1. UVOD
\nSkupine za samopomo\u010d so organizacije ali gibanja, ki pomagajo posamezniku, kateri ima te\u017eave z motnjami hranjena, da ponovno izpostavi stik s sabo, in posku\u0161a spet pridobiti normalne prehranske navade. Ker pa taki ljudje rabijo pomo\u010d, voljo in samokontrolo, jim lahko pomagajo samo zdravstveni strokovnjaki, kjer svojo vlogo tudi odigra delovna terapija, ki je zelo pomembna, da se \u010dlovek sploh zaveda te motnje in da za\u010dne spreminjat svoje navade, ki so navadno vzrok za nastanek teh motenj.<\/p>\n
2. NAMEN
\nNamen seminarskega dela je predstaviti skupine za samopomo\u010d, njihovo vlogi, namen, ter predvsem znotraj nje predstaviti in opredeliti vlogo delovne terapije, katera pripomore k zdravljenju bolnikov z motnjami hranjenja.<\/p>\n
3. METODE DELA
\nV seminarski sva uporabili doma\u010do in tujo strokovno in znanstveno literaturo. Predvsem sva porabili knji\u017ene in internetne vire ter diplomske naloge iz katerih sva \u010drpali podatke. Iskali sva po razli\u010dnih bazah podatkov: Google Scholar, Medline, Cobiss. Klju\u010dne besede po katerih smo iskale vire so: skupine za samopomo\u010d, delovna terapija, motnje hranjenja, anoreksija, bulimija.<\/p>\n
4. MOTNJE HRANJENJA
\n4.1. RAZLI\u010cNE IZRAZNE OBLIKE MOTENJ HRANJENJA
\nLo\u010dimo tri osnovne oblike motenj hranjenja, ki se med sabo tesno prepletajo in se pri isti osebi skozi leta lahko izmenjujejo. Te oblike so zgolj iz vidika zunanjega opazovalca<\/p>\n
4.1.1. Anoreksija \u2013 pretiran nadzor nad potrebami svojega fizi\u010dnega telesa
\nOseba vse bolj omejuje koli\u010dino zau\u017eite prehrane \u2013 celo do stradanja, hkrati pa pogosto pretirano telovadi (tudi po ve\u010d ur dnevno).<\/p>\n
4.1.2. Bulimija \u2013 izguba nadzora + pretiran nadzor
\nPo zau\u017eiti hrani (tu gre za basanje z ve\u010djimi koli\u010dinami hrane, ki jo oseba uvr\u0161\u010da med strogo prepovedano) sledi hoteno bruhanje, lahko pa tudi jemanje odvajal.<\/p>\n
4.1.3. Kompulzivno prenajedanje \u2013 izguba nadzora
\nGre za pretirano hranjenje v obliki bolj ali manj pogostih ritualov basanja prepovedano (visokokalori\u010dno) hrano. Pri nekaterih se zato izmenjujejo obdobja basanja in obdobja diet (\u0160vab, 1998).<\/p>\n
5. SKUPINE ZA SAMOPOMO\u010c PRI MOTNJAH HRANJENJA
\n5.1. Kaj je skupina za samopomo\u010d?
\nSkupina za samopomo\u010d je gibanje, \u010digar \u010dlani pomagajo, drug drugemu, da se nau\u010dijo pomagati sami sebi. Je duhovna skupnost ljudi, ki so se v nekem trenutku \u017eivljenja zna\u0161li v du\u0161evni stiski in spoznali, da se trpljenju ni mo\u010d izogniti. Skupina za samopomo\u010d deluje v obratni smeri in pomaga prekiniti ta za\u010daran krog ter ustvariti okoli\u0161\u010dine, da se proces lahko za\u010dne odvijati v smeri rasti in zdravja (Lamovec, 1995).<\/p>\n
5.2. Vloga strokovnjakov pri samopomo\u010di
\nVloge strokovnjakov so lahko bolj ali manj poudarjene. Ena skrajnost so programi, pri katerih je pobuda pri\u0161la od strokovnjakov, ki \u0161e naprej vodijo in na\u010drtujejo dejavnost. Drugi programi v ve\u010dji meri vklju\u010dujejo prostovoljce, ki delajo pod vodstvom strokovnjakov. Nekateri pa se strokovnjakov izogibajo. Klju\u010dna zna\u010dilnost skupine za samopomo\u010dpa naj bi bila avtonomija. To pomeni samo-usmeritev, ki izhaja iz \u010dlanov (Lamovec, 1995)<\/p>\n
5.3. Zna\u010dilnosti skupin za samopomo\u010d: (Lamovec, 1995)
\n\u2022 skupine so prostovoljne in ve\u010dinoma manj\u0161e;
\n\u2022 slu\u017eijo vzajemni pomo\u010di \u010dlanom pri doseganju nekega cilja;
\n\u2022 pogosto nudijo pomo\u010d ljudem, katere te\u017eave ni mogo\u010de re\u0161iti z znanimi zdravili oz. drugimi metodami;
\n\u2022 vloge se porazdelijo tako, da \u010dlani prevzamejo razli\u010dne naloge, s \u010dimer se zagotovi
\n\u2022 enakopravnost, pa tudi vsak dobi ob\u010dutek, da nekaj prispeva skupini;
\n\u2022 poudarek je na osebnem sodelovanju in prevzemanju odgovornosti , osebni anga\u017eiranosti;
\n\u2022 red in organizacija v smislu osnovnih pravil je potrebna za nemoten potek sre\u010danj; vodja naj bi bil predvsem koordinator v skupini.<\/p>\n
Ljudje s spremenjeno telesno podobo, ki trpijo zaradi motenj v prehranjevanju so potrebni pomo\u010di. Bolezni, kot so bulimija, anoreksija in tudi debelost morajo poznati zdravstveni delavci. Vedeti moramo, da sprememba telesne podobe ni nujno vzrok psiholo\u0161kega izvora, lahko je tudi posledica terapije s stereoidi (Salter, 1992).<\/p>\n
Vpra\u0161ati se moramo, zakaj \u010dutijo ve\u010dinoma \u017eenske potrebo po spremembi oblike svojega telesa, pa \u010deprav je z njim zadovoljna. Obstaja pa tudi majhen odstotek mo\u0161kih, ki imajo motnje v prehranjevanju (Salter, 1992).<\/p>\n
Vsak \u010dlovek, bodisi \u017eenska ali mo\u0161ki mora \u010dimprej poiskati pomo\u010d. Vendar pa je pri takih osebah problem, saj same ne vedo oz. ne vidijo, da so v resnih zdravstvenih te\u017eavah. Posvetiti se morajo svojemu zdravju ne samo svojemu telesu. Na neki to\u010dki so v \u017eivljenju prisiljeni, da naredijo spremembo.Ljudje z motnjami v prehranjevanju morajo izbrati ali pa jim izberejo svojci razli\u010dne vrste pomo\u010di. Najbolj pogosta izbira je skupina za samopomo\u010d. Z motnjami se danes ukvarja \u017ee vrsto strakovnjakov, kot so zdravniki, psihiatri, psihologi itd. Ti sku\u0161ajo re\u0161iti te\u017eave, ki so privedle do motnje hranjenja (Tomori, 1990).<\/p>\n
Samopomo\u010d je socialni vzgib v \u010dloveku, da sku\u0161a sam opraviti s svojimi stiskami ali okrepiti svojo socialno klenost za kljubovanje te\u017eavam. Samopomo\u010d obsega dvoje:
\n– oseben spopad s svojo lastno stisko;
\n– skupno odpravljanje stisk in urejanje te\u017eav v okviru dru\u017eine, sorodstva, prijateljstva, sosedstva in drugih skupin ( Ramov\u0161 et al., 1992).<\/p>\n
Pomen skupine za samopomo\u010d je, da so namenjene posebej skupinam za samopomo\u010d. Marsikatere osebe la\u017eje premagajo svoje motnje in strahove, \u010de izvedo veliko od oseb, ki imajo isto te\u017eavo ali pa jih imajo \u0161e. Skupine za samopomo\u010d \u017eelijo ustvarjati tudi preventivo, saj se oseba lahko vklju\u010di v skupino ne glede na to v kateri fazi razvoja motnje hranjenja je.Te skupine morajo nuditi osebam varen prostor in razumevanje problema, ker osebe doma in pri svojih bli\u017enjih ne za\u010dutijo varnosti in zaupanja. Ve\u010dina so skupine me\u0161ane, kar pomeni, da nimajo vsi enake motnje hranjenja, ker vse osebe s tako motnjo rabijo zaupanje, gre za isto stisko in podobno notranje ozadje (\u0160vab in sod., 1998).<\/p>\n
Vsaka skupina za samopomo\u010d ima druga\u010dna zaporedja nalog, u\u010dni na\u010drt, vendar vse skupine imajo podobno urejeno okolje, kjer se skupinse sestajajo in najbolj pomombno, imajo isti cilj (\u0160vab in sod., 1998).<\/p>\n
Skorajda pri vsakem \u010dloveku se kdaj pojavijo motnje, ki so v zvezi z hranjenjem. To je povsem razumljivo, saj sta tako hrana in u\u017eivanje hrane prepletena z vsesplo\u0161nimi \u010dlove\u0161kimi temami. Motnje hranjenja so zelo trdovratna obolenja, saj se velikokrat pojavijo ponavljanja motenj (Sternad, 2001).<\/p>\n
6. DELOVNA TERAPIJA PRI MOTNJAH HRANJENJA
\nPoleg vseh kompleksnih motenj hranjenja, ki jih poznamo, sta najbolj problemati\u010dni bulimija in anoreksija, ki sta se tudi najbolj pogosti pri ljudeh. Za zdravljenje teh motenj, je potrebno tim razli\u010dnih zdravstvenih smeri, v katero tudi vklju\u010dujejo delovno terapijo.
\nKer pa je motnje hranjenja te\u017eko zdraviti, je pomembno pravo\u010dasno diagnosticiranje in prepre\u010devanje motenj, ki morata zajeti celoten na\u010din \u017eivljenja. (Hawlina, 1889)
\nZa bolnike z motnjo hranjenja je zna\u010dilno, da je omejen pri vsakodnevnih aktivnostih in se vrtijo samo okoli hrane. Zmanj\u0161ano je socialno funkcioniranje in neizkori\u0161\u010den prosti \u010das. Dela pa se na tem, da so dnevne aktivnosti manj \u0161kodljive oz. se izvajajo na manj \u0161kodljiv na\u010din. (Buckroyd, 1989)<\/p>\n
6.1. NAMEN IN CILJI:
\nCilj delovne terapije je promocija zdravja in skrb zase skozi usposabljanje uporabnika pri prilagajanju in funkcioniranju v \u017eivljenju. Uporaba aktivnosti je kot na\u010din zdravljenja, posku\u0161a uporabniku prevzeti aktivno vlogo v njegovem \u017eivljenju.
\nProgram delovne terapije obsega razli\u010dne aktivnosti in kreativne tehnike, ki so odlo\u010dilni del zdravljenja, ko pride do problema pri uporabniku.<\/p>\n
Pri ljudeh z motnjami hranjenja je sposobnost prepoznati, da soo\u010danje z ob\u010dutki ni lo\u010deno od vsakdanjih aktivnosti v zvezi s hrano, skrbjo zase, delom in prostim \u010dasom. Sposobnost povezati ta dva pojava je pomemben del pomo\u010di, da se uporabnik ob\u010duti kot celota in da za\u010dne funkcionirati v okolju. (\u0160erko, 2010)<\/p>\n
Avtorica, Gregor (2013) pa je dodala \u0161e nekatere namene in cilje, ki naj bi jih z zdravljenjem motenj hranjenja uresni\u010dili:
\n\u2022 ponovno sodelovanje pri pomembnih dejavnostih vsakdanjega \u017eivljenja;
\n\u2022 ponovna vzpostavitev \u017eivljenjskega ravnote\u017eje;
\n\u2022 delovni terapevt z vsakodnevnimi aktivnostmi, kot so npr. na\u010drtovanje in priprava prigrizkov, dru\u017eenje z vrstniki, nakupovanje, itd. pomaga posameznikom, da so ponovno oni kreatorji svojega \u017eivljenja in ne bolezen;
\n\u2022 ponovno za\u010dutiti prave potrebe telesa;
\n\u2022 nau\u010diti se prisluhniti telesu;
\n\u2022 ponovno dobiti izgubljene telesne ob\u010dutke;
\n\u2022 dvig samopodobe;
\n\u2022 dvig samozavesti;
\n\u2022 ponovno sprejemanje lastnega telesa vzpostavitev telesnih ob\u010dutkov;
\n\u2022 ponovna vzpostavitev stikov z okolico.<\/p>\n
7. KREATIVNE TEHNIKE
\nZa uporabo kreativnih tehnik, obstaja tehtni razlog za kaj so pomembne za bolnike z motnjami hranjenja. Pacienti so pri gibalnem izra\u017eanju ali izra\u017eanju s podobami manj manipulativni kot pri besedah. Povezanost z nekim predmetom, pri uporabnikih ustvari ve\u010djo stopnjo dostopnosti, ki obi\u010dajno ni dose\u017eena z komunikacijo. Ta oblika terapije zahteva aktivno sodelovanje pacienta. Kajti s to tehniku posku\u0161amo dose\u010di da bolnik najde svoj na\u010din gibanja podob in dejanj. Avtorica \u0160vab (2010) deli kreativne tehnike na slede\u010da podro\u010dja:<\/p>\n
7.1. Komunikacijsko in izpovedno podro\u010dje
\nTo podro\u010dje vklju\u010duje trening komuniciranja, dramske tehnike in vaje medsebojnega sodelovanja. Skupina bolnike spodbuja, da dajejo odkrite povratne informacije posamezniku o njegovi podobi. Mnogi bolniki z motnjo hranjenja izra\u017eajo \u010dustva neprimerno glede na dogajanje in manipulirajo s telesom trening komuniciranja pa spodbuja, da sprejemljiv na\u010din izrazijo \u010dustva.<\/p>\n
7.2. Gibalno podro\u010dje
\nTo podro\u010dje je primerno za bolnike z motnjo, ki so psihi\u010dno zadr\u017eani, da pridejo v stik s svojim telesom in preizkusijo ekspresivne gibe. Posameznik se posku\u0161a preko giba odpreti. S tem dobijo mo\u017enost, da za\u010dutijo telo na druga\u010den na\u010din, kot ga navadno \u010dutijo.<\/p>\n
7.3. Likovno podro\u010dje
\nUporablja se podlaga na kateri posameznik ustvarja konkretne notranje podobe samega sebe, drugih ali okolja. Ker pa je domi\u0161ljija pri bolnikih z motnjo hranjenja zadr\u017eana in skrita, je ta tehnika dobra, da posku\u0161a svoje ob\u010dutke dati na papir. Tako posameznik pripravi lastno interpretacijo svoje slike, skupina pa ga potem spra\u0161uje o njegovem delu.<\/p>\n
8. PROCES DELOVNE TERAPIJE PRI MOTNJAH HRANJENJA
\nPo avtorju Hawlina (1998)poteka proces delovne terapije, pri motnjah hranjenja, po dolo\u010denih koraki, ki so pri ve\u010dinoma obravnavah isti. Glede na to da je obravnava bolnika individualna se pa lahko dolo\u010deni deli prilagodijo.
\nProces je sestavljen iz \u0161tirih stopenj:
\n1. Zbiranje in analiza podatkov
\n2. Planiranje in priprava na terapevtsko obravnavo
\n3. Izvajanje terapevtskega postopka
\n4. Vrednotenje rezultatov dela
\n[wp_ad_camp_1]
\n8.1. ZBIRANJE IN ANALIZA PODATKOV
\n\u010ce ho\u010demo, da je zdravljenje uspe\u0161no, moramo o bolniku oz. uporabniku in njegovi dru\u017eini vedeti \u010dim ve\u010d. \u0160ele tako lahko pristopimo resno k problemu, kajti za\u010detek te motnje navadno sega dale\u010d v otro\u0161tvo.<\/p>\n
Terapevt mora ustvariti tim med bolnikom in njem, kateri temelji na zaupanju in spo\u0161tovanju. Samo tako lahko pridemo do uspeha. Paziti pa tudi moramo kako globoko se lahko spustimo pri obravnavi in koliko lahko povemo, da ne izgubimo bolnikovega te\u017eko pridobljenega zaupanja. Ko se z bolnikom seznanimo, se osredoto\u010dimo na oceno njihovega psihofizi\u010dnega stanja. Ocena mora biti realna, saj je od nje odvisno kako bomo pristopili k bolniku in kje za\u010deti re\u0161evati probleme. Pri anoreksiji nervozi in bulimiji nervozi je fizi\u010dno stanje bolnika po navadi krepko pod normalno, zato se moramo predvsem osredoto\u010diti na bolnikovo psiho (Hawlina, 1998).<\/p>\n
8.2. PLANIRANJE IN PRIPRAVA NA TERAPEVTSKO OBRAVNAVO
\nPri pripravi na terapevtsko obravnavo se predvsem osredoto\u010dimo na modele oz. model katerega bi uporabili pri obravnavi. Modeli pomagajo razumeti teorijo tako, da jo lahko delovni terapevt uporabi v praksi ali obravnavi (Hawlina, 1998).<\/p>\n
8.2.1. Medicinski model
\nPri tem modelu se osredoto\u010dimo na fizi\u010dno stanje bolnika. Zagotoviti mu moramo redno hranjenje, po\u010ditek ter popolno medicinsko oskrbo. Uporabnika tudi moramo preventivno za\u0161\u010dititi pred jemanjem odvajal, nenehnemu bruhanju, basanjem s hrano in iz\u010drpnimi treningi.
\nSkupna to\u010dka bolnikom z motnjo hranjenja pa je depresija. Uspeh zdravljenja zagotovimo z medikamentozno terapijo za zdravljenje depresije. Pri tem se pa moramo zavedati, da je tako terapijo potrebno nadaljevati od pol leta do dveh let dokler du\u0161evni in telesni simptomi ne izzvenijo. Medicinski model torej temelji na uporabi zdravil za odpravo dolo\u010denih te\u017eav (\u0160erko, 2010).<\/p>\n
8.2.2. Behavioristi\u010dni model
\nBehavioristi\u010dni model je predvsem znan po prekinjanju smrtonosnih dietnih ciklusov, basanju s hrano in \u010di\u0161\u010denje hrane iz telesa. Uporabljajo se pozitivna prisiljevanja in nagrade, ki jih je uporabnik dele\u017een pri uspe\u0161ni terapiji. Temelji na fizi\u010dni aktivnosti, ki bolnike pripelje skozi socialne aktivnosti pripelje do ponovnega pridobivanja te\u017ee.
\nVendar je behavioristi\u010dni model kratkoro\u010den in neprimeren za dolgoro\u010dno doseganje normalnih prehranjevalnih navad in telesne te\u017ee (\u0160erko, 2010).<\/p>\n
8.2.3. Psihoanaliti\u010dni model
\nPri tem modelu terapevti posku\u0161ajo dose\u010di normalno miselnost o sebi in razumevanje lastnih te\u017eav. Psihoanalitiki menijo, da prepre\u010devanje bolnika, naj se odre\u010de svojim bolezenskim simptomom ni smiselno, dokler sam ne razume, da prav ti povzro\u010dajo prehranjevalne navade.
\nTa model pacientu ne daje posebnega vodenja hranjenja, ampak da je pot zdrvljenja do prvih vidnih izbolj\u0161anj \u0161e precej dolga (Hawlina, 1998).<\/p>\n
8.2.4. Kognitivno-vedenjski model
\nKognitivno-vedenjski model je zasnovan na teorijah u\u010denja. Usmerjen je na iskanje dejavnikov, ki vzdr\u017eujejo tako vedenje. Tukaj se v ospredje postavijo razmerje v katerih ta oseba \u017eivi, navade prehranjevanja in zdravje v celotni dru\u017eini(Hawlina, 1998).
\nPreokupacija s telesom in specifi\u010dni re\u017eim prehranjevanja predstavlja eno od obi\u010dajnih etap razvoja. \u010ce je posameznik sposoben prepoznati napa\u010dno kognicijo o svoji te\u017ei, ter se nau\u010di dolo\u010denih metod za regulacijo svoje telesne te\u017ee bodo ciklusi stradanja in prenajedanja po\u010dasi izginjali. (Orbach, 1985)
\nZa najbolj uspe\u0161ne veljajo programi kjer se kognitivno-vedenjska metoda preplete s procesom usmerjene psihoterapije (Hawlina, 2010).<\/p>\n
8.2.5. Dru\u017einsko terapevtski model
\nDru\u017einsko terapevtski model pa zagovarja, daje razvoj motenj hranjenja posledica dru\u017einskih vzorcev. Tukaj pa mora delovni terapevt spodbujati vse dru\u017einske \u010dlane, da odprto izrazijo svoja \u010dustva in zaznave ter naj e osredoto\u010dijo na popoln prevzem odgovornosti na svoja stali\u0161\u010da. Dru\u017einsko terapevtski model se priporo\u010da mlaj\u0161im ali \u017ee poro\u010denim osebam z motnjo hranjenja (\u0160erko, 2010).<\/p>\n
8.3. IZVAJANJE TERAPEVTSKEGA PRISTOPA
\nVsak bolnik je druga\u010den pri terapevtski obravnavi. Kljub temu pa obstajajo neke podobnosti pri bolnikih z anoreksijo nervozo. Bolniki navadno redno prihajajo na obravnave vendar so zadr\u017eani. Besedo prepu\u0161\u010dajo delovnemu terapevtu, in tako terapevt dobi le malo informacij o uporabniku. V takem primeru je najbolje bolnika prepustiti strokovnemu timu ali pa najti ustrezno pot, da pridemo do potrebnih informacij ter bolniku na pravilen na\u010din pokazati da lahko odkrije kdo v resnici je (Hawlina, 1998).
\nPri bolnikih z bulimijo nervozo pa je tako, da se pa oni zavedajo svojih te\u017eav. Pomembno je da jih terapevt razume in je empati\u010den. Vedno ve\u010dje zaupanje omogo\u010da, da za\u010dne terapevt pridobivati informacije s katerimi lahko pomaga bolniku pri njegovi motnji. (Hawlina, 1998)<\/p>\n
8.4. VREDNOTENJE REZULTATOV DELA
\nOb zaklju\u010dku terapije pa je potrebno kriti\u010dno ovrednotiti rezultate obravnave. Kon\u010dno vrednotenje pove kaj smo dosegli pri bolniku in kaj \u0161e lahko dose\u017eemo. \u010ce zastavljeni cilji niso dose\u017eeni pomeni, da ponovno za\u010dnemo na za\u010detku. \u010ce so delno uresni\u010deni, se nadaljuje tam kjer se stanje \u0161e vedno lahko izbolj\u0161a. \u010ce pa so cilji popolnoma dose\u017eeni pa se strmi k popolno ozdravitvi in obravnava se zaklju\u010di z odpustom bolnika (Hawlina, 1998).<\/p>\n
9. RAZPRAVA
\nZa seminarsko nalogo smo imele temo skupine za samopomo\u010d v povezavi z delovnimi terapevti in delovno terapijo. Delovni terapevt ima nekoliko druga\u010den pristop pri skupinah za samopomo\u010d. To smo vedele \u017ee me same in ugotovile tudi ob branju literature.
\nPo \u0160vab, 1998 smo ugotovile, da v skupino za samopomo\u010d ne sodijo samo ena vrsta bolezni, temve\u010d ve\u010d vrst skupin posameznikov, ki imajo razli\u010dne prehranske motnje. Lamovec, 1995 je zapisal, da je skupina za samopomo\u010d, kot neka pomo\u010d posameznikov med seboj v skupini, ki se trudijo prekiniti za\u010darani krog. Po najinih ugotovitvah in prebranih literaturah je to cilj \u010disto vsake skupine za samopomo\u010d. Lamovec, 1995 zapi\u0161e, da so navadno skupine za samopomo\u010d majhne, prisoten je red in disciplina v skupinah. Vendar skupine postajajo \u010dedalje ve\u010dje, saj je motenj hranjenja po svetu in tudi v Sloveniji \u010dedalje ve\u010d. Skupine ne bodo ostajale ve\u010d tako majhne, kar se bo kot posledica videlo v redu in zdravljenju. Ve\u010d, kot je ljudi, manj se terapevti lahko posve\u010dajo posameznikom in tako ne pride do pozitivnih rezultatov. \u0160vab, 2010 se posveti kreativnemu zdravljenju, kar pomeni zdravljenje s slikanjem itd. Pacienti so pri gibalnem izra\u017eanju ali izra\u017eanju s podobami manj manipulativni kot pri besedah. S to tehniko posku\u0161amo dose\u010di da bolnik najde svoj na\u010din gibanja podob in dejanj. Meniva, da je pomen delovnega terapevta zelo velik pri skupinah za samopomo\u010d, saj se le tu pri izra\u017eanju posameznikov \u0161ele vidi kje imajo te\u017eave. S slikanjem izra\u017eajo, kako vidijo svojo dru\u017eino, prijatelje in hitro se izrazi, kje so te\u017eave pri posamezniku.<\/p>\n
10. SKLEP
\nIz \u0161tudij, se je ugotovilo, da je predvsem vloga delovnega terapevta precej raznolika in da je mogo\u010de uporabiti veliko razli\u010dnih metod za zdravljenje posameznike s motnjo hranjenja. Vendar pa vsaka metoda tudi ni re\u0161itev, saj se vsaka osredoto\u010di le na dolo\u010deno stvar pri obravnavi bolnika ali uporabnika in ne na vse. Zato je pomembno, da pri obravnavi izberemo ustrezen na\u010din, ki pripomore k zdravljenju.<\/p>\n
11. VIRI IN LITERATURA<\/p>\n
\u2022 Buckroyd J (1989). Eating your heart out. London: OPTIMA, 18-25
\n\u2022 Gril\u010d S (2005). Motnje hranjenja in pomen skupin za samopomo\u010d. Diplomski delo. Ljubljana: Fakulteta za dru\u017ebene vede, 11-24.
\n\u2022 Hawlina D (1998). Delovna terapija pri motnjah hranjenja. Diplomsko delo. Ljubljana: visoka \u0161ola za zdravstvo
\n\u2022 Joan E.M (2000). Eating disorders, food and occupational therapy. University of Ulster. 183-230.
\n\u2022 Kukman B (2008). Terapevtske spremembe v skupini za samopomo\u010d za motnje hranjenja in dinamika partnerskega odnosa, http:\/\/www.nbn.si\/URN:NBN:SI:FSD:DOC-N4999 <26.3.2013>
\n\u2022 Lamovec T (1995). Ko re\u0161itev postane problem in zdravilo postane strup. Ljubljana: LUMI
\n\u2022 Orbach S (1985). Hunger strike. London : Penguin Books,3-5
\n\u2022 Ramov\u0161 J, Kladnik T, Knific B et al. (1992). Skupine starih za samopomo\u010d. Ljubljana: In\u0161titut za soc. medicino in socialno varstvo
\n\u2022 Rozman J (2011). Delovna terapija pri zdravljenju motenj hranjenja. Occupational therapy in eating disorders treatment. Diplomsko delo
\n\u2022 Salter M (1992). Spremenjena telesna podoba- Vloga medicinske sestre. Ljubljana: Dr\u017eavna zalo\u017eba Slovenije
\n\u2022 Sternad M.D (2001). Motnje hranjenja: Od besed,ki ranijo k besedam, ki celijo. Ljubljana: CIP, 13-36.
\n\u2022 \u0160vab A, \u0160olar V, Ziherl A, Ibic L, \u010cufer B, Trivi\u010d A (1998). Ko hrana ni ve\u010d \u00bbhrana\u00ab: Predstavitev vizije skupin za (samo)pomo\u010d pri motnjah hranjenja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knji\u017enica Ljubljana, 20-34.
\n\u2022 \u0160erko T (2010). Slikanje- vir mo\u010di za osebami zmotnjami v du\u0161evnem zdravju pri premagovanju te\u017eav v vsakdanjem \u017eivljenju. Diplomsko delo. Ljubljana: visoka \u0161ola za zdravstvo
\n\u2022 Tomori M (1990). Motnje hranjenja. Medicinska fakulteta. Ljubljana: Katedra za psihiatrijo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
1. UVOD Skupine za samopomo\u010d so organizacije ali gibanja, ki pomagajo posamezniku, kateri ima te\u017eave z motnjami hranjena, da ponovno izpostavi stik s sabo, in posku\u0161a spet pridobiti normalne prehranske navade. Ker pa taki ljudje rabijo pomo\u010d, voljo in samokontrolo, jim lahko pomagajo samo zdravstveni strokovnjaki, kjer svojo vlogo tudi odigra delovna terapija, ki je … Preberi ve\u010d o Seminarska naloga: Vloga skupin za samopomo\u010d pri motnjah hranjenja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1031],"tags":[3334,3323,3333,1033,3330,1530,3335,3336],"class_list":["post-3460","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-prehrana-in-medicinska-dietetika","tag-anoreksija","tag-anorexia","tag-bulimija","tag-dietetika","tag-hrana","tag-prehrana","tag-skupine-za-samopomoc","tag-vloga-skupin-za-samopomoc"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3460","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3460"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3460\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3460"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3460"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3460"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}