dnih lastnosti
\n– uporabljajo se v proizvodnji in pakiranju
\n– imajo neposredne in posredne u\u010dinke na \u017eivilo, zato postanejo del \u017eivila
\n– kategorije aditivov
\n– sladila
\n– barvila
\n– konzervansi
\n– antioksidanti
\n– emulgatorji
\n– sredstva za uravnavanje kislosti
\n– sredstva za oja\u010danje arome<\/p>\n
11. Kaj so dietna \u017eivila?<\/p>\n
– \u017eivila, ki se zaradi specifi\u010dne sestavine ali predelave razlikujejo od obi\u010dajnih \u017eivil
\n– namenjena so
\n– osebam z motnjami prebave ali presnove
\n– osebam s tak\u0161nim fiziolo\u0161kim stanjem, ki zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano
\n– dojen\u010dkom in malim otrokom<\/p>\n
12. Kaj pomeni lahka varovalna prehrana?<\/p>\n
– \u017eivila za manj\u0161o koli\u010dino (ali brez) ma\u0161\u010dob, sladkorjev (ogljikovih hidratov) oz. beljakovin
\n– te nadomestimo z manj vrednimi snovmi: umetna sladila, prehranske vlaknine, zrak
\n– npr. \u017eivila z manj holesterola, soli, kofeina, alkohola<\/p>\n
13. Kaj pomeni funkcionalna prehrana?<\/p>\n
– \u017eivila, ki jim pripisujemo ve\u010d kot tradicionalnim \u017eivilom
\n– organizem oskrbujejo z osnovnimi hranili ter prepre\u010dujejo obolenja in prispevajo k bolj\u0161emu zdravstvenemu stanju
\n– npr. mleko, ribe, jajca, olivno olje<\/p>\n
14. Razdelitev ogljikovih hidratov.<\/p>\n
– enostavni OH
\n– monosaharidi: glukoza, fruktoza, galaktoza, manoza
\n– disaharidi: saharoza, maltoza, laktoza
\n– sestavljeni OH
\n– glikogen
\n– \u0161krob
\n– balastne snovi (celuloza, hemiceluloza, pektin, lignin)<\/p>\n
15. Kako so zastopane ma\u0161\u010dobe?<\/p>\n
– skupno ma\u0161\u010dobe: 15 \u2013 30 %
\n– nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline: 10 % (mast)
\n– enkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline \u2013 oleinske (olivno olje, olje oljne repice)
\n– ve\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline \u2013 linolna in linolenska (esencialni MK)
\n– \u03a9 6: 3 \u2013 7 % \u2013 alfa linolenska (semena, ore\u0161\u010dki)
\n– \u03a9 3: 0,5 \u2013 1 % \u2013 linolna (morske ribe, morski sade\u017ei)
\n– razmerje med \u03a9 3 in \u03a9 6 (1 : 5 do 1 : 10)<\/p>\n
16. Nekaj o ma\u0161\u010dobah v prehrani.<\/p>\n
– prave ma\u0161\u010dobe (lipidi \u2013 estri glicerola in vi\u0161jih ma\u0161\u010dobnih kislin): masti in olja
\n– ma\u0161\u010dobam podobne snovi (lipoidi)
\n– fosfatidi (lecitin, kefalin \u2013 delujeta kot emulgatorja)
\n– karotenoidi (tvorijo rumeno in rde\u010do barvo, npr. \u03b2 karoten \u2013 provitamin vitamina A)
\n– steroidi (npr. holesterol \u2013 nastaja v jetrih, dobimo s hrano, sestavni del celi\u010dnih membran, tvori \u017eol\u010dne kisline in vitamin D)<\/p>\n
17. Delitev nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n
– glej to\u010dko 14<\/p>\n
18. Lastnosti ma\u0161\u010dob.<\/p>\n
– gostota ni\u017eja kot pri vodi
\n– topne le v topilih
\n– tali\u0161\u010de je razli\u010dno (npr. olje 0 \u00b0C, mast 35 \u00b0C)
\n– tvorba emulzij (npr. homogenizacija mleka)
\n– \u017earkost
\n– mo\u017enost segrevanja do visoke temperature (do 220 \u00b0C, \u010de pregrejemo, glicerol prehaja v akrolein \u2013 aterogen)<\/p>\n
19. Kako je zastopan holesterol?<\/p>\n
– holesterol, ki nastaja v organizmu, pokrije 90 % potreb po holesterolu
\n– 10 % ga dobimo s hrano (rumenjak, surovo maslo, mastno meso)
\n– \u010de ga je preve\u010d, se povi\u0161a vrednost v krvi \u2013 ateroskleroza<\/p>\n
20. Vrste holesterola.<\/p>\n
– LDL (low density lipoproteins): t.i. slab, ve\u017ee na beljakovine z nizko gostoto (pove\u010duje nalaganje na \u017eilne stene)
\n– HDL (high density lipoproteins): t.i. dober, ve\u017ee na beljakovine z visoko gostoto (omogo\u010da izplavljanje holesterola iz \u017eilnih sten in njegov prenos v jetra)<\/p>\n
21. Na\u0161tej vsaj 4 \u017eivila z visoko vrednostjo holesterola.<\/p>\n
– mastno meso
\n– jetra
\n– mo\u017egani
\n– polnomastno mleko
\n– mle\u010dni izdelki
\n– jaj\u010dni rumenjak<\/p>\n
22. Kako so zastopane beljakovine?<\/p>\n
– beljakovine skupno: 10 \u2013 15 %
\n– visok kalori\u010den vnos: 8 \u2013 10 %
\n– nizek kalori\u010den vnos: 10 \u2013 12 %<\/p>\n
23. Nekaj o beljakovinah v prehrani.<\/p>\n
– sestavljene iz aminokislin (vseh 30, \u010dlovek potrebuje 20)
\n– esencialne (odrasel 8, otrok 10)
\n– neesencialne
\n– delimo jih na
\n– enostavne (proteini)
\n– sestavljene (proteidi)<\/p>\n
24. Lastnosti beljakovin<\/p>\n
– koagulacija
\n– topnost v vodi
\n– tvorba gela<\/p>\n
25. Pomen vode v prehrani<\/p>\n
– teko\u010de stanje: pitje, priprava hrane
\n– plinasto stanje: du\u0161enje, ekstrahiranje, sterilizacija
\n– trdno stanje: hlajenje, konzerviranje hrane<\/p>\n
26. Naloge vode v telesu<\/p>\n
– topilo
\n– izlo\u010danje odpadnih snovi
\n– transportno sredstvo
\n– uravnavanje telesne temperature<\/p>\n
27. Vitamini topni v vodi (na\u0161tej vsaj 4 \u017eivila, ki vsebujejo dolo\u010den vitamin).<\/p>\n
– B vitamin (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 12)
\n– C vitamin<\/p>\n
28. Vitamini topni v ma\u0161\u010dobah (na\u0161tej vsaj 4 \u017eivila, ki vsebujejo dolo\u010den vitamin).<\/p>\n
– A vitamin
\n– D vitamin
\n– E vitamin
\n– K vitamin<\/p>\n
29. Na\u0161tej makroelemente (vsaj 5 in vsaj 4 \u017eivila, ki jih vsebujejo).<\/p>\n
– Na, K, Cl, Ca, P, Mg (sadje, stro\u010dnice, mleko, rjavi sladkor, jajca)<\/p>\n
30. Na\u0161tej mikroelemente (vsaj 5 in vsaj 4 \u017eivila, ki jih vsebujejo).<\/p>\n
– Fe, I, F, Zn, Se, Cu, Cr, Mn<\/p>\n
31. Kaj so antioksidanti?<\/p>\n
– snovi, ki prepre\u010dujejo oz. zavirajo oksidacijo drugih snovi
\n– delujejo po principu odvzema prostih radikalov in darovanju H atomov<\/p>\n
32. Posledice prostih radikalov.<\/p>\n
– po\u0161kodbe DNA
\n– kardiovaskularne bolezni, rak, oku\u017ebe (malarija, AIDS)
\n– diabetes, Parkinsonova bolezen, artritis
\n– multipla skleroza, katarakta, staranje<\/p>\n
33. Naravni oksidanti (na\u0161tej vsaj 5).<\/p>\n
– tokoferoli, fenoli, flavanoidi, karotenoidi, vitamina A in C, aminokisline, Se, Zn<\/p>\n
34. Viri rastlinskih antioksidantov.<\/p>\n
– vitamin C: jagodi\u010dje, ju\u017eno sadje, paprika, brokoli, brsti\u010dni ohrovt, zelenolistnata zelenjava, krompir, paradi\u017enik, por
\n– vitamin E: ratslinske ma\u0161\u010dobe in olja, ore\u0161\u010dki, \u017eita, kal\u010dki, semena, nekatera zelenjava (\u0161pina\u010da, zelena, koroma\u010d)
\n– karotenoidi: marelice, agrumi, temnolistnata zelenjava, korenje, paradi\u017enik, ohrovt, redkev, \u0161pina\u010da, brokoli
\n– fenolne spojine: sadje, zelenjava, za\u010dimbe, zeli\u0161\u010da, vino, \u010daj, \u017eita, soja
\n– flavanoidi: stro\u010dnice (soja)
\n– selen: zelenjava, \u010debula, \u010desen, \u017eita
\n– cink: stro\u010dnice, neolu\u0161\u010dena \u017eita, semena
\n– koencim Q 10: sojino olje, ara\u0161idi<\/p>\n
35. Lastnosti vlaknin (u\u010dinki).<\/p>\n
– imajo tri pomembne fizikalne lastnosti
\n– sposobne vezave vode
\n– velika absorbcijska sposobnost
\n– delujejo kot kationski izmenjevalci
\n– vlaknine varujejo pred obstipacijo, divertikulozo, rakom, adipoznostjo, diabetesom, povi\u0161anim RR, kardiovaskularnimi boleznimi
\n– u\u010dinki
\n– pove\u010dajo volumen blata
\n– podalj\u0161ujejo ob\u010dutek sitosti (kontrola te\u017ee)
\n– upo\u010dasnijo resorbcijo OH (zni\u017eevanje glikemi\u010dnega indeksa)
\n– ni\u017eajo raven LDL holesterola v \u017eol\u010du
\n– zavirajo absorpcijo hranil
\n– ve\u017eejo vodo (oves, jabolka)<\/p>\n
36. Kaj so vlaknine? Katere poznamo?<\/p>\n
– so balastne (sestavljeni OH), neprebavljive snovi
\n– poznamo
\n– netopni balasti: celuloza, hemiceluloza
\n– topni balasti: pektin, rastlinska guma<\/p>\n
37. Kaj so probiotiki (lastnosti)?<\/p>\n
– so izdelki, ki izbolj\u0161ajo oz. uravnavajo \u010drevesno mikrofloro
\n– vsebujejo mle\u010dnokislinske bakterije (laktobacili oz. bifidobakterije)
\n– v obliki kapsul ali feremntirani mle\u010dni izdelki (jogurt, fermentirano mleko, sladko acidofilno mleko)
\n– u\u010dinki
\n– uravnavanje pH \u010drevesne sluznice
\n– pove\u010devanje odpornosti
\n– stimuliranje imunskega sistema
\n– rast \u010drevesne flore
\n– zni\u017eevanje holesterola
\n– pove\u010devanje resorbcije Ca
\n– sinteza vitaminov
\n– inhibicija karcinogeneze<\/p>\n
38. Hranilna vrednost \u017eit.<\/p>\n
– vode 14 %
\n– lahko prebavljivi OH: 50 \u2013 75 %
\n– B: 9 \u2013 16 %
\n– M: 1,5 \u2013 4 %
\n– vitamini: A, B1, B2, E, K
\n– mineralne snovi: Ca, P, Fe<\/p>\n
39. Razdelitev sadja.<\/p>\n
– pe\u010dkasto: jabolka, hru\u0161ke, kutine, \u67ff (kaki), \u68a8 (na\u0161i)
\n– ko\u0161\u010di\u010dasto: marelice, breskve, slive, \u010de\u0161nje, nektarine
\n– jagodi\u010dasto: grozdje, jagode, maline, borovnice, kosmulje
\n– lupinasto: orehi, le\u0161niki, mandlji, kostanj, ara\u0161idi<\/p>\n
40. Hranilna vrednost sadja.<\/p>\n
– veliko vode (75 \u2013 85 %), vlaknin
\n– OH: 5 \u2013 20 %
\n– sadne kisline: 0,1 \u2013 5 %
\n– B: 0,3 \u2013 14,8 %
\n– lipidi: 0,3 \u2013 1 % (v lupinastem sadju do 64 %)
\n– vitamini (C, A, B 2)
\n– minerali (Ca, P, Fe, Na, K, Mg)<\/p>\n
41. Razdelitev zelenjave.<\/p>\n
– solatnice in \u0161pina\u010dnice
\n– kapusnice: zelje, ohrovt, cveta\u010da, brokoli, kolerabica
\n– korenovke: korenje, peter\u0161ilj, rde\u010da pesa, koleraba, pesa
\n– \u010debulnice: \u010debula, \u0161alotka, \u010desen, por
\n– trajnice: rabarbara, belu\u0161i, arti\u010doke, hren
\n– plodovke: paradi\u017enik, kumare, bu\u010de, paprika, jaj\u010devec
\n– gomoljnice: krompir, batata<\/p>\n
42. Hranilna vrednost zelenjave.<\/p>\n
– zelenjava z nizko energijsko vrednostjo: veliko vode in vlaknin, vitamini, minerali
\n– zelenjava z visoko energijsko vrednostjo: veliko B in OH (stro\u010dnice v zrnju, krompir)<\/p>\n
43. Hranilna vrednost stro\u010dnic.<\/p>\n
– v prehrani uporabljamo: fi\u017eol, grah, le\u010da, bob, soja, \u010di\u010derika
\n– B: 24 %
\n– OH (celuloza, \u0161krob, sladkor): 50 \u2013 54 %
\n– M: do 2 % (soja 18 %)
\n– vitamini (C, B1, B2)
\n– minerali (Ca, K, P, Mg, Fe)<\/p>\n
44. Vrste mleka<\/p>\n
– kuhano, pasterizirano, sterilizirano
\n– mle\u010dne pija\u010de z dodatki (sladkor, \u010dokolada, kakav, kava, sadje)
\n– evaporirano mleko: zgo\u0161\u010deno, nezaslajeno (tube, plo\u010devinke)
\n– kondenzirano mleko: zgo\u0161\u010deno, sladko
\n– mleko v prahu: le 2 \u2013 4 % vode (sestavina za sladolede, sladice)
\n– fermentirano mleko (kislo mleko, jogurt, kefir)<\/p>\n
45. Hranilna vrednost mleka.<\/p>\n
– vode 87 %, suhe snovi 12,5 %
\n– B 3,2 %
\n– M 3,5 \u2013 5,5 %
\n– OH 4,8 %
\n– vitamini: A, D, E, K, B (1, 2, 3, 5, 6, 9, 12), C
\n– minerali 0,65 \u2013 0,75 % (Ca, Na, K, P)
\n– druge snovi: mle\u010dna kislina, citronska kislina, lecitin, kreatinin, enicimi<\/p>\n
46. Na\u0161tej vsaj 4 mle\u010dne proizvode.<\/p>\n
– smetana: pasterizirana, sterilizirana, fermentirana, stepena, z dodatki (10 \u2013 35 % M)
\n– surovo maslo: sladka pasterizirana smetana + okisovalec (do 82 % M)
\n– topljeno maslo: topljeno surovo maslo (do 98 % M)
\n– pinjenec: pri izdelavi masla (veliko hranilnih snovi)
\n– kajmak: smetana kuhanega mleka + sol (65 \u2013 70 % M)
\n– siri: polnomastni, mastni, tri\u010detrt-, pol- in \u010detrt mastni, pusti, trdi, poltrdi, mehki, skuta (20 \u2013 40 % B, M, vitamini A, B kompleks, minerali Ca, P, Na, K, encimi)<\/p>\n
47. Hranilna vrednost jajc.<\/p>\n
– vsebujejo vse esencialne aminokisline
\n– beljak: 88 % vode, 11 % B (koloidne B)
\n– rumenjak: 50 % vode, 16 % B, 33 % M (emulgirane \u2013 lecitin, holesterol), vitamini (A, D, E, K), minerali, encimi<\/p>\n
48. Hranilna vrednost mesa.<\/p>\n
– vode 45 \u2013 75 %
\n– B: 15 \u2013 25 % (mi\u0161i\u010dno tkivo, vezivno tkivo)
\n– M: 1 \u2013 30 % (loj, mast, salo)
\n– OH: do 0,1 %
\n– minerali: do 1,5 % (Ca, P, K, Na, S, Mg, Fe \u2013 najve\u010d v kosteh)
\n– vitamini (A, B kompleks)<\/p>\n
49. Zorenje mesa.<\/p>\n
– glikoliti\u010dni procesi: encimi razkrajajo glikogen v mle\u010dno kislino, pH s 7,4 na 5,5, \u017eival postane trda
\n– proteoliti\u010dni procesi: encimi razkrajajo B, meso postane mehko, so\u010dno, dobi zna\u010dilno aromo in barvo<\/p>\n
50. Hranilna vrednost rib.<\/p>\n
– vsebujejo vse esencialne aminokisline
\n– voda 70 \u2013 80 %
\n– B 18 \u2013 22 %
\n– M 0,5 \u2013 12 % (\u03a9 3 MK)
\n– vitamini (A, B1, B2, D)
\n– minerali (P, Ca, Fe, I)<\/p>\n
51. Uporaba medu, sladkorja, sladil.
\n[wp_ad_camp_1]
\n– med
\n– visoke koli\u010dine lahko prebavljivih sladkorjev (glukoza, fruktoza, saharoza)
\n– B, encimi, vitamini, mineralne snovi, arome, barvila
\n– nad 45 \u00b0C izgubi zdravilnost
\n– sladkor
\n– kemi\u010dno saharoza
\n– iz sladkorne pese, trsa, javorja
\n– rafiniran: bele barve, 99,9 % saharoze
\n– rjav: manj saharoze, ve\u010d mineralov (Ca, P, Fe, Na, K, Mg), vi\u0161ja hranilna vrednost
\n– sladila
\n– niso OH \u2013 nimajo energijske vrednosti
\n– saharin, aspartan, ciklamat (Natren \u2013 saharin + ciklamat)<\/p>\n
52. Razli\u010dni alkaloidi v prehrani (v \u010daju, v kavi).<\/p>\n
– \u010daj
\n– zeleni, rde\u010di, \u010drni
\n– tein, tanin, vitamini (C, B1, B2), F, eteri\u010dna olja
\n– kava
\n– kofein, tanin, M (13 %), fenoli in kisline (dajo aromo), oleinska in palamitinska kislina (10 \u2013 12 %)
\n– kakav
\n– okrogli plodovi s semeni
\n– 53 % kakavovega masla, 11 % B, 6 % \u010dreslovin, 1,2 % teobromina, 0,2 % kofeina, voda<\/p>\n
53. Prehrana med nose\u010dnostjo.<\/p>\n
– uravnote\u017eena prehrana, ve\u010d manj\u0161ih obrokov
\n– 0 kajenja, alkohola, kave (najve\u010d 2 skodelici), aspartana (fenilalanin)
\n– za 300 kcal\/dan ve\u010dji vnos (tudi do 50 %) \u2013 2., 3. tromese\u010dje
\n– ve\u010d B (za 10 \u2013 15 g\/dan)
\n– pove\u010dane potrebe po Ca, P, Mg, Fe, I, Cu, Zn, folni kislini, vitaminih (B6, B12, C)
\n– neustrezna prehrana, kajenje, nose\u010dnost z ve\u010d plodovi zahtevajo \u0161e ve\u010d dodatkov<\/p>\n
54. Prehrana med dojenjem.<\/p>\n
– za 500 kcal\/dan ve\u010dji vnos (tudi do 65 %) \u2013 od tega 300 kcal z mlekom in mle\u010dnimi izdelki
\n– ve\u010d B (za 15 \u2013 20 g\/dan)
\n– Ca ne ve\u010d kot 2,5 g\/dan
\n– dovolj velik vnos teko\u010dine \u2013 vsaj 2 l\/dan
\n– 0 alkohola (prehaja na otroka, slab\u0161e izlo\u010danje mleka)<\/p>\n
55. Prehrana dojen\u010dka<\/p>\n
– prvih 6 mesecev: najbolj priporo\u010dljivo dojenje
\n– 6 mesecev \u2013 1 leta: lahko \u0161e dojenje + dodatki
\n– postopno uvajanje sadja, zelenjave, \u017eitnih izdelkov brez glutena
\n– po 7. mesecu uvajanje mesa, majhnih koli\u010din rumenjaka (beljak po 1 letu), sesekljane hrane
\n– 2 nemle\u010dna obroka
\n– okrog 1 leta
\n– 4 \u2013 5 obrokov, dojenje le \u0161e zjutraj in zve\u010der
\n– dovolj napitkov (\u010daj)
\n– dodatki vitamina D, F, Fe (po 6. mesecu)<\/p>\n
56. Na\u0161tej kriterije v prehrani starej\u0161ega.<\/p>\n
– zmernost 1. HACCAP.<\/p>\n – sistem oz. orodje, ki ugotavlja in ocenjuje dejavnike tveganja pri posameznih postopkih proizvodnje in prometa z \u017eivili (\u201cod njive do ust\u201d) 2. Debelost.<\/p>\n – definicija 3. Debelost kot dejavnik tveganja.<\/p>\n – bolezni, ki so lahko posledica debelosti 4. Indeks telesne mase.<\/p>\n – ITM (ali BMI): (TT v kg, TV v m)<\/p>\n 18,5 \u2013 24,9 normalno – druga varianta<\/p>\n 18,5 \u2013 24,9 normalno 5. Kalori\u010dne dnevne potrebe.<\/p>\n – dnevni kalori\u010dni vnos (ali DV):<\/p>\n Normalna te\u017ea ITM nad 27 Mo\u0161ki, TV 180 cm – kalori\u010dne potrebe pogojujejo 6. Huj\u0161anje.<\/p>\n – osnovni pojmi 7. Bolezenska stanja, ki pove\u010dujejo energijske potrebe.<\/p>\n – huj\u0161anje: 20 kcal\/kg TT 8. Bolezenska stanja, ki pove\u010dujejo potrebo po beljakovinah.<\/p>\n – stanja, ko je pove\u010dan katabolizem (traja ves \u010das okrevanja) 9. Dietni dodatki in dietni nadomestki za \u017eivila.<\/p>\n – nizko energijska \u017eivila (hipojoulne ali redukcijske oz. shuj\u0161evalne diete) 10. Teko\u010da in ka\u0161asta hrana za enteralno prehrano.<\/p>\n – polimerne formule 11. Osnovne diete glede na konsistenco hrane.<\/p>\n – teko\u010da dieta 12. Vrste prehrane.<\/p>\n – glede na vrsto \u017eivil 13. Celiakija.<\/p>\n – glutenska enteropatija 14. Driska.<\/p>\n – zdravljenje 15. Zaprtje.<\/p>\n – normalno izlo\u010danje: 3 krat dnevno do 3 krat tedensko 16. Kroni\u010dni gastritis.<\/p>\n – vnetje \u017eelod\u010dne sluznice (kroni\u010dno, akutno) 17. Hipertenzija.<\/p>\n – normalen RR: do 140\/90 18. Kroni\u010dna ledvi\u010dna odpoved.<\/p>\n – prehrana in dietni re\u017eim 19. Protin.<\/p>\n – t.i. putika: motnja presnove se\u010dne kisline (purini \u2013 nabiranje na sklepni ovojnici) 1. Kaj je dietetika? – je veda o prehrani in zdravem na\u010dinu \u017eivljenja – medicinska dietetika: zajema higieno prehrane, dru\u017ebeno dietetiko, klini\u010dno prehrano in rehabilitacijsko dietetiko 2. Kaj pomeni dieta? – je predpisana hrana za zdravega ali bolnega 3. Iz \u010desa je sestavljeno zdravo prehranjevanje? – uravnote\u017eena prehrana (pravo razmerje OH, M, B\u2026) – varna … Preberi ve\u010d o Odgovori na vpra\u0161anja pri prehrani<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1031],"tags":[1033,3330,3332,1530,1032,167,392],"class_list":["post-3421","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-dietetika","tag-hrana","tag-ogovori-prehrana","tag-prehrana","tag-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-preventiva","tag-zdravstvo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3421","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3421"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3421\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3421"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3421"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3421"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n– kakovost
\n– raznolikost
\n– uravnote\u017eenost
\n– naklonjenost zdravemu na\u010dinu \u017eivljenja
\n2. sklop: teme iz vaj<\/strong><\/p>\n
\n– omogo\u010da prepoznavanje mikrobiolo\u0161ko-kemi\u010dnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje
\n– izvajanje ukrepov za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti \u2013 monitoring
\n– vzpostavlja stalen nadzor (analiza tveganja) kriti\u010dnih kontrolnih to\u010dk, kjer se tveganja lahko pojavijo
\n– obravnava aparature, \u017eivila, ljudi<\/p>\n
\n– socialna, civilizacijska bolezen
\n– kroni\u010dna nenalezljiva bolezen
\ntipi:
\n– gynoidna debelost: t.i. \u017eenska debelost \u2013 oblika hru\u0161ke (ve\u010d ma\u0161\u010devja v spodnjem delu trupa)
\n– androidna debelost: t.i. mo\u0161ka debelost \u2013 oblika jabolka (ve\u010d ma\u0161\u010devja v zgornjem delu trupa)
\nvzroki:
\n– psihi\u010dni \/ psiholo\u0161ki
\n– socialni
\n– genetski
\n– (endogeni, presnova, telesna aktivnost\u2026)<\/p>\n
\n– kardiovaskularne bolezni (ateroskleroza, arterijska hipertenzija, povi\u0161an RR, sr\u010dno popu\u0161\u010danje, koronarna bolezen \u2013 nevarnost miokardnega infarkta\u2026)
\n– CVI
\n– diabetes mellitus (tip 2)
\n– maligna obolenja
\n– bolezni \u017eol\u010dnika
\n– motnje spanja (npr. apnoi\u010dne atake)
\n– vedenjske motnje, motnje hranjenja\u2026<\/p>\n
\n25 \u2013 29,9 pove\u010dana te\u017ea debelost 1. stopnje
\n30 \u2013 39,9 debelost debelost 2. stopnje
\n40 < patolo\u0161ka debelost debelost 3. stopnje<\/p>\n
\n25 \u2013 29,9 pove\u010dana te\u017ea
\n30 \u2013 34,9 debelost debelost 1. stopnje
\n35 \u2013 39,9 zmerna debelost debelost 2. stopnje
\n40 < patolo\u0161ka debelost debelost 3. stopnje
\n50 < ekstremna debelost<\/p>\n
\n\u017denska, TV 160 kg
\n57 kg 70 kg
\nBazalna presnova 57 x 24 kcal = 1370 kcal 70 x (24 \u2013 5) kcal = 1330 kcal
\nZelo lahka aktivnost 57 x 30 kcal = 1710 kcal 70 x (30 \u2013 5) kcal = 1750 kcal
\nLahka aktivnost 57 x 35 kcal = 2000 kcal 70 x (35 \u2013 5) kcal = 2100 kcal
\nZmerna aktivnost 57 x 40 kcal = 2280 kcal 70 x (40 \u2013 5) kcal = 2450 kcal
\nVelika aktivnost (te\u017eko delo) 57 x 45 kcal = 2570 kcal 70 x (45 \u2013 5) kcal = 2800 kcal<\/p>\n
\n70 kg 100 kg
\nBazalna presnova 70 x 24 kcal = 1680 kcal 100 x (24 \u2013 5) kcal = 1900 kcal
\nLahka aktivnost 70 x 35 kcal = 2450 kcal 100 x (35 \u2013 5) kcal = 3000 kcal
\nZmerna aktivnost 70 x 40 kcal = 2800 kcal 100 x (40 \u2013 5) kcal = 3500 kcal
\nVelika aktivnost (te\u017eko delo) 70 x 45 kcal = 3150 kcal 100 x (45 \u2013 5) kcal = 4000 kcal
\nIzjemne potrebe 70 x 50 kcal = 3500 kcal 100 x (50 \u2013 5) kcal = 4500 kcal<\/p>\n
\n– starost, spol
\n– ITM
\n– telesna aktivnost (npr. hitra hoja \u2013 5 kcal\/min)
\n– bazalni metabolizem (osnovne \u017eivljenjske funkcije): 24 kcal\/kg TT
\n– zastopanost posameznih hranil in njihova hranilna vrednost
\n– B: 1 g\/kg TT oz. 10 \u2013 15 % (4 kcal\/1 g B)
\n– M: glede na ITM in telesno aktivnost oz. 20 \u2013 30 % (9 kcal\/1 g M)
\n– OH: glede na B in M oz. 55 \u2013 75 % (4 kcal\/1 g OH)
\n– npr.: \u017eenska, TV 1,6 m, TT 55 kg, zmerna aktivnost (40 kcal\/kg TT)
\n– ITM: 21,48
\n– DV (dnevni kalori\u010dni vnos): 2200 kcal
\n– B: 55 g \u2013 220 kcal (10 %)
\n– M: 25 % \u2013 550 kcal (60 g)
\n– OH: 1430 kcal \u2013 357 g (65 %)<\/p>\n
\n– 1 kg ma\u0161\u010dobnega tkiva = 7000 kcal
\n– zmanj\u0161anje \/ pove\u010danje DV
\n– zmanj\u0161anje \/ pove\u010danje porabe
\n– npr.: DV 2200 kcal, 3 kg v 3 tednih, \u00bd h hitre hoje\/dan
\n– zahtevana poraba: 21000 kcal = 1000 kcal\/dan
\n– aktivnost: 150 kcal
\n– DV: 2200 \u2013 1000 + 150 = 1350 kcal\/dan<\/p>\n
\n– po\u010divanje v postelji brez stresa: 25 kcal\/kg TT
\n– rahel stres (le\u017eanje): 30 kcal\/kg TT
\n– rahel stres (pokreten): 35 kcal\/kg TT
\n– zmeren stres (le\u017eanje): 35 kcal\/kg TT
\n– zmeren stres (pokreten): 40 kcal\/kg TT
\n– hud stres (politravma, hipermetabolizem, sepsa): 45 kcal\/kg TT
\n– kirur\u0161ki posegi (manj\u0161i \/ ve\u010dji): 30 \u2013 40 kcal\/kg TT
\n– ve\u010dje opekline (le\u017eanje): 45 \u2013 50 kcal\/kg TT
\n– ve\u010dje opekline (pokreten): 55 \u2013 60 kcal\/kg TT
\n– rakasta obolenja: 35 \u2013 45 kcal\/kg TT<\/p>\n
\n– sepse, velike opekline, infekcije, politravme (frakture dolgih kosti), ciroza, rak, dializa
\n– pri celjenju ran je potreben ve\u010dji vnos B (adenin), Zn in vitamina C
\n– te sestavine so vsebovane v Kubitanu (rziskava je pokazala, da 1 Kubitan dnevno za 60 % zmanj\u0161a verjetnost za nastanek dekubitusa)<\/p>\n
\n– \u017eivila z malo beljakovin (hipoproteinske diete)
\n– \u017eivila z veliko beljakovin (hiperproteinske diete)
\n– \u017eivila z malo ma\u0161\u010dob, holesterola, veliko nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobih kislin, MCT (medium chane triglicerid \u2013 za razliko od obi\u010dajnih LCT) olja
\n– sladkorni in \u0161krobni preparati, \u017eitni izdelki
\n– \u017eivila z malo ali ni\u010d saharoze, sladkorni nadomestki
\n– \u017eivila brez fruktoze, laktoze, maltoze
\n– balastna \u017eivila
\n– nadomestila za mleko
\n– nadomestila za sol, \u017eivila z malo soli
\n– \u017eivila z malo fenilalanina
\n– \u017eivila brez glutena
\n– vitaminski in mineralni koncentrati (preparati)
\n– krepka \u017eivila
\n– fermentirana \u017eivila
\n– dietna po\u017eivila
\n– hranilni napitki, mineralne vode<\/p>\n
\n– prebava poteka po normalni poti
\n– popolna dietna hrana (normalna hrana \u2013 polisaharidi, dolge AK, LCT ma\u0161\u010dobe)
\n– kadar ni nobenih te\u017eav z absorpcijo
\n– elementarne formule
\n– iz delno ali popolno hidroliziranih hranil
\n– kadar gre za malabsorpcijski sindrom (npr. po op.)
\n– modulirane formule
\n– le ena vrsta hranil \u2013 dodatek k osnovni formuli
\n– specializirane formule
\n– specifi\u010dna modificirana sestava
\n– pri specifi\u010dnih obolenjih (npr. diabetes, plju\u010dna, ledvi\u010dna obolenja)
\n– implikacije za enteralno hranjenje
\n– nevrolo\u0161ke in psihiatri\u010dne bolezni
\n– \u017eilne bolezni mo\u017eganov
\n– tumorji mo\u017eganov
\n– po\u0161kodbe mo\u017eganov
\n– demielinizacijske bolezni (motnje po\u017eiranja, npr. multipla skleroza \u2013 t.i. bolezen zgornjega nevrona, mb. Huntigton \u2013 t.i. bolezen sp. nevrona)
\n– hude depresije (ni potrebe po hrani)
\n– anoreksija
\n– bolezni grla in po\u017eiralnika
\n– tumorji (obstrukcija)
\n– vnetja (brazgotinjenje)
\n– po\u0161kodbe
\n– gastrointestinalne bolezni
\n– malabsorbcijski sindrom
\n– pancreatitis
\n– pred- in pooperativna obdobja
\n– sindrom kratkega \u010drevesja (prirojeno \u2013 \u010de je \u010drevesja manj kot 7 m, parenteralno celo \u017eivljenje)
\n– opekline (elementaren + modularne, polimerne + modularne)
\n– kemoterapija in \/ ali radioterapija<\/p>\n
\n– pasirana dieta
\n– ka\u0161asta dieta<\/p>\n
\n– me\u0161ana: vsa hrana \u017eivalskega in rastlinskega izvora
\n– vegetarijanska
\n– la\u017eji vegetarijanci (lakto-ovo-vegetarijanci): ne jejo mesa
\n– zmerni vegetarijanci ali frutarijanci: ne jejo mesa in \u017eivalskih produktov
\n– strogi vegetarijanci
\n– vegani: jejo le rastlinsko hrano
\n– strogi frutarijanci: jejo le sadje in ore\u0161\u010dke
\n– mesna: vsi dnevni obroki vsebujejo meso ali \u017eivalske produkte
\n– glede na hranilno sestavo
\n– ogljikohidratni tip (ve\u010d kot 50 % zau\u017eite energije je iz OH)
\n– beljakovinsko-ma\u0161\u010dobni tip (ve\u010d kot 50 % zau\u017eite energije je iz B oz. M)
\n– glede na koli\u010dino presne hrane
\n– me\u0161ana
\n– povsem surova prehrana
\n– povsem kuhana hrana<\/p>\n
\n– prehrana in dietni re\u017eim
\n– izklju\u010dimo vsa \u017eivila, ki vsebujejo gluten
\n– \u017eita
\n– p\u0161enica, je\u010dmen, oves, r\u017e (tudi t.i. lepek \u2013 rahlja kruh)
\n– pri hudih oblikah tudi pira, proso
\n– konzerve, hrenovke, salame\u2026
\n– dovoljeno: ri\u017e, koruza, ajda, brezglutenske moke (testenine\u2026)<\/p>\n
\n– ESPHAN (Evropsko prehransko zdru\u017eenje) izdelalo ORT (oralno rehidracijska terapja) \u2013 osnova te terapije je ORS
\n– ORS (oralno rehidracijska solucija) \u2013 elektroliti (Na, K, kloridi, bikarbonat, glukoza)
\n– prve 4 ure hitra oralna rehidracija z ORS
\n– po 4 urah hitra realimentacija \u2013 ponoven vnos normalne (\u010dim bolj raznovrstne) hrane
\n– \u010de po 4 urah \u0161e vedno teko\u010de odvajanje, nadaljevanje z ORS
\n– \u010de ORS, specialna terapija ni potrebna (ni potrebnih drugih specializiranih formul ali zdravil), dojenje pa normalno
\n– prehrana in dietni re\u017eim
\n– \u010dim ve\u010d teko\u010din (razli\u010dni \u010daji, krompirjeva, je\u010dmenova, ri\u017eeva, ovsena \u0161krobna juha \u2013 pomanjkanje B)
\n– me\u0161ana hrana \u2013 dovolj hranil in taka, da ne dra\u017ei \u010drevesja
\n– dodamo \u0161e: sojine beljakovine (laktoza dra\u017ei \u010drevo), nemasten jogurt, acidofilno mleko, zme\u010dkane banane, nastrgano postano jabolko
\n– izklju\u010dimo \u017eivila, ki pospe\u0161ujejo peristaltiko: vro\u010da hrana in napitki, mleko in mle\u010dni izdelki, surova hrana, kava, alkohol, sla\u0161\u010dice, gazirane pija\u010de, za\u010dimbe, sladkorni napitki, sladkorni nadomestki, \u017eivila, ki povzro\u010dajo \u010drevesne pline (stro\u010dnice, kri\u017enice \u2013 zelje, repa, cveta\u010da\u2026)
\n– jedilnik
\n– zajtrk: probiotio\u010dni jogurt, albert keksi, pretla\u010dena banana
\n– malica: mleko, albert keksi, postana naribana jabolka
\n– kosilo: pire krompir, du\u0161en pi\u0161\u010danec, zelenjavna ka\u0161a
\n– malica: jabol\u010dni kompot, keksi
\n– ve\u010derja: zelenjavno-mesna enolon\u010dnica, koruzni kruh<\/p>\n
\n– obstipacija: ote\u017eeno izlo\u010danje oz. manj kot 2 krat tedensko
\n– prehrana in dietni re\u017eim
\n– veliko teko\u010dine, zdrava prehrana, veliko vlaknin (20 g\/1000 kcal), sadja, zelenjave, probioti\u010dni mle\u010dni izdelki, Donat
\n– jedilnik
\n– zajtrk: Donat, kislo mleko, ovseni kosmi\u010di, suhe slive
\n– malica: probioti\u010dni jogurt, \u010drn kruh, jabolko, mandarine
\n– kosilo: Donat, \u0161pina\u010dna juha, skleda solate z le\u010do, polnozrnate testenine z bu\u010dkami in pi\u0161\u010dan\u010djim mesom
\n– malica: otrobovo pecivo, hru\u0161ka
\n– ve\u010derja: Donat, zelenjavno-mesna solata, ovsen kruh<\/p>\n
\n– prehrana in dietni re\u017eim
\n– ve\u010d manj\u0161ih obrokov, posneto mleko, jogurt, skuta, nemastne ribe, perutnina, testenine, ri\u017e, kuhan krompir
\n– odsvetovane M, polnomastno mleko, zabeljene jedi, ocvrta hrana, za\u010dimbe suhomesnati izdelki, sve\u017e kruh, nezrelo sadje, zelje, \u017egane pija\u010de
\n– jedilnik
\n– zajtrk: jogurt, banana, prepe\u010denec, maslo
\n– malica: kefir, en dan star \u010drn kruh, breskev
\n– kosilo: du\u0161en puranji zrezek, korenje, ri\u017e, zelena solata
\n– malica: probioti\u010dni jogurt, en dan star \u010drn kruh, jabolko
\n– ve\u010derja: zelenjavno-mesna enolon\u010dnica, en dan star \u010drn kruh<\/p>\n
\n– hipertenzija: do 159\/94 vmesna vrednost, nad 160\/95 povi\u0161an
\n– prehrana in dietni re\u017eim
\n– stro\u010dnice, perutnina, testenine, ri\u017e, krompir, zelena zelenjava
\n– odsvetovane sol, M, suhomesnati izdelki, slani siri, polnomastno mleko, kislo zelje
\n– jedilnik
\n– zajtrk: probioti\u010dni jogurt, koruzni kruh, breskev
\n– malica: sadna solata, prepe\u010denec, kremni sir
\n– kosilo: naravni puranji zrezek, sojine testenine, brokoli, me\u0161ana solata
\n– malica: mala \u010drna \u017eemlja, kivi
\n– ve\u010derja: du\u0161ena teletina, brsti\u010dni ohrovt, ri\u017e<\/p>\n
\n– manj B (ve\u010d na dan dialize \u2013 razgradnja aminokislin)
\n– 50 \u2013 60 % manj OH, manj M
\n– omejitev soli, K, Na, P
\n– omejitev teko\u010dine (do 500 ml \u2013 skupaj s hrano)
\n– manj\u0161a telesna aktivnost
\n– brez alkohola in cigaret
\n– jedilnik
\n– zajtrk: \u010daj, hipoproteinski kruh, maslo, med
\n– malica: puding kuhan na vodi, naravni pomaran\u010dni sok
\n– kosilo: zelenjavna juha, naravni pi\u0161\u010dan\u010dji zrezek, zeleni rezanci v bu\u010dni omaki, solata
\n– malica: polnozrnata \u017eemlja, kaki
\n– ve\u010derja: pala\u010dinki z banano in \u010dokoladnim prelivom<\/p>\n
\n– prehrana in dietni re\u017eim
\n– meso le kun\u010dje, zelenjava, mle\u010dni izdelki, zeli\u0161\u010dni (\u201crazku\u017eevalni\u201d) \u010daji<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"